Po&tntna pavsalirana.
Leto I., štev. 32.	V Ljubljani, sreda dne 29. septembra 1920.
Posamezna štev. SO VSI1«
izhaja ob 4 zjutraj.
Stane celoletno .
mesečno......
za zased, ozemlje za inozemstvo .
180 K 15 . 300 „
400
Oglasi za vsak mm višine stolpca 1.58 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . 1 ■
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko.
Uredništvo:
Miklošičeva cesta (t 16/1 Telefon št. 72.
Upravništvo:
Sodna ulica št & Telefon št 36.
Račun kr. pošt ček. urada štev. 11.842.
Pariz, 28. sept. (Izv.)
Italijansko vabila na
i jadralko konferenco
- i Rim, 28. septembra. (Izv.) Po
,Daily prične blokada proti Rudiji dno. 15.1 T... ... .. .. ... Mail« poroča: Soglasje med polj si oktobra, ako mir s Poljsko ne bi bil	danskih nacijonaltshc
mi in sovjetskimi delegati glede premirja je gotova stvar. Ni izključeno, da bo premirje podpisano že na jutrišnji seji.
Moskva, 27. sept. V novih navodilih, ki jih je prejela ruska mirovna delegacija v Rigi, izjavlja sovjetska vlada, da mora priznanje neodvisnosti Ukrajine, Litvanske, Bele Rusije in Vzhodne Galicije po Poljski in Rusiji, tvoriti podlago za bodočo mirovno pogodbo. Zastopstva, Id so si jih izvolile te države, se morajo priznali. Glede Vzhodne Galicije naj odloči ljudsko glasovanje, pri čemer pa prihaja vpoštev le ono prebivalstvo, ki res dela. Ako Poljaki ne bi pristali na to, potem predlaga ruska vlada, naj ta vprašanja ostanejo odprta in naj poljska vlada vzame na znanje, da se Rusija odreka zahtevi po znižanju poljske vojske, oddaje orožja Rusiji, Dostopni odpravi vojne industrije in po prepustitvi železnice Volkovijsk- Grajevo. Rusija je še vedno pripravljena skleniti premirje in predhodni mir ter med Poljsko in Rusijo priznati mejo, ki poteka precej vzhodneje kot ona, ki jo je določil vrhovni svet. Ako bi poljska vlada zavrnila to ponudbo, potem bi po mnenju ruske vlade s tem izjavila, da si želi zimske vojne. Navedem mirovni pogoji ostanejo v veljavi le do 5. oktobra.
Riga, 27. sept. Načelnik poljske mirovne delegacije Dombski je izjavil, da bodo novi ruski mirovni predlogi brez dvoma pripomogli do skorajšnjega sklepa miru.
Varšava, 28. septembra. (Izvirna) Po poročilih poljskih listov je
da
podpisan do dne 10. oktobra.
ifiih listov je italijanska vlada pova-1 pogajanj gledsporazuma v jadran-
Moskva, 27. septembra. „Pravda", hlla }^qra.,sko vlado na obnovitev
svari poljsko vlado, na] se od fran-i	f!™":
coskih in angleških zapel jivcer nej™ vpraMum.
da zavesti v novo zimsko vojno. Ru-;;	'	111
..i* j-i____i_____j___—„>imstrsici
(Izv.)
ski delavci bodo vedeli dati odgovor;-«""^1	ime\ da"cs scjo
J nod predsedstvom regenta. Bazprav-
imel
na nove ofenzive m prihodnji mi-	,. . . . , 7	. .
•• v	t _ j „lialo se ie o jadranskem vprašanju.
rovni pogon bi se diktirali zapadno	'	■ , , r". ,.'
^ y -	Trumbič /e poročal o stališču, ki ga
Stockholm, 28. sept. (Izv.) Organ sovjetske vlade „Izvestija" objavlja proglas Trockega, ki poživlja k na-dalnjem neizprosnem boju proti Polj ski, češ da poljske armade nočejo miru. Zato mora sovjetska Rusija za vsako ceno izvesti zimsko vojno. Proglas končuje z besedami: Diplomacija odhaja v Rigo, armada pa proti Varšavi.
Varšava, 28. sept. Poročilo s polj ske fronte: Zavzeli smo Rokitno in prodrli preko prekopa, ki veže Dnje-per z Bugom, zasedli več mest in ujeli 1500 rdečih vojakov.
Kodanj, 28. sept. Po brzojavki iz Sebastopola je general Wrangel napadel boljševike severno od Aleksan-drovska. Več boljševiških oddelkov je kapituliralo. Konjenica generala Wrangla je prekoračila Dnjepr in je zasedla več mest v gubernijah Pol tava in Jekaterinoslav.
Moskva, 28. sept. Frontno poročilo od 27. t m.: 30 vrst južnovzhod-no od Slonima in vzhodno od Kobri-na krajni boji. Ob Pripetu izvidno delovanje. 20 vrst severovzhodno od Rowna smo zasedli nekatere kraje. Zapustili smo Proskurow. Pri Staro-konstantinovu boji s sovražno konjenico.
Dunaj, 27. septembra. Ukrajinske
veleposlaniški svet sklenil, da se čete so zavzele mesto Proskurov.
Razširjenje male enfenfe v peferozvezo.
Pariz, 28. sept. (Izv.) „Intransi-geant" poroča iz Londona: Rumun-ski zunanji minister Take Jonescu je izjavil dopisniku „Moraing Posta", da balkanske zveze ni mogoče realizirati, pač pa zagovarja ustanovitev peterozveze med Rumunijo, Grško, Češkoslovaško, Jugoslavijo in Poljsko. Ta zveza bi segala od Baltiškega do Sredozemskega morja. Avstrija in Madžarska bi bili sprejeti v zvezo šele tedaj, ko bi izpolnili mirovne pogoje.
ni drugega izhoda, kakor medseboj no zbližanje zmagovitih balkanskih držav. Mala ententa bo gledala, da se mirovne pogodbe do pičice izpolnijo. Mala ententa se mora ustanoviti, še predno se Rusija in Nemčija okrepite.
Varšava, 28. septembra. V Varšavo so dospeli poljski poslaniki Pile iz Prage, Semek iz Budimpešte, Skrzynski iz Bukarešte in Jodko iz (Carigrada. Njih prihod je v zvezi z
Rim, 28. sept (Izv.) Pred svojim' ^ dr"Benesa ™ale en-odhodom v Neapel je rumunski zu-™ z Jn"?nero ^ke Jonesca,
nanji minister Take Jonescu izjavil S™.2?? vse dr.zave med Baltsk™ in novinpripm A*	„„ i Jigejskira morjem v eno zvezo. Raz-
novinarjem, da mala ententa ni naperjena niti proti Italiji niti proti zaveznikom. On sam je že 1.1918. se pogajal v Londonu z raznimi državniki glede sporazuma med balkanskimi državami in narodnostnimi državami bivše avstro-ogrske monarhije. Med zmagovalci in premaganci je sporazum še nemogoč. Zato
govori bodo trajali nekaj dni.
Pariz, 28. septembra. Grabeki je posetil ruskega poslanika Maklakova, ki odpotuje na Krim, in je imel z njim daljši razgovor. Tudi se je sestal s Šarlamovim predsednikom .,donskega kraljestva" in zastopnikom južnoruskih kozakov.
Rusija in Nemčija, i govoril, da pomeni grožnja z nasto-
Berlin, 28. septembra. Sotrudnik P?" francoskega vojnega brodovja lista „Leipziger neuesten Nachrieh- J an ^alnega nasilstva, In bije v oči ten" v Rigi se je razgovarjal z JoffJ ?sem elementarnim pravicam. Kljub iem, ki mu je med drugim dejal: temu se je ruska vlada, da prepreči Govorice o tajnih odnošajih medRu- Prehvanle krvi. odločila, da odneha eijo in Nemčijo so ner^niene in jih i ?aPram, nasilstvu ,in odpošlje vse
v« • . , —-I	...	J	+«»rt«IW»I
razširjajo le ltusiji sovražne države. Sicer so bili odnosa j i napram Nemčiji vedno dobri in upati je, da pride do sporazuma. Ako se ne doseže sprava s Poljsko, bo Rusija dirigirala svoj uvoz in izvoz v prometu z Nemčijo preko baltskih pristanišč.
Francoski ultimatom Rusiji.
Pariz, 28. sept. (Izv.) Na ultimatom Francije sovjetkti vladi glede izpustitve francoskih ujetnikov v Rusiji pred 1. oktobrom, j« Cačerin od-
francoske ujetnike, ki se še nahajajo v Rusiji, preko Finske in Odese v domovino.
Jugoslovanska misija v Pragi.
Praga, 28. sept (Izv.) Za prihodnje dni se pričakuje tu prihod posebne jugoslovanske vojaške mišje, katere naloga obstoja v tem, da podrobno določi vojaško pogodbo, ki je bila sklenjena za časa beograjskih konferenc drja. Beneša z jugoslovansko vlado.
avzema naša delegacija. Dan za obnovitev pogajanj Se ni določen. T7 vladnih krogih upajo, da bodo sedanja pogajanja z Italijo povoljna.
Resne vesti iz Irske.
Pariz, 27. sept Po poročilu, ki ga je prejel „Matin" iz Londona, prihajajo iz Irske vedno resnejši glasovi. V Corku je bila včeraj silna eksplozija. a kmalu nato se je čula močna detonacija in živahno streljanje strojnic. Baje je zletela v zrak cela hiša.
Berlin, 2S. septembra. (Izv.) Poročila iz Irske so podobna frontnim poročilom iz malih vojn. Na atentate sinfajnovcev odgovarjajo policisti in protestanti s povračilnimi odredbami in maščevalnimi akti. Nobena stranka se ne briga za zakone, še manj pa za avtoriteto vlade. V Corku je bil te dni izvršen atentat na neko skladišče blaga, ki je popolnoma zgorelo. V Trimu pri Dublinu so sinfajnovci napadli tamošnjo vojašnico in jo »pustošili. Nato je nastopila policija, ki je za maščevanje zažgala 40 hiš. V Belfastu so se vršili pretekli teden krvavi boji ; na obeh straneh je bilo več mrtvih in ranjenih. Sinfajnovci izvršujejo svo-ie napade večinoma vozeč se na avtomobilih.
Cork, 27. sept. V izložbo neke modne trgovine je bila danes vržena bomba, ki je eksplodirala, ne da bi koga ranila.
London, 28. sept. V Belfastu je prišlo do novih spopadov med pristaši obeh veroizpovedanj, pri čemer je bil en policist ubit, en policist in dva civilista pa ranjeni. Ponoči je kakih sto oboroženih ljudi napadlo glavno policijsko barako, pri čemer se je razvilo srdito streljanji. Pri policijskem patroliranju v Dublinu je bil aretiran član sinfajnovskega parlamenta. Govori se, da je bito policiji iz Belfasta sporočeno, da bo za vsakega ubitega policista usmrčen odličen član sinfajnovcev.
London, 28. sept. Corški župan Mac Swiney umira. Danes ga je obiskal nadškof Mannix in ga dejal v sveto olje.
Ruska armada na potu skozi Jugoslavijo?
Osijek, 28. septembra. (Izv.) Su-x>tiške „Novine" javljajo, da bo v eratkem potoval skozi Vojvodino ruski general Judenič s svojim štabom in 20.000 vojaki. Judeničeva armada se pridruži Wranglovi armadi na Krimu. Potuje preko Rige, Nemčije, Poljske in Jugoslavije na Krim.
£eneš o. komunizmu na CeSkem.
Pariz, 27. septembra. V razgovoru s sotrudnikom „Matina", je češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš naglašal, da v njegovi domovini boljševizem nima izgleda na uspeh. Zakaj, vse stranke ao dobro organizirane in disciplinirane. Boljševiška stvar bi povsod naletela na odločen odpor in kmetje bi takoj ustavili vaa-ko dobavo živiL
Pred novo krizo vlade?
Beograd, 28. septembra. (Izvir.). Današnja debata o interpelaciji poslanca Bukšega glede nemirov na Hrvatskem in izjava vlade, katero je podal ministrski predsednik dr. Ves-nič, je vzbudila v parlamentarnih krogih bojazen, da bo vplivala na obstanek vlade same. Odgovor ministrskega predsednika dr. Vesr.ira se tolmači kot obsodba politike Narodnega kluba. Iz držania Narodnega kluba o priliki te debate na današnji seji narodnega predstavništva se je moglo videti, da zastopa klub ekskluzivno stališče, ki je protivno onemu, ki ga zastopa vlada, in v vsaki vladi tudi ministra dr. Drinkovič in Kovačevič. Zato se z veliko napetostjo pričakuje jutrišnje nadaljevanje debate. Priglašenih je 16 novih govornikov, med njimi Šegovič, Ritig, Hanžek, Šur-min in tudi Siojan Protič. Iz krogov Narodnega kluba je doznal naš dopisnik, da bo vlada povodom Buk-šekove interpelacije morala pasti. Vsekakor izgleda, da bo prišla vlada v težaven položaj, ako Narodni klub ne bo brezpogojno podpiral svoja zaupnika dr. Drinkoviča in Kovače-viča.
Beograd, 28. septembra. (Izv.) Parlament je danes odobril senžer-mensko pogodbo ter pričel razpravo o dogodkih na Hrvatskem. Min. predsednik je odgovoril na Bukšegovo in-	u	na impa6n0 terpelacijo. S strani Narodnega klu- pot z posten* agitacijo in s suge-ba je bilo glasnih protestov. Debata riran jem idej> hi ^ speljale narod v
Beograd, 28. septembra. (Izv.) Današnjo sejo narodnega predstavništva otvori ob 4 pop. dr. Vukiče-vič. Po raznih vprašanjih in interpelacijah prešlo se j7 na dnevni red in se je vršilo glasovanje in to poimensko o ratifikaciji sen Jermenske mirovne pogodbe z Avstrijo. Za je glasovalo 175 poslancev, proti pa 3.
Na to se je začela debata o interpelaciji poslanca Bukšeka o kmet-skih nemirih na Hrvatskem. Interpe-lant je zahteval od vlade odgovor na sledeča vprašanja: 1.) Je li vlada predhodno obvestila narod v kak namen se vrši žigosanje živine. 2.) Da-li-je vodila račune o razburjenju med narodom. 3.) Kaj je vlada dosedaj naredila, da se zastareli srbski zakon prilagodi modernemu pojmovanju in krajevnim razmeram. 4.) Zakaj je vlada dopustila divjanje orož-ništva, ki je ubijalo kmete in kaj je dosedaj storila, da se krivci kaznujejo.
Ministrski predsednik odgovarja, da vlada noče ničesar prikrivati. Zato je dala interpelacijo poslanca Bukšega takoj na dnevni red. Vlada se je o vseh dogodkih točno informirala in je nrepričana, da nemire na Hrvatskem ni izzvalo žigosanje živine. To je bil samo povod za dogodke, a pravi vzroiki leže v političnih tendencah gotovega dela našega
je burna.
1 ie žalostne izgrede.
Berlin, 28. septembra. Kakor do-znava „Vossische Zeitung" iz Ko-danja, je nova nemško-danaka meja sedaj končnovelj avno določena, in sicer večinoma po ipedtagih mednarodne komiffijtv
Zopet žalosten dogodek na Hrvatskem.
Osijek, 28. septembra. (Izv.) V selu Sladojevci je prišlo do žalostnega krvoprelitja. Orožniki so gnali skozi vas z eskorto več vojaških b©-sfuncev. Vkljub ponovnim svarilom so jih poizkušali kmetje osvoboditi. Masa se je končno navalila na orožnike, ki so oddali salvo. Na licu mesta so obležali trije mrtvi in en težko ranjen.
Zagreb, 28. septembra. (Izv.) Današnja „Riječ" javlja, da je bilo pri zadnjih nemirih na Hrvatskem ubitih 24 oseb, in sicer 14 kmetov, trije uradniki, 1 oficir, 2 orožnika, 2 vojaka in 2 financarja.. Ranjenih je bilo okoli 100 oseb.
Volilno gibanje.
Beograd, 28. septembra. Na seji glavnega odbora kmetske (seljačke) stranke se je sklenilo, da nastopi stranka po vsej državi pri volitvah kot enotna stranka. Kandidate bodo določile posamezne organizacije po svoji voljL Na Slovenskem nastopa seljačka stranka kot Samostojna kmetijska stranka (SKS.).
Zagreb, 28. septembra. Dne 3. oktobra bo v Križevcih skupščina seljačke stranke. Na dnevnem redu te skupščine se med drugim nahaja tu-
Ku«a na Reki.
Zagreb, 28. sept. Na Reki so se doslej pojavili 4 slučaji kuge, ki je bila zanesena z ladjo iz Batuma, na-tevorjeno z nafto. Na naši strani de-markacijske črte so bile ukrenjene vse potrebne zdravstvene odredbe, da se ne zanese tudi na naše ozemlje opas-na bolezen. Železniški promet potnikov in blaga z Reko je ustavljen. Zdravstveni načelnik dr. Lechert je osebno odredil potrebno za zdravniško policijsko službo na demarka-cijski črti. V Bakru samem je ustanovljena ambulančna bakterijološka postaja, v bližini železniške postaje pa posebna karantenska postaja. Na ozemlju zdravstvenega odseka za Hrvatsko in Slavonijo se dosedaj še ni pojavil noben sumljiv slučaj. Na prebivalstvo je bil izdan poseben rae-glas, naj posveča posebno pozornost uničevanju podgan in pazi na snago.
Konec delavskega gibanja v Italiji.
Rim, 28. septembra. (Izv.) Pri sestanku obeh strank, ki se je vršil pod predsedstvom ministrskega predsednika Giolittija. so industrijalci sprejeli skoro vse delavske zahteve vštevši kontrolo v obratih. Ker so delavci dogovor med industrijalci is
di točka o zedinjenju seljaclee (Ba- j delavskimi zvezami z zadnjim gla-difeve) stranke a stranko prava j sovan jem odobrili, so danes izpraz-(frankovci). Na skupščino bodo do-jnili po vsej Italiji vse zasedene tvor-š1 delegati seljačke stranke in fran-' niče, ki so jih imeli nad štiri tedne kovcev. Zozirom na to je jasno, da ^ svojih rokah in jih vrnil zopet podse dela za fuzijo stranke prana z letnikom. Akt predaje se je izvršil radičevci.	|v popolnem redu. Istočasno so bile
Split, 28. septembra. (Izvirno.) : snete tudi rdeče zastave. V senatu je Akcijski odbor demokratske stranke, ministrski predsednik Giolrtti na je imel včeraj sejo, na kateri je raz- ; vprašanja konservativcev glede de-pravljal o volitvah za konstituanto jlavskega gibanja odgovoril: Nahajala sklenil: Z ozirom na prejšnji jmo se pred socijalno revolucijo, ki sklep, da se omogoči skupen nastop ie posledica dolgoletne vojne. Zago-vseh jugoslovanskih naprednih ele- varjal je politiko nevtralnosti v spo-
mentov v Dalmaciji, so izvolili odbor ad^oc, obstoječ iz dr. Angjelino-dita, dr. Grisogona in drja. Kolombaio-viča, ki bo stopil takoj v stike z zastopniki drugih jugoslovanskih naprednih skupin v svrho skupne akcije za bližajoče ae volitve. Kakor smo izvedeli, bo sestavljena skupna koali-didatje demokratske stranke, trije delavske „Slqge", trije skupine dr. Smodlake in dr« Tnnnbičft in tiri je jnradniki.
ru med delavstvom in podjetniki.
Razna brzojavna poročila.
Zagreb, 28. sept Ban je prepovedal razširjanje v Gradcu izhajajočega lista „Korrespondenz SudM na' ozemlju Hrvatske in Slavonije.
London, 27. sept Danes je odpotovala antarktična ekspedirija pod vodstvom Copesa, Eptovanje bo ira« iak> j»A»»n let
Politične beležke.
Jr Prazne kombinacije. P časopisih se piše o vseh možnih koalicijah Za bodoče volitve. Tako se veže n. pr. v današnjem „Napreju" JDS s SKS m NSS, drugi pot zopet NSS s soti-jalnimi demokrati itd. Podpisano tajništvo se smatra vsled tega dolžnim, da vse ie vesti v kolikor se tičejo JDS proglaša za prazne kombinacije. O tem, kako bo stranka nastopila pri volitvah, bodo odločili zaupniki in iz-vrševalni odbor, ki jc sklican za 21. oktober. — Ljubljana, 2S. sept. 1920. — Tajništvo JDS.
-:r Odprava odpremnih izkaznic ta promet s Iclavno živiva. .,Slovenec'" vehemntno nap'-' ■ Vuovčeval-nico" zaradi monopoh , \i ga je imelo v Prekmurju. Resnici ua ljubo bodi ugotovljeno, da je toli preklinjam ..Beograd'" že meseca aprila 1920 zahteval ukinjenje te naredb?. da pa so ee gg. dr. Breje, Vrstovšek in Jan v seji koncem meseca aprila 1920 odkrito uprli temu naročilu. Vspričo temu dejstvu je ogorčenje .,Straže"' in „Slovenea" žalosten pojav politične izprijenosti.
-r Razgraničanje Jugoslavije iti Bolgarije. Te dni prispe v Solun komisija za razgraničanje Jugoslavije in Bolgari je, v kateri so zastopani delegati Francije, Anglije, Italije in Japonske. General Dušan Štefanovič, naš komisar, je odpotoval v Solun, da se pridruži komisiji, ki bo a svojim delom takoj pričela, tako da bo nova meja med Jugoslavijo in B<>: -arijo še pred nastopom zime določen;!.
+ Pogajanja z Italijo. Direktna pogajanja med Jugoslavijo in Italijo se začnejo — kakor poročajo iz Beograda — začetkom prihodnjega meseca, in sicer najbrže v Švici. Rimska ,,Tribuna" javlja, da ima italijanska vlada odkritosrčno voljo rešiti jadransko vprašanje.
+ Jugoslavija in Rumunija. Novi rumunski poslanik v Beogradu, Teodor Emandi, je 27. t. m. v prisotnosti zunanjega ministra drja. Trumbiča izročil v svečani avdijenci regentu Aleksandru svojo poverilni-eo. Pred odhodom iz Bukarešte je izjavil g. Emandi uredniku „Adeve-rula", da odhaja v prijateljsko državo, k narodu, ki je stoletja živel v prijatejstvu z Rumuni in s katerim je Rumuni ja tudi v pretekli vojni bila v zve?:i. Novi rumiu? Vi poslanik pri naši vladi je končno izrazil upanje, da najde v Beogradu enako raz-sx>loženje za slogo, kakršno vlada v Bukarešti.
+ Baranja in Bajski trikot. Madžarska vlada je poslala zavezniški konferenci noto, ki v nji zahteva, da morajo jugoslovanske čete evakuirati oni del Baranje in Bajski trikot, ki je po trianonski pogodbi ostal Madžarom. Ententa je odklonila to madžarsko zahtevo z motivacijo, da o evakuacije ne more biti govora, dokler Madžarska ne ratificira mirovne pogodbe.
+ Angleški pesimizem v jadranskem vprašan ju. „Times" poroča, da se je sedaj zopet pojavilo jadransko vprašanje, ali nikdo ne misli, da se bo isto rešilo. Grof Sforza, ki era je italijanska parlamentarna komisija za zunanjo politiko pooblastila, da vodi pregovore, bo šel na konferenco z zvezanimi rokami in zavezanimi očmi. Pooblastilo, ki ga ima Sforza je tako ozko ift omejeno, da italijanski diplomaf ne more postaviti nobene l
Prosvefa.
Narodno gledališče.
Drama: Sreda. 29. sept.: Zaprto. Četrtek. 30. sept.: Bernard bhaw:
Pjginalion. G. Petek, 1. oktobra: Bernard Shaw: Pvgmalion (ruska predstava). E. Bobota, 2. okt.: Milan Ogrizovič:
Haeaiiaginica. B. Nedelja, 3. okt: Ivan Cankar: Za
narodov blagor. Izven. Ponedeljek, 4. okt.: Lecanid Andrejev: Anfisa. 0.
Opera:
Sreda. 29. sept.: Gounod: Faust. D. Četrtek, 30. sept.: Risto Sarin: Lepa Vida. B.
Petek, l.okt.: Verdi: Trubadur. A. Sobota, 2. okt,: Gounod: Faust. E. Nedelja, 3. okt.: Leoncavallo: Glu-mači. I. Bajer: Kraljica lutk. Izven.
J&Bjedeljek, 4. okt-: Zaprto,
nove platforme, ki bi mogla služiti kot temelj pogajanju in morebitnemu sporazumu. D' Annunzijeva avantura je mnogo kriva, da smo tako daleč od sporazuma, ker Jugoslavija tega, kar se je zgodilo na Reki, in kar se protiri ne samo londonskemu paktu, nego tudi vsem dragim težavam o jadranskem vprašanju, ne more priznati kot gotovo dejitvo. Isto je z Albanijo, ki ji Italija garantira neodvisnost, ali tudi to še protivi londonskemu paktu pa tudi določbam o premirju. Italijani hočejo mejo med Jugoslavijo v Albaniji iz leta 1913., a Jugoslavija hoče d' Esperreyevo linijo, ki so jo tudi vsi zavezniki določili kot linijo premirja. Od pregovorov v Pallanzi sem, se je situacija mnogo poslabšala in Sforza bo imel velike težave, ako bo hotel premostiti te novo zapreke in sploh moči začeti neposredna pogajanja.
-f Zhližanje krščanskih cerkev. Na prihodnji seji arhijerejskega sabora bo referiral timoski arhiopiskop Irenej o ženevski konferenci protestantskega in pravoslavnega episko-pata. Na konferenci se je obravnavajo pred vsem vprašanje o zbližanju pravoslavne in protestantske cerkve; bili so povabljeni tudi katoliki, ^li se ičte niso udeležili, ker so stavili pogoj, da se prizna papežev primat, kar pa zastopniki pravoslavne in protestantske cerkve niso mogli sprejeti. Končni odloki niso bili na konferenci sprejeti nobeni, ker se je načelno sklenilo, da se poprej vsako posamezno vprašan je"temel j ito predela, a potem se šele nastopi s pozitivnimi predlogi glede zbližanja ali pa ujedi-
njenja vseh krščanskih oerkev. *
Mlia mladina v Ljobljani.
Ljubljana, 28. septembra.
Danes okoli poldneva je prišel s Koroškega zelo velik posebni vlak s šolskimi otroci, ki jih je spremljalo učiteljetvo, deloma pa tudi stariŠi, skupno okoli 2000 oseb.
Ljubljana je ljube goste sprejela nad vse ljubeznivo. Hiše so bile v zastavah, na ulicah od kolodvora, do Kongresnega trga je stal špalir ljubljanske šolske mladine in velike množice drugega občinstva, ki je z viharnim navdušenjem in z resnično prisrčnostjo pozdravljalo koroško mladino. Deca, ki je bila prijetno iz-nenadena nad tako prisrčnim sprejemom, je navdušena vzklikala Jugoslaviji. Lepo je bilo videti odu-ševljene stare ženice, ki se niso strašile tnida in so prihitele v Ljubljano.
V sprevodu, ki je bil zelo dolg, sta bili dve godbi. Kongresni trg, kjer se je sprevod ustavil, je bil nabito po3n koroške mladine in ljubljanskega občinstva in tam je pozdravil koroško mladino z balkona deželnega dvorca ljubljanski podžupan dr. Triller, en učenec meščanske šole. ena učenka dekliške šole in slušatelj vseučilišča Čok.
Gostje so se razšli po gostilnah. Razveseljivo je bilo, da so domači gostje, ko so prišli okoli 1. ure popoldne koroški gostje, z veseljem napravili povsod prostor se pridružili Korošcem. Vkljub temu, da je dobila vsaka gostilna mnogo več gostov nego je bilo naznanjenih, so bili goetje povsod dobro poetreženi in so bili zelo zadovoljni. Nad vse jim je ugajal krasni sprejem v Ljubljani m so z velikim navdušenjem govorili o
plebiscitu. Kekli so. »a šele sedaj vidijo, kako jih ljubimo in da bo zmaga gotovo naša.
Gledališka predstava. Ko bi bilo prej znr.no, da pride toliko gostov, bi 1 H • redili predstavi v obeh gle-di>:i£ i h, v drami za deco. v operi za odrastle. Tako žal ni bilo mogoče vsem priti v gledališče, ki je bilo res nabito polno. Za kakih 500 lju-dij ni bilo prostora in so odšli v Narodni dom". Prod predstavo je de-klamirala deklica dr. Šorlija pozdrav, ki ga je včeraj „Jutro" prineslo. Korošci so navdušeno ploskali. Pepelka je bila prav primerna za to priliko in so gostje vkljub strašni gneči uživali lepo bajko, ki jih je spominjala na njih domovino. Od tam so odšli pred Narodni dom.
Pred Narodnim domom so bili pripravljeni sedeži. Zal, da je začelo nekoliko deževati. Korlci so prišli z ?odbo pozdrav jen i od občinstva. Nato se jc začela telovadba, katera se je morala vslod pozne ure skrajšati. Tako se je šole v mraku začelo razdeljevanje darov in večerje. Na vrtu Narodnega doma so bile mize. kjer se jo delil kakao in malinovee. V areni Narodnega doma so včeraj popoldne pripravljale noše damo darove in je&tvine. Poglod na darove jc dokazal, kako je Ljubljana res storila vse, da bi dokazala Korošcem
svojo ljub-jzen. Na velikih mizah so stali polni zavitki, v njih je bili pečenka, kruli in druga jedila. V posebnih zavitkih so bile otroške obleke, čepice, čevlji itd. Poleg tega je imel vsak otrok prejeti po en peres-nik s svinčnikom in držalom in po en zvezok s posebnim napisom Koroški mladini v spomin na 28. 9. 1920"-' (teh 2000 zveskov je darovala tvrdka Btmač) in po eno novo mladinsko knjigo. Ko je minula te-lovabda, so stopili otroci v vrste in to se pomikali skozi areno od mize do mize, ter odhajali pri drugih vratih ven s polnim naročjem darov. Veselje mladine je bilo velikansko. Zal, da jo bilo že pozno, in da si otroci pri darovih niso mogli odpo-čiti, ker so morali odhajati na kolodvor.
Z godbo na čelu so odšli Korošci v spremstvu ljubljanskega občinstva na kolodvor, kjer je bilo prisrčno slovo. Razumljivo jc, da je bil izlet za otroke nekoliko utrudljiv, v splošnem pa je vladala radost in zado-voljnast. Živela naša Koroška in trdne obljube, da bo v desetih dneh Koroška res naša. to je bil zadnji pozdrav odhajajočih gosto*. Gostje so odnesli iz Ljubljane najlepše uti-se in novega navdušenja za zadnji boj.
J * Doklade orožnikom. Draginjske I doklade orožuištvu so zvišane za 400 kron mesečno. Poleg tega je dovoljeno za vsakega po dvoje garnitur perila in 1 službena obleka.
*	Sarajevski občinski svet odstopil. Predsednik sarajevske občine, Aristid Petrovič, in vsi člani občinskega sveta so odložili svoje mandate zaradi zapostavljanja o priliki regentovega prihoda v Bosno. Vsa akcija izhaja od župana Petroviča, ki ni zadovoljen, da je dobil le red Sv. Save III. razreda. Misli se, da bo vlada demisijo sprejela ter imenovala tri komisarje za upravo.
*	Napad na sokolski naraščaj. Iz Kamnika nam poročajo: V nedeljo je priredil tukajšnji sokolski naraščaj pešizlet na Šen turško goro. Ko so korakali Sokoliči v spremstvu svojih staršev skozi Komendo, so jih začeli nahujskani otroci obmetavati s kamenjem, tako da je bila ena gospa precej poškodovana. Ko so se pa na večer vračali, so jih napadli iznova s poleni. Lepe sadove nosi morala svetnika Janeza Kalana!
*	Cene v trgovinah morajo biti označene. Kakor se javlja iz Beograda, je minister notranjih del vsem podrejenim oblastvom naročil, da morajo po vseh trgovinah biti cene označene na vidnem mestu.
*	Poroka. Poročil se je gospod dr. Leopold Ješe, asistent očesnega oddelka javne bolnice v Ljubljani, z gospodič. Marico Bergani-Kmetovo. Obilo sreče!
*	Plače poštarjev. Iz Beograda nam poročajo, da je v ministrstvu pošte iu brzojava rešeno vprašanje glede nagrad in bo dotični ukaz podpisan te dni. Piače so zvišane od 60 na 180 K in žensko osebje ie glede nagrad izravnano z moškim
*	Gremij trgovcev - Ljubljani. Gremij trgovcev opozarja svoje člane, da si nabavijo sledeče „Uradne liste"'. Št. 107: Pravilnik za izvršitev določil o trošarini na vino ter pravilnik za izvršitev odredbe o linijski trošarini za zaprto mesto Ljubljano. Številko 110: Zakon o državni trošarini. Št. 111: Rstzgla« delegacije ministrstva financ za Slovenijo o davku na. poslovni promet z veljavo od 25. t. m. Dal je opozarja gremi j svoje člane na razšla s ministrstva trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani srlede po-sredo val cev pri nakupu blagaki jc predmet koncesijo ni ranega trgovinskega obrta. Ta razglas je pribit na mestni deski. — Načelnik.
*	Konec stavke tramvajskih uslužbencev v Ljubljani. Danes, 23. t. in., ob 1 uri popoldne je končala tridnevna stavka ljubljanskih tramvajskih uslužbencev. Vodstvo cestne železnice je deloma ugodilo njih zahtevam.
*	Nestor slov. duhovščine. V Ljubljani je umrl pretečeno nedeljo starosta slovenske duhovščine, župnik v pokoju Ivan Žan v visoki starosti 92 let V mladih letih si je stekel mnogo zaslug za poznavanje naših planin.
*	Marš vua s Kranjci! Včeraj zjutraj so našli redarji stražnice na ro-tovškem trgu v Mariboru več belih letakov z zelenim robom in napisom „Marš vun s Kranjci!" Enake letake so našli tudi po drugih ulicah. Na vlaku, ki je prispel iz Koroške, so bili nalepljeni letaki z napisom: „Hočeš v Macedcitijo einrsikajti?" S severne meje se nam poroča o raz-
*	Trumbičeva kandidatura. Mariborska „Straža" označuje našo vest
0	Trumbičevi kandidaturi, ki jo je sprožil organ dalmatinskih klerikalcev ,Jadran", kot našo pobožno željo, češ oni v Mariboru čitajo vsako jutro „Jadran", a tega predloga v listu niso našli. Mi sicer ne čitamo „Jadrana" vsako jutro, ali splitska „Nova Doba" javlja doslovno o predlogu „Jadrana" glede Trumbi-čeve kandidature to-le: Neki dan je „Jadran", osvrčuči se na ovu vijest, iznio misao, da bi sve stranke u Dalmaciji hnale kandidirati dr. Trumbiča, jer da on uživa opče povjerenje
1	da bi takova kandidatura dobila stanovih) značenje prema inozemstvu uoči nastavka pregovora s Italijom. — Torej dalmatinskim klerikalcem je Trumbič oseba, ki uživa splošen ugled in zaupanje v Dalmaciji, a mariborska „Straža" pravi o Trum-biču: Bila bi prav res čudna hvaležnost Dalmatincev do onega Trumbiča, ki nas je pripeljal na tako slabo stališče, da za nas ne more biti slabše. — Kdo torej bolje pozna med klerikalci Trumbiča: dalmatinski klerikalci v .Jadranu" ali mariborski v „Straži"?
•	Koroški ranjenec v Ljubljani. Z gorenjskim osebnim vlakom ob 11. dopoldne pred prihodom koroške mladine je prispel ▼ Ljubljano tudi ranjeni železniški aspirant g. Franc Mačkovšek. Ranjen je precej nevarno v desno stopalo ter so ga takoj s kolodvora z rešilnim vozom prepeljali v Leonišee, kjer se zdravi. Gospod Mačkovšek je bil v petek ponoči v Podgorju pri svojih znancih in prijateljih v narodni družini Podlipni-kovi. V Podgorju organizira in vodi nemško banditstvo prosluli m jugoslovanskim vojakom zelo dobro znani bivši „feldwebel" Truppe, ki poživlja svoje pristaše naravnost na napade naših ljudi. Omenjene noči
Ljubljana, 28. septembra, eo Truppejevi pristaši vso noč izzivali in hujskali. Povsod so iskali prilike, da bi napadli naše ljudi. Pozno v noč, ko je šel gospod Mačkovšek proti domu v spremstvu Podlipni-kovem, so ju s streli iz samokresov napadli neznani Truppejevi banditi in so pri tej priliki ranili njega v desno stopalo.
*	Ljubljanski občinski svet. Danes ob pol 12. uri dopoldne se vrši izredna seja ljubljanskega občinskega sveta. Na dnevnem redu je izvolitev dveh članov občinskega sveta v posebni odbor, ki ima sklepati o popravkih volilnih imenikov za volitve v ustavotvorno skupščino.
*	Političnim organizacijam JDS. > Ljubljani. Politično društvo za Trnovo in Krakovo je izgubilo svojega večletnega predsednika g. Jak. Smoleta, oficijala tobačne tovarne, hišnrga posestnika in gostilničarja v ..Koleziji", ki je včeraj zjutraj p.o dolgi zavratni bolezni preminul. Rajni jo bil vzoren in zvest pristaš JDS., vnet, agitator napredne misli, eloboko socijalno čuteč, izredno prijazen in postrežljiv. Tudi v občinskem svetu je bi! vrlo delaven in 1>ov=odi podpiral stremljenja napredne komunalne politike. Uljudno vabim vse članstvo ljubljanskih političnih organizaci j JDS.. da se v obilni meri udeleži pogreba in izkaže blagemu rajniku zadnjo čast — Predsednik O. o. JDS. Jug.
*	Stojan Protič in „Agramer Tag-blatt". Iz Zagreba nam poročajo: Na napade Stojana Protiča v beograd-ski „Samoupravi", da v pisanju „Agramer Tagblatta" in zlasti njegovega bivšega glavnega urednika Schlegla o vnanji politiki igra vlogo nemški denar, izjavljata uredništvo „Agramer Tagblatta" irt g. Schlegel, da bo Stojan Protič imel priliko, da pred sodiščem dokaže resničnost svoje trditve.
—	Gledališki list, št. 3, je izšel s sledečo vsebino: Vspored opere in drame za tretji teden; Hoffmannove pripovedke (s sliko); V spomin Mariji Reisnorjevi (s sliko).
Vokalni konccrt pevskega društva Ljubljanski Zvon" se vrši dne 11. oktobra t. L v Uniontu.
—	Anton Lajovic: Pesmi samote,
izdalo in založilo pevsko društvo ..Ljubljanski Zvon". Dobe se pri društvu in po knjigarnah. Cena 4 din.
—	Kakršen gospod — tak sluga.
Burka iz vojaškega življenja v enem dejanju. Po neki humoreski za po-deželne odre priredil V. V. Založila Narodna založba. Cena 9 kron.
—	I. pokrajinska slikarska raz* stava. V nedeljo dne 26. t. m. se je otvorila v Windiscberjevem salonu v Novem mestu I. pokrajinska slikarska razstava. Naval občinstva je bil ogromen, zastopana so bila vsa društva iz mesta in okolice. Razstava ostane odprta do vštetega 11. oktobra, in sicer vsak dan od 10. do 12. in od 14. do 18» HIB,/.
—	Nov učni načrt z meščanske tole v Srbiji je bil izdelan v ministrstvu prosvete. Ima le provizoričen značaj.
—	Seminar za slovansko illolo-gijo. Hrvatski ban je izdal naredbo, s katero 9e na modroslovni fakulteti zagrebškega vseučilišča ustanovi seminar za slovansko filologijo. „Na-rodne Novine" objavljajo statut tega
seminarja.
•
—	Koncert Zlatka Balokeviča. Z
oeirom na predobjave v našem časopisju, da bo najslavnejši jugoslovanski violinski virfuoz Zlatko Balokovič koncertiral dne 4. oktobra t i. v Ljubljani (velika dvorana ITnion), dne 5. oktobra v Celju (dvorana Union) in 6. oktobra v Mariboru (dvorana Gotz), prinašamo kratek umetnikov životopis. Zlatko Balokovič, rojen iz hrvatske rodbine v Zagrebu 21. marca 1895., je v svojem devetem letu vstopil v gimnazijo v namenom, da se po maturi poprime prava. Obenem se je za zabavo začel učiti violine pri znanem profesorju Humlu. V svojem trinajstem letu je na koncerta v hiši
svojih starisev dosegel tak uspeh, da se je odločil zapustiti gimnazijo in se učiti privatno, samo da bi se mogel v prvi vrsti posvetiti violini. Že prihodnje leto je Zlatko Balokovič prvič stopil pred zagrebško občinstvo, ki ga je pozdravilo z naj laskavej šim priznanjem in resničnim občudovanjem. Od tega dne se je naš umetnik z dušo in telesom posvetil violini in se učil neumorno z veliko energijo. Ko je dovršil svoje nauke pri prof. IJumlu, je odšel v dunajsko „Mei-»terschule" k prof. Ševčiku' kjer je v svojem 16. in 17. letu dovršil nič manj kot 16 koncertov, med tem ko njegovi tovariši še mnogo pozneje niso dovršili več kakor enega ali dva koncerta. Pri tej priliki je enoglasno dobil državno nagr.ido (Staatepreis) tudi vsled tega, ker je bil edini, ki si je upal poprijeti se težkega koncerta Križanovskega, ki ga ni igral še noben virtuoz. Avstrijska vlada mu je darovala dragoceno violino, pozneje pa je od svoje domovine dobil v dar svojo sedanjo violino (delo glasovi-tega Rotte), ki so jo že v mirnem času cenili ha 35,000. 2L Zlatko Ba-
lokovič je koncertiral v vseh večjih mestih Evrope in zunaj nje, tako v Rusiji, Italiji, Nemčiji, Avstriji, Švici, Franciji, Angliji, Egiptu itd.. pa tudi pri nas. Povsod je dobival lavorike. največja priznanja in izredne uspehe. Igral je pred avstrijskim in italijanskim dvorom, papež Pij X. pa mu je podelil zlato kolajno — veliko redkost — z napisom „Ro-ma Plaudente 1914" (Navdušeni Rim). V vojni mu radi sovražnih razmer ni bilp mogoče prirediti toliko koncertov, kakor si jih je žele! sam in kulturni svet. V tem času jc koncertiral v Pulju, Ljubljani in Trstu. Njegove velike uspehe so slavili razen domačih tudi nešteti tuji časopisi. Iz vseh teh kritik izhaja Zlatko Balokovič kot umetnik, za katerega ni več tehničnih problemov. Zrelo izvajanje, mojstrska tehnika, pojoči zaokroženi ton, kristalna čistost, njegovi akordi, njegove oktave, pasaže, flazeoleite ga napravljajo čarovnikom, ki bi mogel, ako bi hotel, aa štiri strune igrati več komadov na enkrat.
Širjenju letakov z napisom: „Schlufi mit der Gewaltherrschaft in der Zone A, hinaus mit den Krainern!" Kakor vidimo, so pričeli Nemci s sistematičnim, dobro organiziranim rovarjenjem proti naši državi, proti čemur bo treba nastopiti z vso odločnostjo.
* Nezgoda italijanske razmejitvene 'delegacije. Iz Maribora nam poročajo: V soboto popoldne so se člani italijanske razmejitvene delegacije vračali zelo veselo razpoloženi iz 'Marnberga v Maribor. Major Cal-ma je hote! pokazati, kako zna voziti ter je gnal avtomobil v divjem diru po cesti. Na ovinku pri Muri se je hotel izogniti neki ženski, pa je za-vozil v jarek. Avtomobil se je prevrnil in vrgel v njem sedečo družbo na ce-kto. Vsi so dobili več ali manj težke poškodbe. Major Calma ima notranje rane, kapetan Zannini si je zlomil laket. Avstrijski listi so obdolžili kot krivce nesreče — Slovence. Kakor nam nadalje poročajo iz avtentičnega vira, poškodbe niso nevarne. Dr. Marin in dr. Koren čan sta takoj nudila ponesrečencem prvo pomoč. [Major Calma leži v svojem privatnem stanovanju in je njegovo stanje zadovoljivo. Ostali že zopet opravljajo svoje posle.
*	Iz Čelia nam pišejo: Malo več obzirnosti bi prosili naše cestne po-metače, ki imajo v zadnjem času to čudno navado, da najhuje pometajo ravno v trenutkih, ko je največ ljudi po ulicah. Mestno ©skrbništvo naj pometanje primerno uredi.
*	Iz Trbovelj nam pišejo: Z ozi-rom na Vašo notico o razmer pošti Trbovlje I se mora konsia.
da je občina storila vse, kar je m_ gla, da preskrbi poštnim uslužbencem stanovanja. Gerent je spravil po dolgem trudu novega poštarja pod streho in je sedaj dobil tudi stanovanje za poštne uradnice in poštnega slugo. Občina pa nima sredstev in občinska uprava tudi ni upravičena sobe meblirati in preskrbeti tudi perilo, zato ne zadene nje nikaka krivda.
*	V Rogaški Slatini je umrl 26. t. ln. zdravnik dr. Fritz Hoisel. star 34 let. Pokojnik ie bil sicer Nemec, toda vseskozi poštenjak in blag človek. Bolehal je že nekaj let, v soboto pa ga je zadel mrtvoud, kateremu je v nedeljo no težkih mukah podlegel.
*	Trgatev v Slovenskih goricah. V Slovenskih goricah so že skoro povsod pričeli s trgatvijo, ki je sicer še nekoliko prezgodna, a ljudje hite, ker se jim slabo grozdje sproti suši Vino bo letos dobro, a ga bo malo. Tako na primer je pridelal neki vinogradnik letos samo tri polovnjake, dočim jih jc lani imel 18. Zato se cene lanskega vina dvigajo, cene letošnjega vina pa se še niso ustavile. Ugodno vreme zadnjih dni jako blagodejno vpliva na razvoj zdravega grozi ja.
*	Olepševalno društvo v Celju je svojo veselico v prid slovenskim naprednim akademikom, ki prirede dne 2. oktobra veselico v prid koroškim Slovencem, preložilo na 6. november.
*	Oglas v včerajšnji Številki ,.Tri-je politični tajniki" za Ljubljano, Celje in Maribor itd. ni bil naročen od tvrdke ,,Impex"\ ki je čisto .gospodarsko podjetje in se ne meša v politiko, ampak od neznane tretje strani, ki je zlorabila naše ime. — ,Jmpex". importm in eksporlna družba z. o. z.
*	Na poti obolel. V celjsko javno bolnišnico so pripeljali v nedeljo nekega hrvaškega visokošolca iz Bosne, ki mu je na vožnji skozi Celje n: Dunaj postalo naenkrat tako slabo, da je moral izstopiti iz vlaka. V bolnišnici so ugotovil; akutno vnetje slepiča in ga takoj operirali.
*	Borba za čast in renome. Velikanske pripreme i troškovi reklame koju g. Obradovič za svoje predstave od 29. i 30. o. m. razvija, jesu tako veliki da če se teško moči isplatiti i onda ako sva mesta budu rasproda-na. G. Obradovič čini sve napore da publiku ubedi, da osim kardinalnih varalica kao što je Abdal Riza Beg » slični, ima i častnih i trezvenih umjetnika. — Ulaznice u trafiki u Selenburgovoj ulici 1.
*	Afera mokariev. Ljubljansko deželno kot prizivno sodišče se je danes 23. t m. bavilo z zadevami mokar-jev. Trije trgovci, odnosno en pek. so se pritožili proti razsodbi ljubljanskega okrajnega sodišča v znani zadevi razpečavanja potvorjene moke, ki so jo nakupili pri ljubljanskem veletrgovcu Ivanu Knezu. Ljubljansko deželno sodišče je potrdilo sodbo
proti Matku Sokliču na kazen 100 K, I znižalo pa je kazen od 300 K na 100 K v slučaju pekovskega mojstn Friderika Paura in trgovca Hinka Štamcarja.
*	Proti tihotapstvu. V finančnem ministrstvu se izdeluje nov pravilnik proti tihotapstvu na naših mejah. Med drugje v novi pravilnik sprejeta določba, da vsakdo, ki zasači kakega tihotapca, dobi kot nagrado vrednost vsega vtihotapljenega blaga.
*	Vid GaSovič v Slatini. Dodatno k včerajšnjem našem poročilu o blejskih ponarejevalcih bankovcev pristavljamo, da se je glavni vodja te družbe, Vid Galovič, dalje časa nahajal tudi v Rogaški Slatini..
*	Legar se je pojavil v Frairn; pri Maribora. Doscdaj je obolelo že 17 oseb. Ena deklica je umrla, par oseb pa se bori s smrtjo. Sploh se legar po Mariboru in okolici jako mečno razširja.
Za samostojen prometni inšpektorat drž. žel. v Ljubljani.
Preteklo zimo sc je ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani združilo z zagrebškim. Kdor bi rekel, da je
ta radii-':'- operacija bila brez vsake koii-a ■/■■■, ur omet na Hrvatskem, ta pretirava. Gotovo se je promet na Hrvatskem nekaj izboljšal, d as i ne toliko, kakor smo upali. Vsako izboljšanje na hrvatskih progah je napredek za vso državo.
Na drugi strani je gotovo, da so bili interesenti v Sloveniji s preselitvijo nekaj oškodovani. Sli nc presojamo nobenega vprašanja raz pro-vineno stališče, korist celokupnosti je merodajna. Seveda treba gledati, da se nparnt tako uredi, da vendar vsestransko čim najbolj ustreza.
Zc skraja so je moralo priznati, da
T „„„„ . ... , „. ,. ie treba v Ljubljani pustiti inšpekto-Legar se je pojavil na kmehjski \ z obsežn£ pi.lJ0jnostjo. Računali
umu ob jezni zeleznici, . , na nekako ekspo£turo zagrebške
šoli v St. T
skupni .deficit izrednega etata pa zna-1 = Prodaja naše rude Nemčiji.
ia 5-5,7 milijard mark. Ti ogromni Ministrstvo za šume in rude je skle-izdatki so večinoma zahtevani v mi- nilo s tvrdko Koeovič pogodbo o iz-rovnih posojilih in v izvanrednih za- vozu 100.000 ton železne rude v kondb. Samo strelci, ki jih mora Nemčijo v zameno za 13.000 ton Nemčija plačati r.liiranim okupacij- koksa. Naša država bo plačala 107 skim četam in raznim ententnim ko- mark za tono koksa franco Bosanski misijam, znašajo za računsko leto Brod, a prodajala bo rudo po 140 101!) in za leto 1020 1.^,9 miKjard mark za tono.
mark. Ako k temu finančnemu prora- = Popravljanje železniških voz.
čunu postavimo še dejstvo, da ima V trgovinski pogodbi s Cehoslovaško Nemčija celotnega dolga !242,7 mili- jo jugoslovanska vlada v kompenza-jard mark, vidimo vso tragiko, ki leži cijo zahtevala popravljanje lokomo-nad nekdaj bogato Nemčijo. — Ali t i v in železniških voz. Popravljanje bo to breme prenesla nemška organi-, železniških voz bo od češke industri je zatorična in delovna sila?	• organizirano direktno v Jugoslaviji,
Nabiranje materiala za revi
■ in sicer s pomočjo mobilnih delavnic. = Novosadsko tržišče. Na trg pri-
vsled česar so 6tedenski poučni tečaji za učiteljice odpovedani.
*	Vlom. V lekarno Viktorja Savole na Kralja Petra cesti v Mariboru so v noči od 26. na 27. t. m. vdrli neznani tatovi in odnesli iz blagajne 2000 K gotovine. Pokradli so tudi nekaj drugih predmetov.
■ * Napad na Vidovdanski cesti. Hlapec Josip Rus je srecs* v soboto zvečer pri min;ici na Vidavda.islci cesti večjo družbo. Neka ženska iz te družbe je začela kričati: „Ta človek sne r.e pusti nikoli na miru!" Družba '-1 Rusa obkolila in eden je potegnil
>ž ter sunil Rusa v desno ramo. Xa Rusovo kričanje je prihitela policija, ki je napadalca aretirala.
*	Nezgode. Ivanu Ocepku, kovaškemu vajencu v Mediji se je pri kovanju zapičil košček razbeljenega železa v desno roko. Morali so ga oddati v bolnišnico. — Opekarski delavec Franc Škulj z Iga je padel s kolesa ter si zlomil desno roko. — Pri nedeljski nogometni tekmi je padel tehnik Vladimir Skrbinšek ter se močno poškodoval na desni rami. — Pleskar Josip Gcdič iz Štepanje vaši se je včeraj pozno vračal' z dirke domov. Pri mostu v Štepanji vasi je zgrešil pot in zdrsnil po škarpi v Gruberjev kanal. Hladna voda je imela čudovit učinek in Godič je energično splaval na suho. Pri padcu si jc znatno odrgnil kožo na rokah in obrazu. — Alojzij Dremelj, Sletni sin rudniškega strojevodje Zagorju se je igral z drugimi otroci na neki škarpi. Pri tem je padel s precejšnje višine na tla in si zlomi desno nogo. — Danes ponoči je stražnik zagledal sredi Poljanske ceste nezavestnega človeka. Priklical je rešilni voz, ki ga je odpeljal v bolnico. Dognalo se jo, da je to Ivo Kodrič, čevljar iz Štepanje vasi. Ni dognano ali gre za posledice alkohola ali je resna obolelost.
X Miš rešila verižnika. Posebno
srečo je imel neki verižnik na Češkem. Preiskovalni sodnik dr. B. je pri odhodu na dopust zaklenil svoj pilit, kjer je bil akt z obsežnim ma-terijaloni proti verižniku. Med dopustom pa jc prišla v pult miš in ko se je sodnik vrnil, je našel samo še smeti. Verižnik je bil rešen, ker ni bilo dokazov, ("r bi našel tisto miš, bi jo gotovo drago zverižil.
X Štcinachcva metoda pomlajevanja. Na 86. skupščini nemških priro-doznanccv in zdravnikov se je razpravljalo tudi o Steinachovi metodi pomlajevanja. Profesor Schmieden je v debati izjavil, da gre za stvar, ki ima veliko praktično vrednost, ali dosedanji poizkusi so nezadostni, da bi se mogla izreči končna sodba. V debati se ni stavil nikak principijelni ugovor proti Steinachovi metodi in njeni praktični uporabi. Dr. Lichten-stern je navedel več slučajev, v katerih je po Steinachovi metodi dosegel povoljne rezultate. On je izvajal operacije na vojakih, ki so vsled ran bili i: astri rani. Izvršil je 25 operacij, ki so večjidel bile uspešne. V debati se je omenjalo, da so razni zdravniki izvršili več sto operacij, ki pa niso bile vedno tako uspešne, kakor to navaja profesor Steinach. Dogodilo se je tudi, da je pacient po operaciji postal umcbcien. Dr. Asch-oft je omenil, da žleze, katero Stein-ach z operacijo osvežuje, ni doslej nikdo videl in da se samo domneva, da ista sploh obstoji.
To pričakovanje se ni izpolni i X a robe. Pod g. Korošcem, kot želez; * i -hi n ministrom, so se odvzemale ljrb: jonskemu inšpektoratu druga za	še tiste agende. ki so mu bile p-> ukinjenju ljubljanske direkcije ostalr-, kar je vseknkor v čudnem j J skladu z avtouomistif-nimi šlagerji njegove stranke. Da nas je položaj tak, da je zagrebška direkcija s 3000 kilometrov železnic kolosalno obremenjena in se nahaja v budili notranjih težavah. Kljub temu pa skuša vše kompftence na »obe potegniti. To je sploh čuden pojav: povsod se toži, da uradi nc zmagujejo, vkljub temu pa bi radi vse akte in aktiče imeli pri sebi. To očita Zagreb Beogradu, mi pa zdaj obema. Čemu ne dekoncen-trirati Ž Zlasti, ko sami ne morete vsega izdelati!
Vloge iz Ljubljane se v Zagrebu po celc tedne, da, mesece ne rešijo. Za najmanjša popravila je treba rešitve iz Zagreba, pa je ni. Pozabili so plačati celo stanarino za ljubljanski inšpektorat in medjugradski telefon. Zdaj imamo čudni položaj, da so nekateri uslužbenci inšpektorata podrejeni Zagrebu, drugi pa Ljubljani. Za vsak vagon, za znižane vožnje, za sprejemanja, za miloščine itd. vse gre z birokratsko počasnostjo v Zagreb. Reklamacije in pravne zadeve tam spe nevzdramno spanje. V Zagrebu sede računski uradniki, ki delajo le za Slovenijo, a vlečejo 60.000 kron mesečnih dnevnic ker morajo biti tam, rodbine pa v Ljubljani.
Vidi se, da stvar ni praktično urejena. Vsa naša preteklost nanj priča, da nismo provincialni politiki, ki bi radi vse v Ljubljano potegnili. Nasprotno! Vendar moramo imperativne zahteve našega gospodarstva resno nvaževati.
Zato je JDS. opetovano posredovala, da se v Ljubljani razvije življenja vreden inšpektorat in je sedaj ponovno vložila na vsa pristojna ob-lastva spomenico, v koji zahteva, da se inšpektoratu v Ljubl jani (540 km) pridene šo proga Bubnjarei-Karlo-vac in mu da sledečo kompetenco: 1.) osebne, sanitarne, pravne in splošne upravne zadeve, 2.) vzdrževanje! prog, 3.) kurilnice, delavnice, 4.) prometno zadeve, 5.) komercielne zadeve, (i.) računovodstvo, finančne in materialne zadeve z blagajno.
Taka ekspozitura se je izborno obnesla v Črncvicali (bivša avstrijska direkcija Stanislav).
zijo uvozne carinske tarife, Ministr- . r	™	.
stvo trgovine in industrije je začelo I13'® H*0 ,mal° b'aJa" Pfomhm pnedelavati gradivo za revizijo it-j ™ajo komaj za en teden zalog^Ce-
vozne carinske tarife in je pozvalo	®30^70<
potom okrožnic vse gospodarske in- ^£-580, ječmen 460-490, oves stitucije, da ji predložijo nabrano 220-240, a ,e malo povpraševanja gradivo. V ta-namen poživlja trgov- P® njen^ sv^ kuraM se kupuje zla-ska in obrtniška zbornica v Ljub-i ^ 23 Nemčijo po 120-140, stara ljani vse interesente, da ji takoj spo- P??13. A0™23 300-330, seconda
ročijo svoje zadevne konkretne pred-! 2J0-280, pokvarjena pa po 150 do
loge, v kolikor še tega niso storili, i170' ®uk13 ""laltC3 ^r1- '3°' T* Trgovce, industrijce in obrtnike po- ^	2-12-30, krušna moka
zivlja zbornica, da ji naznanijo vsak 1«» otrobi 2*20 K. konkretni primer, kjer so plačali j, = Nova velika stavbmska družba.
pn mer,
;lede na naš gospodarski položaj neupravičeno visoko carino za uva-žano blago. Pri tem je treba navesti 1. konkretno označbo ali opis predmeta, 2. kateri carinski postavki jc bilo blago klasificirano, 3. koliko je znašala takrat fakturna vrednost tega blaga. Ker je blagovna označba in carinska postavka točno razvidna iz carinske pobotnice, prosi zbornica, da se po možnosti priloži carinska pobotnica. Zbornica poživlja vse interesente, da ne zamudijo dane prilike in iz lastne prakse navedejo vse primere, kjer je carina previsoka in -ovira delo in razvoj industrije iu obrtov, oziroma obremenjuje konsumenta kot dajatev, ki ni gospodarsko utemeljena.
= Komisija za pregled carinskega poslovanja. Iz Beograda nam br-zojavljajo: Finančni minister sestavlja posebno komisijo iz zastopnikov
V Zagrebu se je osnovala stavbinska delniška družba z 10 milijonov kron glavnice. Akcijonarji so Slovenci, Eskomptna banka v Zagrebu in Sarajevčani. Društvo se bo bavilo z gradnjami stavb, cest, vodovodov, kanalov, železnic itd. in bo ustanovila svoje podružnice v Ljubljani in Sarajevu. V odboru so Sandor Aleksander, Dragomir Heumer, dr. Švr-ljuga, Armin Šrajner iz Zagreba, Nikola Berkovič in Rudolf Toenies iz Sarajeva in Alojzij Tikač in Milan Toenies iz Ljubljane. Društvo se je takoj konstituiralo in izvolilo za predsednika dr. Švrljugo, za podpredsednika pa Rudolfa Toeniesa iz Sarajeva.
Borze 28. septembra.
Zagreli. Današnja borza se je nekoliko popravila, posebno delnice Narodne banke. Nekaj papirjev je pad-interesiranih ministrstev, ki bo na li- jlo, devize » « se malo izpremenile. cu mesta, pregledala carinsko pošlo- I Devize: Berlin 192 do 195, Milan
== Resen finančni položaj Nemčije. Izgubljena vojska, naraščajoča
draginja, socijalni boji, razdrapano gospodarstvo, otežkočen eksport, pa danje vrednosti marke, vsi ti črni oblaki so se strnili nad horicontom Nemčije in kažejo usodepolno znamenje, ki jc izraženo v simbolu ee-cga gospodarstva: v financah. Ogrom ne številke v proračunu 1920 opravičujejo državnega finančnega ministra dr. Wlrtha, da je izrekel v seji državnega kabineta velepf>membne besede: Xaš financtil položaj moremo označiti več kakor resen. Slabe finance so izraz bolehnega gospodarstva. Državni proračun za leto 1920. izkazuje na rednih izdatkih in dohod-cih 30,4 milijard mark; izvanredni proračun pa kaže izdatkov 39,7 milijard mark in — 2 milijardi dohod-icov, torej deficit 3S milijard mark. V teli številkah niso obseženi državni obrati, železnice in pošta. Pri železnicah je ugotovljen že sedaj budžetni deficit 1C milijard mark, pri pošti j>a 2 milijard mark. Ravnotežje rednega e.tata je ua papirju posrečeno —.
vanje ter stopila v stik s prizadetimi gospodarskimi krogi. Razven tega bo
pojačil inšpekcijo z uvedbo stalno potujočih carinskih nadzornikov, ki bodo poslovali tudi kot pritožbena instanca.
= Prijava terjatev iz kurzne razlike na, kompenzacijsko pogodbo z avstrijsko republiko. Zveza trgovskih greinijev in zadrug za Slovenijo poživlja vse člane, ki imajo na podlagi vplačil na kompenzacijsko pogodbo z Avstrijo terjatve iz kurzne razlike med jugoslovansko in avstrijsko krono za dobo od 10. oktobra 1919 do 17. januarja 1920 in katere jim do-sedaj Centralna uprava še ni izplačala, da nemudoma to prijavijo zvezni pisarni. Navesti je treba datum in kraj vplačila, za kakšno blago, v-plačano vsoto in tečaj dneva vplačila.
= Dohodki in trošarine. Finančno ministrstvo v Beogradu ceni, da bomo imeli v tekočem finančnem letu, to je od ene 1. junija 1920. do dne 31. maja 1921., dohodkov in trošarine 139 milijonov dinarjev v zlatu, to je- od dne 1. junija 1920. do pirju. Glavni del dohodkov tvori trošarina na sladkor (60 milijonov dinarjev), na alkohol (40 milijonov dinarjev), na pivo 16 milijonov dinarjev), na kavo (12 milijonov dinarjev), na žganje C6 milijonov dinarjev), ea riž (1 milijon 800 tisoč dinarjev), na olje (1 milijon dinarjev). Dinarji se razumevajo v zlatu. Najmanjše dohodke bi dajala trošarina na fina vina (10 tisoč dinarjev) in na rum (10 tisoč dinarjev). Številke so preračunjene na podlagi približnega konsvma.
Tržaške fiUdlke dunajskih denarni Ji zavodov. Rimska vlada jc izdala edikt, s katerim se veljavnost dekreta z dne 27. novembra 1919 glede preinembe kronske valute v lire, razširi tudi na filijalke dunajskih denarnih zavodov. S to naredbo so filijalke pravno izenačene z lokalnimi instituti. Tako morajo tudi te filijalke izplačevati vse vloge, ki so bile pri njih deponirane 9. aprila 1919 v v lirali vrazmerju 1 krcna = 60 cen-tesimov, istotako morajo konvertirati vse kredite na klijente juli jske Benečije in Trentina v lire. — Po sentžer-lnen&ki pogodbi bi se konventiranje cronskih dolgov moralo izvršiti le s 56%. Tako so dolžniki filijalk za zpatne zneske obre»«njexu.
503 do 510, London 415, Newvork 116 do 117, Pariz 785 do 800, Praga 159 do 160, Dunaj 38 do 38.30. Valute: dolar 113.25 do 113.50. rub-Iji 126 do 128, češke krone 162 do 172, nanolor.n 1 -rji 410 do 412, marke 192 do 195. leji 221, lire 500 do 505.
Efekti:
denar blag«
Banka za Primorje ........	S060
ttanka za trg., obrt i ind.......... 4S0 440
Hrvatska eskomptna....... 1630 1650
Banka Brod na Savi....... 2-8 295
Hrv. zeraaljska banka.......... "Oi 705
Ljubljanska kreditna....... 110» 11SO
Prva hrt. stodionica ..........10.600 107'«"
Kečka pnSka banka ...... «15 43C
Srbska banka . . ...... 895 SOS
Dnbrovačka....................7000
Karodo šum. industrija..... 950 970 Gutman .......... 1830 19M
Dunaj, devize v prostem prometu: Zagreb 2C0.5. Budimpešta 101. Pra ga 417.5, Varšava 108. dinar 1040. dolar 319. lira i:;::", loj 59-5. marka 523, fran^ki franki 2140, švicarski franki 51.805, funti 1120. Efekti:
Aratr. kronska renta.............—•—
„ majska renta............ —.—
Ogrska kronska renfa ........... —"—
V. avstrijsko vojno popoiilo.......
Turške fcrec«...............
Kreditni zavod ts. trg. in indastr.....
-udolnnka.................
Hankvercin................
:'ossn-:ka zemaijskr. banka.......
Avstro-Ugrska banka ......
Zivnostenska binka............
Državne železnicg.............
'nžna železnica..............
A!pine->"or.Lan iVaška že lesna indnstr.
256-T—* 999 —
830 — 797-— »D5-— 5S9U — 1778-— 4305.— 1784—! l«o — *395'—
Ziirich, devize: Berlin 102.25, Nevvork 622. 'London 21.72. Pariz 41.50, Milan 25.40, Praga 810, Beograd 21, Zagreb 5.15, Dunaj 2.80, Budimpešta 2.
Berlin, devize: Nevvork 60.75, London 311, Pariz 409, Milan 257, Praga 81 V*. Zagreb 50. Dunaj 22.5, Ziirich 960.
Trst, derttse: Berlin 38.75. Nevvork 23.70. London 84. Pariz 160.50. Praga 33, Zagreb 19.50. Dunaj 7.70, Ziirich 388, Bukarešta 46.
Vremensko poročilo.
Ljubljana 906 m nad morjem
Dan	S » e 3 Is	a .o III	& H	Vetrovi	Neko	a m » m S TI O-
17. sept (8. sept 8. sep	ti. ori 8. mi iS. mi	740 5 741-8 74TO	16-7 IS* 17"2	al. j«, vsh. sL sev. vsh	reč. oM. megla oblačno	ž-
						
	Obir SOM		m nad ma^a			
27. sept >8. sept	M. mi 8. mi	599« 699 6	7-0 4 0	sLzapad «1. jug. vsh.	pol. obl. oblačno	i© o
nova palača Ljnbljanstie

Na vogalu Aleksandrove in Dunajske ceste se z mrzlično nagi ostjo ■ ^ delajo priprave in kopljejo temelji i\M -i za novo stavbo Ljubljanske kreditne • banke. Palača bo po svojem obsegu. , aranžma ju iu velikosti nekaj posebnega in za Ljubli ano povsem novega, , iV palači lodo nastanjeni bančni, kavarniški. zabavni prostori, razne pisarne in zasebna stanovanja.
' '	O razdelitvi bančnih prostorov naj
navedemo nekoliko podatkov:
"V prizemlju bodo betonske jeklene dvorane (safes) s pripadajočo pisarno in prostori za banko in stranke,
manipulačni prostori, dvorane, garderobe, umivalnice, centrala pnevmatične pošte in električna centrala, ki bo oskrbovala s svojo lastno energijo v najrazličnejših oblikah celo palačo.
•V pritličju st'.;?ino skozi reprezentančni vostibul v zračno, prostorno, s steklom krito dvorano, okrog katere so razvrščeni posamezni bančni resor+i.
Iz pritlič; popelje, ne da bi bili primorai:' se poslužiti krasnega marmornatega hodišča, v prvo nadstropje in vse naslednje etaže eno-kabiuski, izkl jučno samo za stranke uporabljivi lift, ali pa dva večkabin-ska vedno se premikajoča takozvana „paternoster"-lift.a. Nahajamo se v
foajeju prvega nadstropja; na cestni fronti se nshaj.ijo -nloni rezervirali bančueic u ravni},«1.-'* jm vu, tajništvu in sejna dvorana. V dvoriščnem traktu I k-ži jo ;one( pisarniške dvorane z zra-! ve;: upadajočimi garJerobami in u-: rnivalni"flmi. (Enako je namenjeno ■ mrli Jrugo nadstropje bančnim pi-i šamani, oziroma konzularnim zastopstvom.)
Razen stopnjišč v vsakem nadstropju, ki bodo izvedena iz železnega betona in marmorja, bodo zvezani bančni prostori med seboj v vsakem nadstropju še po posebnem, popolnoma ločenem hodniku. Pnevmatična pošta in dvigalnik za pisma bodo oskrbovali poštno zvezo med posa-
meznimi etažami bančne palače. Najmodernejša kavarna in zabavni prostori, oskrbljeni z vsem komfortom, bodo zpvzeniali prostore v treh eta-: zali, ki bo-Jo zvezani med seboj zopet | s popolnoma ločenim hodnikom. V ; stilu tera*e konstruirana strelia bo ; nudila v osmerokotnem paviljonu ob lepem vremenu zračno kavarno.
Centralna kurjava z vročo vodo b<> grela vse bančne prostore. Za zadostno in uspešno ventilacijo prostorov bosta skrbeli vcntPnčni postaji, ki bodeta vsrkani zrak poleti osvežujoče ohlajevali, pozimi segrejevali do primerne toplote.
Vsi stropi in nosne konstrukcije 'bodo iz železnega betoria.
Z mr-numentalnim vti.-om izvršena fasada bo prevedena v čistem in zdr.iv^n modernem sloeu; IS močnih. ok-uno profiiiranih obeliskov, med katerimi sc bolo vrstile bf.Ikon--k<> lože ob vseli nadstropjih, bodo •Idili vso palsčo v tri 'Ic-le, - f-inicr bo efekt cele zgradbe Se bolj povečan.
Načrt za nioninneiitnlno zgrr.ilbo je napravil praški arhifek! Fr. Kra-sny.
Tehnična izpeljava palače pa jo poverjena stavbeni tvrdki G. Tonics.
Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra".
Odgovorni urednik Vit. F. Jelene.
BBHIlIflr' ' 1 In Ti' PiMIIWHBU'i B Ml
| Auto-
mobili in kolesa njih deli in oprema pnevmatika ^ »-i garaža in delavnica
Po zelo znižani Htinbfllocn ploiil,
o eni nova UVUnUlEiHI, zračnice, in vsakovrstni deli, kar-bidnesvetiljke.jjorileiitd. Sprejemajo se v popravilo dvokolesa ln rasni stroji pri BATJELU, Ljubljana, Stari trg it 28. 225 12-2
... a || i« i-s ■ |
Klavirji »a obroke
harmoniji, violine, strune in ne glasbene potrebščine. Velikanska zaloga.
Alfonz Breznik,
blvil utltelj Glasb. Katloe, Kongresni trg št. 15.
Šivalni stroji
fleblirano sobo,
če mogoče b klavirjem, išče nčiteljica. Eventualno za dve osebi. Ponndbe prosi na opravo «Jntra» pod „Hujno". 233 2—1
Obvestilo.
Obveščava eenj. odjemalce in p. n. občinstvo, da sprejemava nova dela in popravili po najnižjih cenah. Gotovi čevlji v zalogi. Tnristovskt čevlji domačega lz-
214 8-2
Ant. in Jož. Brajer- kapele Ljubljana, Turjaški trg (Breg) št. 1.
priporoča 85 14—5
Odon Koufny
Ljubljana, Kolodvorska ulica 37.

103 52 -6
CEVUI
na debelo in na drobno, vse vrste moški, ženski in otroški, delavski kakor tadi najfinejši vseh vrst po najnlijlh dnevnik oeaah se dobijo pri znani tvrdki
ALEKSANDER OBLAT,
Ljubljana, Sv. Petra cesta 28.
Tadl u pošilja po ponatis pomn kraljestva.
podrti atelje JY(. Sare
prevzema zopet naročila. Sprejemne ure od tO. do 12. in od 3. do 6. Kongresni trg 4.	218 2-1	Cerberjeva hiša.
Ajde, brate! Vojnovič & Co.
je najcenejši iini imii
Konkurenčne cene!
Samo ne debelo!
Vsakovrstna manufaktura
se dobi po najnižjih cenah pri tvrdki	112 20—6
BRUMAT F, LJUBLJANA, Mestni trg 25 L
Lastni avto n preveianje!
Konkurent ne cene!

Dražba JADRAN
Dunajska cesta štev. 9
kupuje 234 10-1
ia
Kaial IH sBeti z etevtrite! STrttT — 1
li
v vsa?: množini
le zdravo, lepo, dobro sušeno blasro, kolodvor Ljubljana ali v skladišče Jadran dostavljeno, po solidnih cenah, vreče se dopošljejo za polnitev.
Več raznašalk
a Msianovljeiie okraje ljuiiljonske
sprejme takoj uprava Jutra", Sodna ulica 6.
netirsta In
žagana, trda (b mehka
postavljena na dom na debelo in • 139 drobno se dobe pri : 10—5
Srebotnjak, Kolodvorska ulica 31.
Samo danes in Jutri
236 kupujem 2-1
umetne zobe
po visokih cenah
KARNER, hotel Slon, soba 79.
■BBBBBaaa«
9merikansko strojno 5
M B
-a
Olje, lahko, za vretena;
olje za transmisije;
olje, strojno za poljedelske stroje;
olje, strojno za težke stroje;
olje za avtomobile, lahko;
olje „ „ , izredno težko;
olje za cilindre;
olje proti prahn.	57 104—9
Glavna zaloga:
, 1 Z 0.1. prej A. Zanki™? sinovi.
boi
Tatu ie imamo!
ZaloBla in izdala »Domovin a".
Tiskala Delniška tiskarna, d. a. v Ljubljani.
BPUJl
Zidno opeko (cigla),
zarezani strešnih zakrili
(dvostruki utornl crep) 167 6~3 nadi takoj dobavno v poljubni množini del. dr.
Združene opekarne, Ljubljana
(prej Vidic-Knez). Na željo se pošlje takoj popis in pouudba.
Ravnokar je izšla brošura „Tatu že imamo'*', rrio zanimiv in najboljši odgovor na klerikalno brošuro „Primite tata2. Brošura se dobiva po knjigarnah in trafikah «« ter pri kolporterjih, iz- M vod a 4 K. Tudi se lahko j --naroča pri npravništvn ^Domovine" v Ljubljani, Sodna ulica 6. Poslana po pošti kot tiskovina stane knjižica „Tatu že imamo2 4 K.

S 0 B
B
Špecerijsko in delikatesno blago
dobro asortirano, raznovrstno kolonijalno blago, kakor: kavo, čaj, riž, čokolado, kakao, olje, testenine, mil , sir, klobase, gnjati, konservirane ribe, konjak, ram, likerje ter bogato zalogo šampanjca in vina v steklenicah ia divjačino, samo prvovrstno blago, priporoča
Ant. Stacul, Ljubljana i
Selenburgova ulica.
203 3—2
□IDID1DI
vseh vrst vedno v zalogi. Vsevoltne žarnice dobavne
po najnižjih cenah
pri tvrdki
99
Centrala:
66
133 5-6
Ljubljana, Mestni trg 25. g
Ustavofvomo Skupščino
kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Priredil dr. Steffan Sagadin. — Cena 16 K. - 1920.
===== Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani.
233 1
Tisk Deiniike tiskarne, d. d. v Ljubljani.
Generalno reprezentanco slovite znamke
THE FOR EVER SHOE
J
ima trgovina s čevlji
LJubljana, Pod TramEo št 2,
postaja cestne železnice. (Preje Miklošičeva cesta 16.)
Velika uio§a ioazen&kega blaga. SaJsoUdoejšf izdslek. Konkureočne cene.
Naročila z dežele izvrše se točno. 212 3—2