] cij*, pa todi ne »Ttrnomija (samouprava) kakortoo   nam pouaja vhd&. Jugoslovansko vprašanje 8« baje mora reSiti od Avstrije ia Ogrske skapaj, to sfc prari od Nemcev in Mitdž>«rov. Kako, tega nara seveda pameini Nen^ci ne povedo. Med njimi jt? bii tadl ctij^ki Ambrožič, ki se še z vsemi Stirimi bran' proti Jujroslaviji, dočim se dmgi Nemcj že udajejo v usodo. Na vaa ta zborovanja in skle^aoja Nemcev odgorarjamo Nem cem: Kaj vas briga, ri tujei, ako in kako si bo Cemo urediti svojo Iastno hišo. C«s%r nt\ ČeSkem. Cesar se je dva dni mudil aa uercškern ČeSkem, kjer je cbiskal one okraje, t katerih vlada posebno poraanjkanje. Sjsremljala »ta ga princ HoheDlohe in mimidtrski predsednik Seidier. HojSe kakor Nemcem na ČeSkem se godi Jagoslovanom t Bosni, Ercegu,  ^, ,  Ua.maciji, Istn m na GonSkein, za to bi bilo tudi  za te kraje treba posebne pozornosti.  TTmnn Pi.o»im PaiuHnmiilii \M t- TJmor Pranca Ferdlnanda. Mi v Mariboru do- hro vemo. da so ta.krat, ko se je izvedlelo za Franc F"erdinandov umor, nekateri Nemci pri veselici v mariborskem ljudskem vrtu vri&knli od veselja. Tako jo bilo tudi drugod. ... ¦-•,-.- .-. ..*>,..-..*¦¦ ¦ Knez Lichnovski pripoveduje v s\-ojih odkritjih, da se je avstrijski pl«>menitaš, hud Nemec, Feliks grof Thua, rovno ob 6asu umorn vozil z nemškim cesarjem po morju. Bil jo isti čas bolan. in ve6 dni m bil iz postelje. Ko je izvedel za umor, je takoj ozdravel in prišel na krov ladje. Nemški knez hudobno pravi, da ne ve, alii ga je ^-esere ali žalost spravila taku hitro po koncu.M Wilson o jugoislovaTi.ski dTžanri. Iz Lugana poroSajo': Parigki srbski poslanik Vesr.ig^ ki se ,je raudil v Ameriki, se je vrnil v Pariz. Ve»nifi pripcvedtuje, da je javno mnenje v Ameriki ob« enem s predsednikom Wilsonom uverjeno, da se vojna mora zaključiti z ustanovitvijo jugoslovanske države. Ta država bi naj imela nalogo, da se upira prodiralnim željam Nemčiie. izgiiijen Buaaiiec Zagrebšfee >Novine« pišejo : VCeraj opoldne je stal na Pejedeviče7etn trga postarni Bosanec, živa sSika glada in nevolje. Clovek se je koroaj drzal na cogab, prijela ga je omot ca. Navzoči ljudje in žene so mu priskočile v pomoč ia so mu začde donašati razne hrane in krepčil. Nadarile eo ga oblno z jestvinami in ga spreaiile pod streho, da si odpočine in opomore. — Sicer pa se take žalostae slike ne vidijo samo^v Zngrfbu. V n e m g k i državni zbornici &e ie vršila razprava o osmem vojnem posojilu. Zbornioa ie dovolila vladi najetje vojnega posojila 15 milijard, — nadalje razprava, da se uredi vprašanje glede bodoče usode Poljakov, ki žive v Prusiji. Poljaki namreft ^^^ da se jih priklopi k bod°2i sajnosto'Jni P0«"  N e m c i rekvirirajo. Iz Poljske in U- krajine prihajajo glasovi, da Nemci tara brezobzirno rekviri.rajo. icarkoli najdejo. To je zelo verjetno — kajti mi poznamo nemško })Oželjivost prav dobro iz nastopanja Nemcev na Kranjskem, Goriškoni in v Renefiiji povodom zadnje otenzive. Pripovedujejo S6t strašne reči. Iz Ukraji ue ... Cel čas so nn« tolaž li držatniki, kako bo kmala začelo teCi mleko in strd iz Ukraj;ne. S dsj pa prihsjajo glasovi, da ni kmalu pr ča- . . .. nn-.hnpff5I :n >p np tato !!*..„ P°sebn''8a m se ne taKo ^ovati. Tako se od pnstojne strani Jjudje motijo, da si niti tefna malega, kar imaj^. ne uravnajo pravilno. V jeseni so nas motFli z obilno. zadostno žetvijo, Bedaj z Ukrajino. Pesnice in jasnosti je 'reba, prikrivanje se vedno maščuje. Rarn© p»l tičoe vesti. Kakojih je sfr?h! Ne mine dan, da bi ne bilo kakega nemšktga zbcrovanja »li ob^inskega sklepa proti Jngoslaviji D/p 25. marca je hilo cefo na Dnmju zborovanje Nemcev iz cele Avslrije o naši Juposlsviji. Sklenili so. da se nftm '¦a noheu način ne sme uresničiti naša deklara-