POŠTNINA P L A Č A N \ V GOTOVINI
1011 4 19*2
VSEBINA k 4. štev.: Gregor Mali: Domovina govori (Pesem) — Fran RadeŠček; Naš kralj Danilo Gorinšek: Moj oče (Pesem) — 11 Vr-an: Bolečina (Pesem) — Xavier de Maistre: Mlada Sibirjanka — Venceslav Winklet; Romanje zlatega Jezušcka — S\-jatosla\: Za Krimom (Pesem) — Ksaver Meško. Naš Francelj — Dr. Fr. Zbašnik: Fran Lev- S stik — D. D.: Hči — Drobiž — Uganke — Rešitve.
Siovni.ški in slovarski brus kujižue slovenščine. Sestavil J. Koš ti ft]. Drugi nai tis 1951. Založila Družba sv. Mohorja \ Còl ju. Cena za ude Din 6.—, za neude Din 8.—.
Za knjigo je najboljša ocena ta, ako je knjiga hitro razprodana. Da so vsi^ , ki jim je do pravilne slovenske pisave, bili prvega Brusa veseli, je dokaz, ker je taku naglo pošel. Zato je prof. J. Koštial priredil drugo izdajo, ki jo je tudi po» 1 množil (/a s strani). Brus je /a vsakega, ki piše in res hoče pisati pravilno, knjižica^ [ ki mora biti neuehoma poleg Breznikovega pravopisa na pisalni mizi. Brus ni pravopis, da bi kur vsako slovensko besedo dobil v njem. Brus je brus. ki brus» rjo nujbolj navad ni h napak v pisavi in vezavi.
Rešitev ugank ▼ 3. štev.
Vse tri uganke so rešili? Ernian Anton, štirn \ inko, Kregar -Josip. Konja c Jakob, V rolih France, Pavlovič Franc iz št. Vida nad Ljubljano; Dobro volje Ana iz Verda: Barbič Mihec iz Novega mesta; Jug Zlatica iz Studencev pri Mariboru: Lipovec Filip. Prelog Karli, Komelj Bojan. Naglič Stanko, Jenko Stanko, Baznik Albin, Podgoršek Marjan- Peterlin Ladislav. Jenko Ivan, Cea tir A?\a iz Ljubljane: furnšek Valerija, Batek Adolfina, Cocej Pavla. Jazbec Marija, Bavdek V lasta. Flis Ana, Golob Olga. Rakun. Ana. Šmerc Joztfa. Žolnir Terezija. Vodo-,- I pivec Ljudmila, Rom Vaici," Gor janc M., žišar Fr., Pibrovec Dora. Cretnik Ljudmila. Srebočan Ljudmila, Gorenja k Jožica, Hriberšek Pepca, Vipotnik Anastazija, Aflič Štefka,- čeruelč Janja, Kolenc Irma, Stropnik Marjeta, jc/emik Frančiška» Kavčič Vida. Podjavoraek Amalija, Vetri h Marna, Roter Ana. Freitag Vida. Kuper Za lik a, Ilubad Mira, Kerschbauaner Frida. Kumperger šiefka. jairer Marija. Mravi jak Jülijnna, Knez Marija. Porle Albina, Ornčner Karolina. Žlender Karolina. Kos \niča. Belej Štefanija, Bostevc Erna, Herman Stanka, Čoh Ljuba, Križnik Terezika. Trčan Bogomila. Ogrizek Ivanka. Kue/ Karlina in Antonija. Mravi jak Antonija iz Celja; I ipko Franc i/ Maribora.
Po eno uganko je rešil Večeriu Rudolf iz Ljubljane.
Izžreban je bil V rolih France iz, št. Vida nad Ljubljano.
Samo 1 Din stane knjižica »Sprehod po Ljubljani« pri upravi »Vrtca«, Ljubljana. Kolezijska ulica l. — Priloži naročilu v pismu znamko za ! Din!
Uprava Vrtca (Ljubljana. Sv. Petra cesta 80) imo še nevezan Vrtec 1929/30 , in 1930/31 po Din 14. vezan Vrtec 1922. 1925/26, 1926/2". 1927/28, 1928/29, 1929/30, 1930;31 in nrvezan Angelček 1930/31 po Din 8 ter vezan Angelček 1925'26. 1926'27, j 192" 28, I92S/29, 1929 50 in 1*30/31. _ Y Jugoslovanski knjigarni se dobe poleg navedenih še Vrtec (vezan) 1910. 1911. 1913—1917. 1921—1924; Angelček (vezan) 1895. 1906. 1908, 1912 - 1916, 1921. 1922. 1924.
Razpis nagrade. Kol nagrado za rešitev treh zagonetk v Vrtcu razpisujemo: primerno mladinsko knjigo, kot si jo rešilee sam izbere, ali vezan Vrtec in Angelček 1922. ali vezan Vrtec in Angelček 1925/26, ali molitvenik >Pri Jezusu« (z flato obrezo). — Nagrado pa more dobiti le en reSilec, ki ga določi žreb.
Vrtec s prilogo Angelček (10 številk) stane za leto 1931/32 Din 20. Angelček sam Din •»..
Lastnik Pripravniški dom« v Ljubljani. Urednik in izdajatelj Vinko LnvriČ, katehet v Ljubljani. Kolezijska ulica 1. Rokopisi in rešitve naj se pošiljajo nn »Uredništvo Vrtca in Angelčka v Ljubljani. Kolezijska ulica 1. — Naročnino sprejema »Uprava Vrtca in Angelčka« (Vinko Lavrič) v Ljubljani, Kolezijska ulica f Čekovni račun uprave ima številko 10.470.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani Kare! čeč.
/ VRTEC / 191
Gregor Muli:
Domovina govori ...
Nekoč, še veš, domovina, nismo ljubili se se, kri za svobodo in vero se v bojih prelivala je. Že pred desetimi leti smo si pa segli v roke, eno smo mater vzljubili, njej podarili srce.
Srečna je zdaj domovina, v zlati svobodi žari. tebi, slovenska mladina, danes tako govori: »Kjer je Goriška, Primorje, bratje in sestre žive. temno je tamkaj obzorje. v jarmu pretesnem ječes
Kaj jim boš dala, mladina ? Svojo ljubezen jim daj. reci, da vse boš storila, da jih nam lakomnik vrne nazaj.
Fran Radešček:
Nas kralj.
ne 1". avgusta letos smo praznovali prvo desetletnico, odkar je stopil na prestol naš kralj Aleksander 1. Kraljevsko oblast pa je vršil v imenu svojega očeta pok. kralja Petra 1. Velikega Osvoboditelja že od prvih dni svetovne vojne, ko mu je bilo komaj 26 let.
Spominjam se ga. ko se je še kot mladenič sprehajal po belgrajskih ulicah v spremstvu svojega adju-tanta, včasih tudi s kakim svojim prijateljem. Ko je šolska mladina prihajala iz šole in ga spoštljivo pozdravljala, je vselej ljubeznivo ogovoril tega ali onega dečka, ga prijazno potrepljal po rami in nadaljeval svoj sprehod.
V balkanski vojni je imel poveljstvo nad prvo armado, se proslavil v kumanovski bitki in zmagoslavno vkorakal v Skoplje. Komaj so minile te vojne, že je zaplamtel nov zubelj, čigar plamen je objel skoraj ves svet. Sreča za ves naš narod je. da mu je stal v tistih težkih časih na čelu vrhovni zapovednik in vladar iz k reinen i tega rodu slavnih karadžordževjčev.
Združeni sovražniki so v svetovni vojni z veliko premočjo potisnili srbsko vojsko iz domovine. Svetli zgled vrhovnega zapovednika in globoka vera v končno zmago hrabre srbske vojske in njena vdanost svojemu vladarju — vse to je dalo moči narodni odpornosti, da je po strašnem trpljenju preko albanskih gora ta vojska s svojim Aleksandrom, skupno s prostovoljci Slovenci, Hrvati in Srbi, navdušeno previhrala solunska bojišča in odprla pot svobodi in zed in jen ju naše velike, lepe Jugoslavije.
Zgodovina in zanamci bodo mogli pravično oceniti velike zasluge in močno osebnost našega kralja za pravilno rešitev jugoslovanskega vprašanja. Toda še so velike in hude ovire in borbe, ki jih bo mogla zmagovito nadaljevati in završiti le požrtvovalna, domoljubna mladina. V našem kralju in njegovih naslednikih bo našla požrtvovalna mladina vedno dovolj razume-
\anja. čc bo s siceiu in razuiuoui pravilnu prisluhnila utripom duše našega naroda in ostala zvesta Bogu. kralju in svojemu narodu.
Nedavno sem bil v neposredni bližini našega kralja. Velika skrb se mu ji- zaorala v lica in mu posrebrila lase.
Otroci, ljubite svojega kralja, ki je s svojim narodom veliko pretrpel in ki tudi on vas ljubi in vam želi vso srečo, zakaj vi ste tisti, iz katerih mora nastati pod žezlom slavnih karadžordževičev
res svobodna, pelika. zadovoljnu in srečna Jugoslavija!
Danilo (u.rinšek:
Moj oče.
Moj oče rije pod zàinijó. vsak dan nam koplje kruh. v obraz mu rije skrb za nas. od nje guluiv je. stih.
l mazane so mu roke. pod plut e od krvi. n če me boža, me nebo poljublja, se mi zdi.
I se lice mu je sajasto, du se oči rose, a dusi je črn u hast mož — mu zlu t o je srce.
I r-an:
Bolečina.
7 ilio. prav tiho raste večer. Tiho, prav liho ugaša nemir.
Zvezde so zlate z neba stopile, v koče pod goro se naselile.
I iho. prav tiho sanjajo koče. / iho, prav tiho veter se joče.
Zvezde so zlu t e zlatu natrosile, koče pod goro s srečo pokrile.
Tiho. prav tiho se zore bude. T iho. prav tiho se zbuja srce.
O, koče so tesne, kruhka v njih ni; in oče je daleč — v jamici spi.
Xavier de M ubire:
Mlada Sibirjanka.
(Dalje.)
Od nekod je prišla žena z usmiljenim obrazom. Tej je povedala Praškov i ja, kakšno noč je prebila v gozdu. Slišali pa so to tudi drugi vaŠčani in vaški starosta je pregledal potni list. Vse se mu je zdelo v redu. Dobra ženska jo je povabila na svoj dom. A, glejte, ubogo dekle ni moglo vstati. Pomagati so ji morali, tako smrtno izmučena je bila. Na poti je izgubila en čevelj in videla se je bosa noga, vsa ranjena od trnja in kamenja in vsa zatekla. Sedaj so bili kar po vrsti vsi drugačni: je niso krivično obsojali, ne sumničili, ne psovali, ampak so jo pomilovati, še celo spoštovati so jo začeli.
Posadili so jo na voz in jo odpeljali k dobri ženi, pri kateri je ostala nato več dni. Usmiljen vaščan ji je dal napraviti nove čevlje in ko se je popravila, je urno nadaljevala svojo pot.
Ustavljala se je v različnih vaseh, za dalje ali manje časa, kakor je bila utrujena in kakor so jo pač sprejemali. Skušala je svojim dobrotnikom povrniti s tem, da je počedila po hiši, oprala in zašila raztrgano obleko. Svoje zgodbe u i povedala prej, dokler je niso povabili v izbo. Opazila je namreč, da so jo vedno imeli za potepuško in prevejano ptiči CO. ako se je takoj pri vratih dala spoznati. Ljudje so vedno pripravljeni, da se upro. če jih skušate pridobiti. Morate jih ganiti, ne da bi slutili, kaj nameravate. Tn so potem veliko rajši usmiljeni, spoštovanja pa neradi izkazujejo. Pra-skovija je zato najprej prosila za košček kruha, lahno potožila, kako je utrujena in si izprosila prenočišče. Tedaj šele je povedala svoje ime in svojo povest.
Dober vtis, ki ga je naredil potni list, ako ga je pokazala, jo je napotil, da ga je pokazala vedno, kadar si je hotela pridobiti več naklonjenosti. V potnem listu je bila naznačena kot kapitanova hči in to ji je večkrat zelo prav prišlo.
ÄÄÄ^^ÄÄÄÄ^ÄÄÄ 52
Pa Praskovija iako in tako ni mogla biti velikokrat slabo sprejeta. .Njeno vedenje je bilo tako, da je moglo povsod vzbuditi spoštovanje. Sama je povedala: >Predstavljajo si, da je bilo potovanje bedno, ker seveda govorim samo o nadlogah in nezgodah, a o imenitnih prenočiščih in dobri postrežbi nič ne povem.«
Med mnogimi nezgodami, ki so ji prišle na pot, jo je spravila ena v smrtno nevarnost.
Nekega večera je obhodila že vse vaške hiše, da najde prenočišče, a povsod so jo odbili. Kar pride za njo kmet. ki jo je prej tudi odslovil, in jo povabi na svoj dom. Bil je že prileten, odurnega obraza. Praskovija je jako nerada sprejela ponudbo, toda bala se je, da drugod morda le ne dobi otepa slame, kamor bi položila glavo.
V izbi je zagledala posiamo žensko, ki se ji je še huje z a ga bi la kakor pa stari možakar. Ta je skrbno zaprl vrata in zaloputnil tudi okna. Čudna gostitelja ji ob prihodu nista z ničemer postregla. Praskovijo je oblila groza, ko je gledala odurna obraza starih zakoneev. Že se je kesala. da je sprejela ponudbo.
Izbo je razsvetljevala goreča smolnata trska, zasajena v stensko špranjo: v plahutajoči svetlobi je opazila, kako se stare zvite oči bliskajo, kako prodirljivo so se zasadile vanjo. Ne da bi spregovorili, so stali, vsak kakor prikovan na svoje mesto.
Tedaj je šavsnila starka z naprej molečo spodnjo čeljustjo.
Odkod prihajaš?«
' Iz Išima, grem pa v Petrograd!«
Oho, potem imaš seveda dosti evenka. da si upaš na tako pot.
T inaili samo še osemdeset bakrenih kopejk.t je plašno pripovedovala Praskovija.
Lažeš,« je zarjula starka, lažeš!< Kdo bo šel na tako pot, ki premore osemdeset bakrenih kopejk. Pamet, dekle!«
Praskovija se je upirala, pa ji nista verjela, le posmehovala sta se ji.
Iz J obolska v Petrograd z osemdesetimi kopejkami, he he, ha ha! Moj Bog. kdo lx> verjel!«
Dala sta ji nekaj krompirja v oblicah in ji velela spat. Preden je stopila na peč, se je napol slekla in pustila denarnico spodaj. Motela se je ogniti sramoti, da bi jo hudobneža preiskala. Prav rada bi bila dala vseh osemdeset kopejk. samo da bi še tisti trenutek stopila iz te koče na piano.
Poštenjaka sta menila, da dekle že spi in sta se polglasno pogovarjala. Praskovija je napenjala ušesa:
Mora imeti še več, ampak pri sebi. Papirnate rublje! Opazila sem trak na vratu, tam visi denarnica, ha! lam je denar!«
Imela pa je Praskovija na traku droben sešitek iz povoščenega platna, sešitek. ki ga ni nikdar dejala raz sebe. V njem je hranila potni list.
Začela sta govoriti tišje in besede, ki jih je komaj ujela Praskovija. je niso ravno pomirile.
Nobeden je ni videl, da je prišla k nama, niti slutili nc bodo, da se je kdaj pokazala v vasi!«
Nato sta govorila še tišje. Pripravila sta se torej na vse.
Ko si je Praskovija v domišljiji trepetaje naslikala svojo smrt, je zagledala skozi pol odprte veke starko, ki se je popenjala na peč.
Vsa trda od strahu je zajecala, nato pa jccljaje prosila in rotila krivousto starko, naj prizanese njenemu življenju, saj ji vendar vse da. ves denar, samo da bi ga imela. A starka, kakor da je okamenela od pohlepa, ni zinila besede, temveč je začela broditi po njej. Preiskala je obleko, sezula
ji čevlje. Mož je prinesel luč in ti do zahteval, naj izroči, kar ima pod vratom na traku. Odprla sta ji celo pesti, a ko sta videla, da ni nič, sta se skobacala s peči in pustila Praskovijo bolj mrtvo kakor živo.
Ni mogla zaspati. Preiskava ji je ležala v kosteh, povrhu pa se jc še bala. da bi je tatova ne napadla znova. Že je minulo pol noči. ko se je od spodaj gor zaslišalo dvojno smrčanje. Še v spanju sta bila strahotna. Hudobne ženske itak grdo smrčijo. A kljub strahu se je nazadnje Praskovija le pogreznila v težak sen.
Iv jutru se ni zbudila sama. temveč jo je poklieala starka. Praskovijo je imelo, da takoj odide, a starca sta jo pridržala in ji postregla z zaju-trekoin. Žensko strašilo je prineslo celo golido juhe. v kateri se je kuhalo kislo zelje in nasoljena svinjina. Dedec pa je odrinil pokrov na tla. kjer je hranil vedro kvasa, to je. piva iz rži. in ji ga je natoČil poln vrč. .Nekoliko pomirjena je Praskovija odkrito odgovarjala na vprašanja in tudi pripovedovala o svojem popotovanju marsikakšno dogodbico. Čudila sta se in kar požirala besede. Hotela sta celo oprati svojo nočno surovost, rekoč, da sta se le hotela prepričati sicer ob neprimernem času. če je poštena. Češ, saj dandanes je že tako inalo poštenih ljudi, ko komaj sosed sosedu zaupa!
Praskovija se je poslovila od takih poštenjakovičev, ki se jim toži — po vsej pravici — za poštenjem na svetu, pa ni vedela, ali jim je res dolžna zahvale. O. kako dobro se ji je zdelo, da je bila zunaj te hiše.
Ko je pustila že nekaj vrst za seboj, jo je premagala radovednost in pogledala je v denarnico. Glejte čuda! Namesto osemdesetih kopejk, se jih je v denarnici svetilo kar sto in dvajset. Strašili sta ji darovali štirideset kopejk. Kaj takega! No, sicer pa strah ni bil prcplačan.
Praskovija je rada pripovedovala o tem dogodku. Bil ji je v trden dokaz posebnega božjega varstva. Kako nagla sprememba dveh ničvrednih duš.
Kmalu po tem strahu je zašla še v hujšo nevarnost.
Ni se še posvetilo na vzhodu mlado jutro, že je skočila Praskovija z ležišča in se napravila na pot. Komaj da se je prestopila, že so jo z dveh strani napadli psi. Spustila se je v tek in otepala s popotno palico, kar se je dalo, s čimer pa je še bolj razdražila kosmate mrcine. Eden jo je zagrabil za krilo, da se je občutno razparalo.
Tedaj se jc vrgla na tla in se priporočila varuhu — Bogu.
'/. grozo je čutila, kako se je mrzel smrček dotaknil njenega vratu in vohal.
»Tisti, ki me je rešil iz nevihte in v hiši starih tatov, me bo rešil tudi psov,« je mislila Praskovija takrat.
Leto pa je šlo naprej. Osem dni jo je v neki vasi zadržal sneg, ki se ga je naletelo toliko, da pešec ni mogel nikamor. Ko pa so cesto vprege razvozile, je odhitela junaško na daljno pot. Kje je še konec?
Vaščani so ji odsvetovali, ji pravili o nevarnostih, češ. o takem vremenu še najkrepkejši moški ne jemljejo poti pod noge. Kakšna težava vendar, pretolči se čez ledene, zasnežene pustinje, saj zameti mnogokrat na daleč zasujejo razvoženo cesto.
A sreča je preskrbela Praskoviji spremstvo. To so bili vozovi, ki so peljali v Jekaterinburg živeža in drugih dobrih stvari za božične praznike. Vozniki so ji odstopili prostor na vozu in pridno zanjo skrbeli. A kljub skrbi dobrodušnih voznikov je morala veliko trpeti. Odeta je bila s preprogo iz spletene slame, ki je sicer pokrivala blago. Slama pač ni ovirala mraza, ki je neusmiljeno pritiskal.
Četrti «lan je bil mraz tako hud, da Praškov i ja ni mogla stopiti z voza. Prenesli si» jo v karstmo, nekako krčmo za potnike, sredi samote. Najmanj trideset vrst naokoli ni bilo nobene naselbine. Vozniki so opažih, da ji je zmrznilo lice in so jo skrbno začeli drgniti s snegom. \ mes pa so sklenili, da ne smejo peljati naprej. Dopovedovali so ji. ila se podaja v smrtno nevarnost, če pozimi potuje brez pravega kožuha in pa v tak živ mraz. ki lahko še huje pritisne.
Bridko je zajokala. Saj vendar ni imela upanja, da bi še kdaj dobila tako ugodno priliko. Z vozniki je potovala urno, varno in prav nič težko. Oskrbnikom samotne krčme pa tudi ni bilo všeč, da bi jim bila v nadlego.
Stisnila se je v kot in se prepustila bolečini. Lahka pot in varno spremstvo do Jekaterinburga, ah, vse je šlo po vodi.
Njena žalost je ganila voznike. Zbrali so torej denar za ovčji kožuh, ki jt- bil takrat v Sibiriji za pet rabljev naprodaj. A kje naj v tem mrazu staknejo kožuh, ki bi bil naprodaj! Kožuh je v tem času v Sibiriji nenadomestljiv. Nekemu dekletu so ponujali sedem rabljev, pa jih je odklonila. V taki zagati je svetoval mlad voznik, kako si lahko pomagajo, r Posojajmo dekletu izmenoma svoje kožuhe! \ sako vrsto drug! Se bolje» jaz ji ga posodim za celo pot in potem se l>omo mi vrstili med seboj!
(Dalje prihodnjič.)
1 on ce*la o Iliri k! e r :
Romanje zlatega Jezuščka.
Legenda v treh dejanjih.
(Dalje.)
Tone. VI i h e c. D r e j č e k : Tako je. Najlepša je. Stanko (zamišljeno): Bog ve, kje je tako zeleno drevo? Lojze: 1 kje! Tam zunaj jih je polno. I' r a n c e : Na kmetih. Ione: No ja, na kmetih.
F rance : Seveda, kako bi bila drugod. Prava drevesa so samo tam zunaj.
Lepo mora biti tam. Peter: Saj ste tam doma, boš že vedel, kako je. France: Kdaj smo že bili tam! Mislim, da sem že vse pozabil. Peter : Jaz sem bil lani. Nič mi ni bilo všeč. Same rože in trava. Pa njive
in gozdovi. Strojev nimajo nikjer nič. Lojze: Kaj stroji! Samo, da so rože. Peter: Tudi rož se hitro naješ.
I- rance: Vendar mora biti lepo. Tako kot je v knjigah pisano. Lepa bela cesta, ob straneh drevje. Potem zeleni travniki in rože in njive z žitom. Potem vas s hišami, ki imajo rdečo streho in zelene oknice. Pa studenec sredi vasi. 1'eter (zamolklo): Saj tako približno je. Samo ljudje, ljudje... I' rance: Ljudje so dobri. Saj morajo biti dobri, če v takih lepih krajih živijo.
1 one : Ljudje pa že niso dobri. Z bičem te naženejo. če odtrgaš kako rožo.
I' rance : Tudi oni imajo radi rože.
I -o j z e : Ko bi šli tja!
Peter: Saj ste tam doma, kar pojdite!
Lojze: Ne, Feter, ki) bi šli vsi. Za en dan. Zjutraj bi šli. zvečer pa bi se vrnil L
Peter: Zjutraj mora m raznašati časopise. I o n e : Jaz tudi. Zjutraj ni časa.
Drejček : Pa saj je tudi tukaj lepo. Samo znati je treba. I" lance . Lepo je že, ampak rož ni in polja in travnikov. M ihec: Pa mora biti res lepo takole poleti v takih krajih. Peter: Še ti začni!
Mihec : Saj nisem nič rekel. Ampak orglice zmeraj pojejo v takih krajih.
kjer solnčece sije. Pa ne bom več igral. Peter: Kakor hočeš. Bomo pa samo peli. M i h e c : Kričali. Saj ne znate več peti.
Peter (jezno): Dobro, bomo pa kričali. Glavno je, da se nekaj >lišj.
Bomo pa kričali. M i h e c : Jaz bom šel pa po svetu. Tone: Kam pojdeš, revež?
Mihec (vstane): Po svetu. France je pravil, da je tam zunaj lepo. Zakaj bi ne šel pogledat. Saj ni daleč. Veste, tam zunaj bom lahko zaigral. Vre bo vriskalo, tako bodo pele orglice. Peter: Nikamor ne pojdeš!
Mihec: Saj nisi moj oče, da bi mi ukazoval. In še oče bi mi ne branil. Poj dem.
Drejček. Tone. Peter (ga obstopijo): Nikamor! M ihec (jih odrine): kdo bo ukazoval? (Skoči na sredo odra.) Pojdem in
pojdem. Kdo bo šel z menoj? 1 o n e : Nikogar ni. Lojze: Jaz grem! France : In jaz tudi!
Peter: Sami jokavci bodo šli. lo bo lepa družba!
Mirko: Vsi pojdemo. Janez tudi, Stanko tudi. jaz tudi. Tako bo prav. M ihec: To bo lepo! Juhuhu! (Zavriska in zaigra na orglice.) Peter (zamahne zaniČljivo z roko): Otroci! (Jim obrne hrbet.) France: kakšni otroci?
Peter: Otroci ste. kaj se jeziš? Poprej niste imeli korajže. Ali se bomo zdaj tepli? (Obe gruči se strneta. Na levi strani Peter s Tonetom in Drejčetom. na drugi strani France, Lojze. Mirko. Janez in Stank .. Mihec stoji nekoliko zadaj med obema gručama, igra na orglice inj poskakuje.)
Lojze: Tepli se ne bomo. Se res ne izplača. T o il e : Pa če bi se radi, smo pripravljeni. Čeprav je vas več. France: Nikoli se nismo in tudi danes se ne bomo. A en pa po j demo
in Mihec bo šel z nami. Mihec (neha igrati): Seveda. Kar korajžo.
(Boris in Drago prideta iz ozadja.) Boris: Oho. tukaj je pa lepo! Tukaj se pa tepejo. Drago: Le počakaj, bova videla. (Se ustavita. Medtem vsi spustijo palice
in se obrnejo k njima.) Peter: Kaj bosta videla? Kaj mislita, da je tukaj cirkus? Boris: Saj se tepete!
Tone : Kdo vaju je pa klical? Naprej ali pa nazaj. Tukaj je naša cesia.
Vsi: Tako je! Naša cesta!
Drago: Lažete! Kje pa je to zapisano?
France: Pusti pisarije! Naprej pojdi, da se bomo lahko pogovarjali.
Boris: Nič! Nalašč ostaneva tukaj. Ravno tukaj na sredi se bova ustavila.
Tukaj bova ostala. Drago: Ravno na sredi.
Tone: Na sredo mi pljuvamo. Proč! (Vzdigne palico.) Lojze (stopi k njemu): Ne tepi! Saj bosta šla tudi tako. Boris: Ne bova šla. Prav tako pravico imava kot vi. Se večjo. Naš ' oče je bogat.
Peter: Pa če bi imel tudi zlato hišo, vaju še zmeraj lahko zapodimo. Drago: Očetu bom povedal.
Bor i s : Le kaj se kregate. Lepo naprej se igrajte, midva bova pa gledala. Mirko: Mi se ne igramo.
Boris: Saj ste se tepli, kar naprej dajte, bova videla, kdo bo zmagal. P («ter : Ali bi rada gledala? Kaj mislita, da smo komedijontarji? Kadar
se mi stepemo. se stepe ino zares. Drago: Kako pa je to?
France: Tako. da boli. Kako bi bilo drugače? Boris: Pa se dajte zares.
I one: Prav zares sta neumna. Kaj pa iščeta pri nas. Drago: Nič.
Tone: Zato pa pojdita. Ali pa ini pojdemo. Boris: Kar pojdite! Midva ostaneva. Peter (pljune v roke): Dajmo jih! Tone: Tako je! Le po njih! France: Proč z naše ceste!
\ i : Proč z naše ceste! Dajte jih! Proč! Proč! 0 se se drenja okoli Borisa
in Draga. Palice dvigujejo in kriče vsevprek.) Drago: Očetu povem! (Se umikata proti ozadju. Gruča gre za njima in kriči.)
Tone: Proč z naše ceste! Proč!
Peter: Tukaj smo mi doma!
M ihre (poskakuje in igra na orglice).
Lojze: Samo ne tepite! Pustite ju. da odideta.
Peter: Saj že gresta! (Zmeda, krik, nekdo joka.)
Gospod F renk (se prikaže v ozadju): Kaj pa je to?
Boris in Drago (skočita k njemu): Ata! Ata! Tepli so naju.
Peter (predrzno): Nikogar nismo tepli.
G a s p o d Frenk : Pobalini beraški! \ prisilno delavnico vas bom spravil, da boste dali mir poštenim ljudem. Sram vas bodi! (Fantje se počasi umikajo in navidezno malomarno sedajo na svoja mesta.) Boris: Smejejo se. ata!
Gospod Frenk: Bom videl, če se bodo dolgo smejali. C as je že, da s;- ta sodrga ukroti. Policaja bom poslal nari nje. potem borio mirovali. Pojdimo! (Odide z Dragom in Borisem.) Peter (počasi vstane): Kaj pa zdaj? Če pride res policaj? Lojze: Saj gremo proč. Peter: Kam?
Lojze: Proč. Na kmete. Tja. kjer so bele ceste in travniki in zeleni drevesa.
I one: Saj res, tam ni policaja. I rance: Tam je lepo. Ampak lačni bomo.
Mihec: V gozdovih so jagode. Kruha pa tudi doma nimamo. Peter: In kdo ve za pot?
Lojze: Saj res. kdo nas bo vodil, na to smo pozabili.
Jezu š č e k (počasi iz ozadja): Jaz vas boin vodil, jaz vam bom pokazal pot. \ si (se začudijo): Ti? Kdo pa si? Peter (stopi bliže): Kdo si?
Jezušček: ^ aš bratec.'Povsod sem doma. Dobro vem. kje je lepo.
Peljal vas bom. kamor boste hoteli. Ione: Ce nas boš varal...
Jezušček: Ne l>ojte se. Vem za lepe kraje. A em tudi za grde. A odi I vas bom samo mirno lepih. Samo palice vzemite s seboj, da bomo vsi enaki, vsi romarji. (Jezušček je oblečen kot ostali dečki, samo haljo ima ogrnjeno preko ramen.) France: Saj imamo palice. Jezušček: In kara hočete, ila bi šli?
I' rance: Tja, kjer so travniki in gozdovi in drugačen zrak kot tukaj.
In rože morajo biti. L o j z e : Tam bomo za večno ostali. Jezušček: Za večno, pravite?
Lojze: Za večno. Pelji nas kam, da se nam ne bo treba vrniti. Jezušček: A take kraje vas bom povedel, da boste zadovoljni. Peter: Samo proč iz Tesne ulice, proč od gospoda Frenka! Jezušček: Pustite gospoda Frenka. Vsakdo zna biti gospod, malokdo
hlapec. Tone: Kdo pa si ti?
Jezušček : Spoznali me boste, ko pridemo do konca. M i h e c : Pojdimo, pojdimo! Jezušček: Ali ste pripravljeni? \ s i : Pripravljeni, pripravljeni!
J czušček (ulica se nenadoma zasveti v močni luči. \ si za hip osupnejo. Jezušček dvigne roko): Za menoj, če ste pripravljeni! šli bomo po skalah in hribih, toda lepo bo. Na koncu pride najlepše. (Luč ugasne. Jezušček se obrne in odide počasi v ozadje. Dečki se spogledajo, nato gredo eden za drugim molče za njim. Ko vsi odidejo, nastane počasi tema. Nekaj časa oder prazen, nato prihiti gospod F renk s sinovoma.) Boris: Ni jih več, atal Drago: Odšli so! Gospod F r e n k : Kam? Boris: Saj sem rekel, da so bili tisti! Drago: Lahko jih še dohitimo! Gospod Frenk: Naprej! (Hitro v ozadje.)
(Zaf.tor hitro pade.)	(Nadaljevanje.)
Svjatostav:
Za Krimom.
Za k ri numi, za Krimom nii Severn i .tirani blestijo se dvorci v veseli Ljubljani.
Za Krimom, za Krimom so bele gore. čez gore se smejejo o Inj svet ceste.
Zu Krimom, za Krimom je veliki spel brez zime, brez burje, ves v cvetje odet.
Po naših nam hribih pa zdravje zori, već vretlno kol doorci in tuje poli!
k saner Mehko:
Naš Francelj.
-^ih. za pokoro mi je. ta naš Francelj! /a pokoro proti svoji volji. Zakaj hudoben ni. dobro vzgojen, pridne starše ima. Toda nemiren, nemiren! Pravi migi jet. — Je pa migljec majhen klopo-tec, brez maeljekov, kladivec. in brez deščice, ob katero na klo-potcu maeljeki udarjajo. Torej prav majhen, prav lahek, pa ga vsaka sapica suče, vsak vetrc mu peresa vrti. Tako je vedno nemiren.
Takšen je naš Francelj. Rojen med Nemci v Labod ski dolini na koroškem. Na ?mann« se mu končuje ime. znamenje nemškega porekla. Ko je prišel s starši sem, ni znal slovenski. Zdaj ne zna več nemški, le kako zelo navadno besedo še.
Starši zelo skrbijo zanj, njih edinec je. Niso bogati, a že ko je začel v šolo hoditi, je bil zmerom čedno oblečen. Zdaj so časi hujši, vendar se vidi. da doma zelo gledajo nanj. da ne hodi zanemarjen okoli.
Je silno priljuden. Od začetka mi je večkrat pripovedoval, kaj so doma delali, kaj govorili. Tako nekoč: Mati so rekli: .Kako le to. da te gospod tuko radi imajo, ko si pa tako siten?'« — Siten res včasih si. Francelj. jaz na to. A Francelj se samo nedolžno smehlja.
Se ko je sedel med najmanjšimi, mu je mati zbolela. Odpeljali so jo v bolnišnico v Slovenjgradec. Oče, še mlad, tesar, je moral delati tedaj pač tem pridneje.
Pa mi je Francelj v šoli zaupal: Ob petih vstanem« — pozimi je bilo — zakurim in nama z očetom kuham zajtrk.« — »Ti kuhaš?« sem ga neverno pogledal. — Jaz, jaz!« — In so mu žive črne oči gledale tako pogumno iu odkritosrčno, da nisem nič več dvomil. — Tedaj si pa res junak! Le lepo pomagaj očetu, da mati ozdravijo in se vrnejo. Ali moliš kaj za njih? — Vsak večer.« — V očeh so mu zalesketale solze. \ časih mi prinese v šolo jabolko ali hruško. Kar obdrži, Francelj. Saj jih sami nimate.'-
Pascm Gabrovnikove krave in našo zraven na Gabrov n ikovem travniku. Pa jih dobim.«
Je že v klopi, da mu ne bi mogel vrniti.
Ministrant je. Pride sicer samo ob nedeljah, daleč ima v cerkev. Je pri oltarju isti migljec. Pa ga včasih oštejem: -Francelj. vsaj v cerkvi bodi miren!« — Da, da! - mi obljublja ves v ognju. In me gleda tako vdano in zaupno, da bi prisegel: : Nikoli več se ne bo po cerkvi oziral, ne po kolenih • em in tja mezil, ne si dolgih las s tako silo nazaj gladil, kadar mu čisto doli na oči padajo.«
A je prihodnjo nedeljo isti neinirnež, ki je bil.
\čatih mora ob sobotah, ko imamo krščanski nauk. iti ven stati. Tudi s šibo jih dobi kdaj po rokah. Tedaj pride drugi dan. v nedeljo, nekoliko pobit v zakristijo, že eno uro pred sv. mašo. Pa boječe, v dvomih in onia-h o vaje, se mi li naj približa ali ne, stopa proti meni in mi poljubi roko. Mati ga doma tako uči. Njegov tovariš strežnik, ki je v šoli vedno vzorno miren, tega nikoli ne stori. In me gleda z velikimi, sevajočimi očmi tak*) vdano in zaupno, da si mislim: Kaj se hoče s takimle Franceljnom? Dober mu mora človek hiti!«
Ko vidi. da nisem več hud. mu obraz v veselju kar žari. Pa si s tak« vnemo oblači rdečo strežniško obleko, kakor bi se bal, da mu morda vendarle še porečem: Ne boš več stregel! Nisi dovolj priden!'
Rc«, kaj se hoče s takimle Franceljnom?
Dr. Fr. Zbusnik:
Fran Levstik.
Letos je poteklo sto let, odkar se je rodil ta veliki mož. Zagledal je luč sveta pod slamnato streho v neznatni dolenjski vasici z imenom Sp. Retje, ki leži kake pol ure od Velikih Lašč naprej proti Ribnici. Mimo te vasice me je vodila
o je bil Fran Levstik? Fran Levstik je bil velik slovenski pesnik in pisatelj, zlasti pa je kot malokdo tako dobro poznal naš jezik, našo narodno govorico. A bil je tudi še nekaj drugega: bil je velik človek! Ne mislim pri tem na njegovo rast, ki je bila nekako srednja, pač pa na njegov kristalno čisti značaj, na njegovo nesebičnost, na druge njegove lepe lastnosti, ki so ga dičile in ga delale velikega. To zasluži, da se poudari! Zakaj ni vsakdo, ki je, recimo, velik talent, tudi že velik človek! —
takrat, ko sem obiskaval v Ljubljani gimnazijo, večkrat pot, bodisi, da sem odhajal z doma, bodisi, da sem se vračal domov, zakaj dolenjske železnice v tistem času še ni bilo. Nekoč, ob začetku velikih počitnic, se nas je bilo združilo več dijakov, ki smo bili iz ribniške doline ali njene apseščiue doma, pa smo jo ubrali kar peš proti domačemu kraju. Prenočevali smo v neki gostilni pod Turjakom, ker tistikrat tudi še ceste preko Pijave gorice ni bilo, drugi dan pa zopet nadaljevali pot, ki je bila za nekatere od nas preko 50 km dolga. Pa kaj je storilo to mladim nogam! Kadarkoli smo prišli v kako vas ali mimo nje, je zadonelo iz čvrstih grl: Vre, vre, vre — mi smo Ribničanje!« No, ko smo dospeli do Reti j. je bilo drugače! Eden tovarišev nas je opozoril: ^Fantje, tukaj je Levstik doma! Takrat je namreč še živel. Nas pa je hipoma minila norčavost. Z l.eko spoštljivostjo smo se ozrli na desno gori k tistim kočicam in molče smo korakali mimo.
Levstik se je moral že kot deček izkazati bistroumnega in nadarjenega, k« ! bi ga sicer ne bili dali v Ljubljano v šolo, kjer je obiskoval od 1. 18-14 pa do I. 18^3 najprej dve leti osnovno šolo, potem pa še gimnazijo. Bil je večinoma odličnjak, mature pa menda zaradi bolehavosti ni delal. Hotel se je posvetiti duhovskeinu stanu, a njegovi neprijatelji so preprečili to. Odkar je moral zapustiti semenišče, je živel zdaj tu, zdaj tam. kakor človek, ki nima doma. In on ga res ni imel. Zakaj za očetom, ki se je bil preselil nekam na Dolenjsko, ni hotel, nemara, ker je prebridko občutil, da gei je glede sebe varal v njegovih upih. In tako ga vidimo poslej večkrat \ njegovem rojstnem kraju, kamor so ga gotovo vlekli spomini na srečna otroška leta in kjer inu je dobrohoten znanec izza mladih dni gostoljubno odprl vrata svoje skromne koče. Tu je Levstik brez vsega udobja, ob preprosti kmečki hrani snoval in pisal svoja velika dela! Bil je nekaj časa tudi domači učitelj, enkrat na Dolenjskem, enkrat na Notranjskem, zanesla ga je usoda v Trst. na Dunaj, v Ljubljano, a kjer je bil. povsod je bil neumorno delaven in ves prežet od ene same siine želje, da bi koristil svojemu narodu!... Dolgo, dolgo je zaman iskal mirnega zatočišča, a nik jer ga ni našel za dalje časa, dokler ni naposled 1. 1871 kot 41-leten mož vendarle dobil stalno službo v ljubljanski licejski knjižnici, ki jo je nad ve vestno opravljal prav do svoje prerane smrti 1. 1887.
^ tistih dolgih 17 letih, ko je bil bolj ali manj navezan na tujo milost in mu ni bilo nikjer obstanka, Levstik ni malo trpel. Uživeti se moramo v njegov položaj, da občutimo nekoliko gorje, ki je trlo tega ponosnega moža. A baš v tem, da tudi v svojih najhujših časih ni nikoli klonil in da je. ne oziraje se na levo, ne na desno, vedno hodil svojo ravno pot. se kaže vsa veličina njegovega značaja! Bolj kot beda. bolj kot glad ga je bolelo nemara to, da so imela vsa njegova prizadevanja pri njegovih rojakih tako malo uspeha. Ni jih bilo malo, ki so ga celo napadali, grdili ga. skušali ga onemogočiti. Toda tudi to bi ga še ne bilo tako razdražilo — saj tudi on svojim nasprotnikom ni prizanašal! — bolj ga je skelelo to. da -e po njegovih naukih niti njegovi somišljeniki niso ravnali. Meni je nekoč na pol srdit, na pol žalosten potožil: Potujčujejo nas s svojo pisavo najbolj naši lastni časopisi, pa naj bodo ti ali oni!
Napak bi bilo, ako bi trdili, da se Levstik nikdar ni motil. Toda svojo zmoto je vsekdar rad priznal. To se je pokazalo tistikrat, ko se je bilo začelo prerekanje, ali naj se piše Prešern, Prešerin ali Preši rea. Z vso njemu lastno vnetostjo se je zavzel za to, da naj se piše PTeširen. Ko pa je pozneje pater Škrabec dokazal, da nobena od vseh teli pisav ni prava, temveč da je prav samo Prešeren in ga je nekdo precej škodoželjno vprašal:

Kuj bo pa zdaj? , je on mirno odgovoril: Kaj Ik>? lako bunio pisali, kakor je prav — po škrabčevo!«
Njegovo nepokvarjeno srce se je razodevalo zlasti v ljubezni, ki jo je kazal do narave. Kaj je bilo njemu bogastvo, kaj razkošje! Sredi samotnega, zelenega gozda je bil najbolj srečen! N edno se je zavedal, tla je stvarstvo zaradi tega tu, ria ga občudujemo in se ga veselimo!
In potem njegova velika ljubezen do otrok! Samo človek dobrega srca ima tako rad mladino, kakor jo je imel on! A svoji zreli starosti je zahrepenel zopet po otroških srcih. Že leta 187ì se je uvrstil med Vrtčeve«. sotrudnike in objavil v njem tiste prekrasne pesmice, ki jih znamo menda vsi na pamet, ki so po vseh čitankah in o katerih piše njegov ožji rojak, pesnik Stritar, da so nt kaj posebnega. Pa tudi svojega znamenitega Krpana je po moji misli nalašč tako pisal, da se naslaja ob njem tudi mlad človek ...
Da. Levstik jc ljubil mladino kakor malokdo! Ali pa je mladina zaslužila to? Ne vem, če kaj posebno! Zakaj dobili so se mladi poredneži. ki so se včasi nekoliko ponorčevali z njim. Med drugim je imel Levstik v svoji službi namreč tudi ta posel, da je mlajšim in starejšim dijakom knjige izposoje val. Ni pa dal vsakemu, kar je hotel, ampak je vestno pazil na to. da je bila vsebina knjige tistemu dijaku vedno primerna. To je i eveda tega in onega jezilo. Pa so se zbrali taki dijaki, tla ga malo podražijo in se na ta način maščujejo. Stopil je zdaj pa zdaj kak frkovec preden j in popiosil za knjigo, ki je vedel, da je ne dobi. Ka-aj? je zarezal Levstik ob takih prilikah, dedite, da...« In res jo je predrznež hitro odkuril. Dobi emu Levstiku pa se še sanjalo ni, kako ga je paglavče potegnilo. No, pa če bi se mu bilo kdaj posvetilo — kaj bi bilo potem? Lahko si mislimo, kaj. Oštel bi bil nepridiprava, kakor je zaslužil, potem bi se bil pa še sam — smejal. Zameril pa bi mu v svoji dobroti gotovo ne bil!
Levstikovo stoletnico smo Slovenci dostojno praznovali. Ob vseh teh clavjih. ki so se vršila v počastitev njegovega spomina, je imel človek občutek, kakor bi se nam bil iznova rodil. Vsekakor je med nami šele /.daj prav prodrlo spoznanje, da je bil Levstik mož, kakršnih nam Bog še mnogo daj!
IVIarica je mlada in lepa: odkar je v mestu, tudi dosti zasluži. Oni dan je prišla v domačo vas na obisk in vse jo je občudovalo radi njene lepe obleke in gosposkega vedenja. Tisti dan pa, ko se je poslovila, si je oprtal njen oče, ubog dninar, njen kovčeg in plašč, pa vzel še njen dežnik, tla nese vse to svoji imenitni hčerki na precej oddaljeno železniško postajo. Med potom sta pa srečala avto in v njem sta sedela dva gospoda, znanca lepe Marice. Povabila sta jo, da prisede, ker se tudi peljeta v mesto. Oče je stal ob strani, obložen s prtljago.
Kdo je ta stari,« je vprašal eden izmed gospodov.
\h. neki delavec, ki se mi je ponudil, tla mi iz prijaznosti nese prtljago, je odgovorilo dekle in potem... dala možu par dinarjev.
Zahvalim. Pa zbogom!«
Avto je oddrdral. Stari mož je pa stal na cesti in vrtel klobuk v rokah. \ cestni prah sta padla dinarja.
D. D :
POUK IN ZABAVA
Drobiž.
Dva domača prijatelja
Nagon nekaterih domačih živali vodi laku daleč, da bi skoraj rekli: saj la žival misli!
Letos je bil v Ameriki tako hud vročinski val. da ljudje niso mogli spati v sobah. Dve gospe sta torej spali na vrtu. ko nenadoma začujeta polastilo rožljanje strupene kače. Urno planeta pokonci in stečeta proti hiši. Rožljanje pa je ponehalo. Ze sta skoraj pri hiši. ko v gospo plane njena mačka ljubljenka in jezno piha. kakor da jo hoče ugrizniti. Gotspa za vrešči in se ustavi, in tudi mačka -<• pomiri, kakor hitro pa hoče gospa dalje. se mačka znova besno zažene valijo, dokler gospa res ne obstane. Tedaj pa stopi i/, hiše domača hčerka z lučjo — in kaj zagledajo? Sredi steze malo pred vrati leži v klobčič zvita kača klopotača! Mačka jo je zapazila in je hotela gospo na vsak način obvarovati nesreče.
Podobno zgodbo poročajo ameriški časopisi: Sultan in Pinč sta bila velika prijatelja. ki sta se često skupaj igrala. Nekega dne pa zdrkne Pinč v staro opuščeno luknjo pri kamnolomu. Seveda je bilo kaj malo upanja, da bi ga ljudje rešili, kajti kraj je bil samoten. Sultan pa svojega tovariša ni zapustil. Vsak dan mu je del svojega živeža nosil na rob in mu ga metal v prepad. Tudi pri sosedih si je izberačil kosti in jih nosil Piuču. Kolikor mu je časa ostalo, ga ji* presedel ob robu jame, da ni bilo Pinòli dolgčas. Tako je pretekel teden dni. Tecla j je Sultanov gospodar opazil, da pes svoje kosilo zopet nekam vleče. •Semkaj! Nazaj!« ga pokliče, a pes se ue zmeni, dasi je bil vedno zelo pokoren. Gospodar vidi, da mora biti nekaj posebnega, in stopi za psom. Ta pa mu prijazno z repom mahlja in ga res privabi na rob Pinčeve ječe. Spustili so \ prepad nekega možaka, ki je P inča rešil, pa tudi videl polno kosti, katere j«* Pinču nanosil njegov velikodušni prijatelj.
Skrb za lepoto narave kaže Kanada. Ima namreč nad 40 prirodnih parkov samo za ptiče, to je krajev, kjer ne smeš nobenega ptiča ujeti. Deset jih je samo ob severnem bregu Reke sv. Lovrenca, ki varujejo morske ptice.
Pes pred radiem. Neka odprava v Braziliji je imela s seboj psa. čigar gospodar je ostal v New York u. Nekega (Ine je odprava postavila radio, ker je
gospodar psu imel go \ o r. Pes je gospodarjem glas poslušal in bil ves nesrečen, da ni mogel gospodarja najti.
Morju izročen. Neki ribič iz francoskega pristanišča Brest je v čolnu lovil ribe. Naenkrat pa je zapazil, da ga oseka žene na visoko morje. Pomagati si ne more in kmalu je no km daleč od obale. Stiri dni se je brez hrane in brez kapljice vode ubijal po Biskajskem zalivu, kjer ga je ugledala angleška križarka Durban in ga prepeljala v Gibraltar. Francoska vlada se je posadki Durbana zahvalila v imenu Francije.
Narobe ogenj. V Liverpoolu so poskusili premog kuriti takole: Na mrežo naložiš premoga, nanj papirja, na papir pa drv. rapir užgeš, ta vname drva. drva pa segrevajo premog in mu izvabljajo pline, ki gorijo. Tako torej gori premog navzdol, in daje svetel, vroč in brezdi-men ogenj, ki se ni treba zanj brigati tri do pet ur.
Vsak po svoje. V afriško vasico v deželi Niasa je prišla nova zdravnica. Ljudje pa jo prosijo ne samo zdravniške pomoči, ampak naj jih reši leva. pravega ijudožrea. ki je v kratkem ubil tri ljudi. Strelnega orožja niso imeli, zdravnica udi ne, torej kaj? Pregovori jih, da za-koljejo vola. V meso vbrizga, zdravnica več doz morfija in ga da nastaviti v levje lovišče. Lev je meso hlastno požrl; morfij ga sicer ni umoril, pač pa je postal |>o njem tako zelo zaspan, da se ni kur nič dosti brigal za sulice, ki so mu pa vendar upihnue življenje.
V skalni ječi. Kamenar j i nekega angleškega mesta so nedavno žagali veliko skalno klado, pa sredi nje naleteli na \ejo iprastarega drevesa. Debela je bila 4 cm. les čokoladno rjav, njena smola pa tudi okamenela kakor jantar. Veja je bila l>orova ali pa macesnova. njene starosti pa sploh ni mogoče določiti.
Avstralske miši. Gospa Bates (Bejel živi na Brezdrevesni planoti med Južno iu Zapadno Avstralijo, kjer pomaga a\-stralskim domačinom, ki bivajo blizu njenega taborišča. Od tam poroča, da je priča strašni mišji nadlogi. Kakih deset let osrednja Avstralija ni imela skoraj nič dežja, letos ga je bilo dosti. Zelenje je oživelo, z njim vred pa prišla krdela miši, ki potujejo od severozahoda proti južni obali, se spotoma živijo s posetvaini iu divjim zelenjem, nikoli pa se ne vračajo; ko pridejo do morja, začno žreti tovarišice. Domačini jih lovijo, kuhajo in jedo: kaj bi jih ne. saj še martinčke!
Besede pomenijo navpično:
I. zaliv v Jadranu. 2 mladinski list,3. izdelovalec kipov, 4. domača žival. 6. del zidu. 7. vstavi »kapel', M), nožiček, II. žito, 13. moško iiue, \4. nora v zasedenem ozemlju. 16. suhu zemlja, 1 7. zelen java, 20. pecivo, 21. isto kot ti, 22. mesto v Sloveniji, 19. zasedeno o/eml je, 25. s\e-topisemska os.-ba. 26. otok pri Grčiji, 28. del voza. 30. pada vi na. 32.perutnina. 35. predplačilo, 36. osebni za i me k, 38. ča-somer,39. moško ime. 5 '.stari oče, 41. predlog, 43. vstavi »(a-, 46. izdelovalec podob, 48, dau v tednu, 51. staro mesto v Mali Aziji, 52. močan človek, 55. glo-davec, 54. svetopisemska oseba, :-5. žeus'io ime, 56. cerkvena pesem, 65. duhouiik, 65. vstavi >eiu«, 66. guvedo, 67. okras ušesu, 69. up, 70. \eznik, 71. pritrdilo, 72. sluga, 73. iiua \sak človek, 75. isto kot h9,80. \stavi »Lapad< 83 kmetski zdravnik, 7«. sirola, 85. član rodbine, 88. časovna doba, 90. plačiluo sredstvo, 91. kraj v Dalmaciji, 93. pijača, 94. vstavi »karo«, 96. krvnik. 97. odlok vode, 98. zdravilna rastlina, 100. lepilo.
Uganke, skrivalice in drugo. Križaljka »Čitaj Vrtec-
(Zorko Bekš, Ljubljana.)
Bese.le pomeuijo vodoravno: 3. del sobe, 5. električna sda, 8. moško ime, 9. žensko ime, 10. za-Čimbd. 12. tirvarjexo ovodje, 15. muško ime, 18. ka/alni zaimek, 2t). mesto v Istri, 22. osebni zaimek,23.vstavi>ak-, 24. posoda, 27.isto kot 11. navpično, 128. rastlinska življenjska klica, 29. svetopisemska oseba, 31. žensko ime, 32 prst,34. žensko ime, 35. svetopiseui. osebu, 37. indo (hrv.),40 zve-zdu,4l zdra\ilua rastlina, 42. natakar, 44. žensko une, 45. otok \ lodranu, 46. okia-stene, 47. ukrajinski oblastnik, 49. zgodaj, 50. v morje s.gajoča zemlja, 52. osebni zaimek, 54. pomožni glagol, 55. vstavi »ja<, 57. vstavi »ol«, 53. predlog, 60 medmet, 61. ploskovna mera,62. muha 64. vino, 6S. država \ Ameriki, 72. denar, 74. število, 76. muško ime. 77. nevestina oprema, 78. del roke. 7«». tlel suknje (v=l), 81- Noetov sin, 83. kraj pogubljenih, 84. prvi človek, 86. medmet, 87. vstavi »la«, 88. izmeček ognjeuikti, S9. se godi v bitki, 91. potem, 92. oče, 94 okras ženske glave, 95. denar, 98. tro-pičua rastlina, 99. hrib pri Beogradu, Hit. vstavi >ara«, 102. židovski duhovnik, 103 prometno sredstvo, 104. ž?nsko ime.
Halo, ugankarji! V tej številki imate križaljko »Čitaj Vrtec«, v božični številki pa pride križaljka > Možice k — Božiček . Kdor ugane pravilno obe križaljki in je izžreban, dobi zastonj Vrtec- in »Angelčka skozi vse leto 1931/32; tako mi je rekel
Zorko Bekš iz Ljubljane.	ReSilci in imena rešilcev se sprejemajo 10 dni po izidu lista.
Rešitve v 3. štev.:
Trikotnik.
Novci. Uredi jih takole:
Kjer je številka 2, po'oži	g g
2 novca drugega na drugega. ^ Qj,	6	4	r
Kaj pa delajo ptičke ? Vzemi črke najprej spodaj, kjer je samo ena žica, nato na levi, kjer sta dve, potem na desni, kjer so tri žice, in končno zgoraj, kjer so štiri žice. Dobiš: Če pa velik sneg pade, je gvišno hud mraz, je veselje pri kraju za ptičke in za nas.
naši razgovori .
A nton šušteršič : Vedeževalka.
Ali sem se nekoč sméjal, ko sem bil še dete! To >o se pri meni zbrale neke stare tete.
»Hodi, sinko, k vedežiei, srećo I i pokažem; véruj, te so karte srečne, res. da ti- ne lažem!
Vrzi samo sem na karto dve. tri desetice, pa bos videl svojo srečo, srečo od tetice.<
Planinski: Dašna bolest.
Kakor ogenj, v tebi žge in peče. ako v sebi dušne nimaš sreče.
Stokrat huje kot bodalo v srcu suje, reže. pika dušnega bolestnika.
Zabukovec D.: Siromak.
Po polju hodi siromak in težke misli premišljuje: zapravil dom, kotiček vsak in še ljudem denar dolguje.
Kako bilo nekdaj to polje, gozdovi, hiša, vse njegovo. Zdaj tujec po tem polju orje, bogato žetev spravlja svojo.
Oj. ko bi bil še enkrat mlad, bi doma nikdar ne zapravil, nikdar me ne bi moril glad, doma bi vzorno gospodaril.
Planinski : Na delo.
Odstavite se od lok in trat.	Z novimi močmi duha.
otroci veselja in iger.	s korajžo in pogumom,
minili so dnevi počitka.	z ljubeznijo in trdno vero:
na delo, kliče vas čas.	»Na delo!«