Dušan Moraoec 
C A N K A R J E V E P O Z N E D R A M A T S K E Z A S N O V E * 
Naiizpeljani načrti za odrska dela, ki so spremljali Ivaiui Cankar j a 
domala v vseh obdobjih pisatel jevanja, bistveno dopolnjujejo podobo 
njegovega dramatskega opusa v motivnem, miselnem in dramaturškem 
pogledu. Znano je, da je mislil na dramo o kmečkih puntih že v srednje-
šolskih letih in ostal ji je zvest skorajda do kraja , vse dokler je želel 
delati za gledališče. Ob pisanju prvih dramatskih besedil ga je sprem-
l jala kopa novih idej, ki niso bile nikoli uresničene, nekatere njihove 
prvine pa je vpletal kasneje v nova dela. Tako je mislil že zelo zgodaj 
na socialno tragedijo in na kmečko dramo.1 Besede, s katerimi je opisal 
prvo, dajo slutiti nekatere značilnosti toliko let kasneje dosnovane Lepe 
Vide ali njenega prvega osnutka, Hrepenenja; v razmišl janju o drugi je 
miselno jedro kasneje dosnovane in nikoli napisane Niobe. Nič manj 
otijdjiva ni motivna zveza med zgodaj snovano vedro igro Moralni 
ljudje in poznejšo farso Pohujšanje o dolini šent flor j antiki. Še vse bolj 
razgibana p a je bila njegova misel na gledališče v na videz dramatsko 
neplodnem obdobju med Kraljem (1901) in Pohujšanjem (1907). V tem 
času je snoval najmanj enajst del v dramatski obliki in izbiral je pri 
tem kar najbolj različna prizorišča, motive in zvrsti: vabila ga je tako 
domača preteklost kakor mitologija, dunajsko mesto, slovenska vas in 
l jubl janska cukrarna, kritičen pogled na meščansko družbo in lastno in-
timno življenje; želel jc napisati zgled l judske igre, kakor jo je sam 
pojmoval, mislil je na romantično komedijo, družbeno satiro, študentov-
sko dramo in revolucionarno tragedijo.2 
* N a d a l j e v a n j e p r e d a v a n j a n a C a n k a r j e v e m s i m p o z i j u 7. d e c e m b r a 1968 v 
S l o v e n s k i mat ic i . 
1 P r i m . C a n k a r j e v o Z b r a n o delo 111, 1967, 260. 
2 P r im. C a n k a r j e v o Z b r a n o delo IV, 1968. 333; I z b r a n a de la IX, 1957, 482, 
493, 505, 512, 534, 559. 
1 
К о govorimo о poznih dramat sk ih zasnovali , misl imo na vse tiste 
načrte neposredno po fars i Pohujšanje, ki začenja drugi val njegovega 
dela za gledal išče, potem na načrte ob p r i p r a v l j a n j u poslednj ih dveh 
dram, Illapceo in Lepe Vide, pa tudi na tiste redke zamisl i , ki so vabile 
C a n k a r j a še potem, ko je z muko dokončal toliko let snovano tragedi jo 
hrepenenja . 
Prvi tetini po krstni preds tav i šent f lor j anske farse, bolj natančno: 
odmevi na ta g ledal i ški dogodek v slovenski prestolnici , so dal i C a n k a r j u 
pobudo za še ostrejši obračun s tistimi, ki so krojil i usodo umetnosti in 
umetnikov v deželi. Ohrani l se j e le droben fragment® in tudi nap i san 
j e bil p rav gotovo le ta začetek komedi je ali epi log k fars i , k a r je prav-
z a p r a v p o svoji zasnovi, sa j je postavil d ramat ik de j an je kar na gledali-
ški oder, za kulise l jub l j anskega g leda l i šča ; žarometi ne gore več, oder 
je zapuščen , kakor vselej po končani predstav i , na njem p a s ta samo dve 
osebi nove komedi je , ki ji je ime Žalostni konec umetnosti: p i sa te l j Ivan 
C a n k a r in j u n a k i n j a njegove farse , p r v a igra lka čudežne Jacinte , Josi-
p ina Kreisova. T a d v a sedita »med zapra šeno in umazano brk l j a r i jo in 
na tisti blazini, na kater i sta nekoč sedela Peter in j a c in ta « . 
C a n k a r j e v znanem posvet i lu šentf lor janski l i Zgodb Ciri l i Pleško-
š teb i jev i razložil vsebino in misel Pohujšanja, spregovoril o krit iki , ki 
jo j e bil p r ip rav l j en sprejet i , vendar z omej i tvi jo »povedat i bi bili mo-
rali to resnico drugi l judje, nego so jo povedal i « , hkrat i p a je tam že 
naznani l novo far so : poveda l j e vse — iz k a k š n e pobude mu je zras la 
misel nanjo, kakšno bo njeno d e j a n j e in k je bo teklo: 
»In ker so f a lo t j e govorili o čednosti , sem slekel rokavice, da j im 
odgovorim. C e boste spomlad i ali jeseni v L j u b l j a n i , Vain pokažem na 
odru ,Žalostmi konec umetnosti ' . Z a k a j g le j te : tako so oblatili in okame-
nja l i mojo umetnost, mojo ubogo in lepo Jacinto, d a mi ne ostane dru-
gega nič, kakor d a jo prodani za trideset srebrnikov, če j ih bo kdo dal 
zainjo. Predsiinočnjeim m i j e kainila raised od neba , da s e m s e j i sme j a l 
kakor otrok. Vse slovenske umetnike z njih umetnostjo vred boin spravi l 
na oder in v knjigo. To bo f a r s a v treh akt ih ter s prologom in epilo-
gom. V prologu bom Jac into preoblekel v spokorniško hal jo, v farsi jo 
bodo umetniki proda ja l i , v epi logu se bo p a videlo, d a niso nič opravil i . 
Scena : muze j l jubl janski , umetniška ga le r i j a ; na stenah ne visé umo-
3 O b j . v C a n k a r j e v i h Z b r a n i h spi s ih X I I , 1931, 347—349. 
tvori, temveč umetniki ; nas topim jaz , v liivreji s lužabnika ter r az l agam 
s lavnemu občinstvu zas luge in živl jenje obešencev. ,Tako, cenjeno ob-
činstvo, sva si povedala , kar sva si misli la povedati . K l a n j a m se! ' — Ko 
ine je ta misel blagoslovila , som za spa l tako mirno in pri jetno, kakor 
d a bi bil kra l j . —« 4 
Te besede so bile nap i s ane v začetku leta 1908 in tisti čas je nastal 
tudi edini ohranjeni, na jbrž nedokončani prizor. N jegov znača j j e izpo-
veden, gre le za dia log brez dramat skega obeta, le za prvi , neizbrušen 
zapis . Vsega je ohranjenih k o m a j dva j se t replik. V zadnj i govori pisa-
telj svoji igra lki , da je konec n june umetnosti in n june pri jaznost i , 
sklene p a jo z besedami : » T a k o ali t ako — igra je izgubl jena. Ne le za 
enkrat , temveč za zmiirom.« Zdi se, kot bi ve l ja le te besede hkrat i za 
ravnokar začeto igro, kii je C a n k a r po tem prizoru, rojenem v prvi ihti, 
ni nikoli več vzel v roke. K o je p i sa l 22. apr i l a 1908 Adi Kr i s tanovi z 
D u n a j a , d a mora pred prihodom v L j u b l j a n o »neko s tvar dovrš i t i« in 
da bi jo rad »predava l « , preden pr ide v knj igo in na oder, je na jbrže 
še mislil na to komedi jo : » N a j l e p š e bi še bilo, če bi se pri Tebi zbra la 
m a j h n a poš tena d r u ž b a ; to bi bil j a k o spodoben ,jour'. O tem še p i šem, 
kadar bom na tanko vedel, k e d a j pr idem.« 5 N e m a r a tudi še v sporočilu 
Š te fk i z B leda 2b. avgus ta 1908, da mora zda j predvsem začeti komedi jo 
in jo kma lu končat i ; 6 vendar , spr ičo prepletenih načrtov ni vselej laldto 
določiti, kam meri ta ali ona napoved in ob tem pos lednjem sporočilu 
j e verjetneje, da gre že za prvo misel na Hamleta iz cukrurne. 
Ide j i sami se C a n k a r še prece j dolgo ni odrekel, zgoda j p a j e opusti l 
misel na dramatsko obliko toga »žalostnega konca umetnosti« . O b koncu 
leta 1908 j e že zelo določno mislil na Hamleta iz cukrarne, vendar so 
besede o tem rokopisu, ki ni bil znan, dosedanj i komentar j i neka jkra t 
povezovali s pre j snovano komedijo, 7 kot bomo še videli. Ide jo p a je na-
meraval porabi t i C a n k a r v docela drugačni obliki, ne d ramat sk i ne pr i -
povedni : izšla n a j bi knj iga , ki bi pr ines la vse še živeče s lovenske 
umetnike in pesnike v kar ika turah . Besedilo je p i sa l (ali v sa j nameraval 
pisat i ) sam, kar ika ture bi bile S m r e k a r j e v o delo in nekatere (vsa j Ivana 
C a n k a r j a in Vide j e ra jeve ) so bile že narejene, ena od teh, »Resnična 
podoba svetega J a n e z a N e p o m u k a z Vrhniko«., že tudi razs tav l jena pri 
4 C a n k a r j e v o Z b r a n o delo IV, 1968, 343. 
5 P i s m a I I I , 1948, 172. 
0 N a š a s o d o b n o s t 1956, 422, ob j . A. G s p a n . 
7 C a n k a r j e v i Zbran i sp i s i X I I , 1931, 346; P i s m a I I I , 1948, 176. 
Schwentnerju.8 J o je tista znana risba z gioriolo okoli glave in z rožnim 
vencem v rokah. Cankar je napisal Štefki o njej : »Mein Bild ist ein koin-
pleter Jammer«, o knjigi sami pa : »Es wird ein hübsches Buch wer-
den! —« Ко je j anuar ja 1909 pripovedoval Mici Kesslerjevi o Hamletu 
iz си krame, ki se mu je sprevračal iz komedije v »grenko tragedijo«, 
je pripisal podobno opombo tudi o Za lost nem koncu umetnosti, ki je do-
bival zdaj novo podobo in drugačno ime, čeprav z enakim smislom: »In, 
,Konkurz\ kolikor je napisanega, ima humorja toliko, kolikor mrtev les 
življenja.«9 Y maju je trdil v pismu Mariji Kesslerjevi, da je tretjina be-
sedila napisana, »nun liegen die Blätter in der Schublade.«1 0 
Tarn so tudi obležali, če so bili res napisani. Ne komedija Žalostni 
konec umetnosti, ne satirični album Konkurz, nobeden od teh dveh 
načrtov ni nikoli dozorel za tisk. 
2 
Tudi misel na Niobo je bila vsa j v začetku našega obdobja, nepo-
sredno po krstu Pohujšanja, še vedno živa. 
Prva sled sega prav v leto 1900: zelo verjetno so bile njej ali vsa j 
prvemu načrtu zanjo namenjene pogosto citirane in nekajkrat tudi na-
pačno komentirane besede: »Pisati hočem kmečko dramo; tisti žalostni 
vsesplošni bankero t . . , « u Določneje jo je snoval v že omenjenem dra-
matsko neplodnem obdobju, največ v letih 1902—1904, ko si je zapisal 
v beležnico celo zgoščen, poenostavljen načrt.1 2 Potem je misel opustil in 
se je znova poprijel šele po uspeli l jubljanski premieri komedije Za na-
rodov blagor, ki mu je dala vrsto novih pobud za pisanje, namenjeno 
gledališču. 
Že teden dni po premieri je zagotavljal, da bo v sedmih dneh, od 
božiča do novoletnih praznikov, napisal dramo, »tako dramo namreč, 
da bo ljudstvo trepetalo ob njenih gestah. In če se mi bo potem ljubilo, 
napišem drugo za nameček. Izrabiti je namreč treba, kar je sile v 
žilah . . ,«13 D a gre pri tej drami za Niobo, priča le nekaj dni mlajše 
" N a š a s o d o b n o s t 1956, 530, ob j . A. G s p a n . 
» P i s m a l i l , 1948, 180. 
10 P i s m a I I I , 1948, 142. 
11 P r im. C a n k a r j e v o Z b r a n o delo I I I , 1967, 260; IV, 279. 
12 C a n k a r j e v o Z b r a n o delo IV, 1968, 335. 
13 C a n k a r j e v o p i s m o I z i d o r j u C a n k a r j u 21. d e c e m b r a 1906, P i s m a II. 1948, 
480. . 
pismo, k jer jo imenuje z nekdan j im naslovom iz beležndce 1904: »Nap i -
sal sem že prvi akt drame, ki se jii pravi ,Nioba'. — Slovenska zemlja , 
mati , i z g u b l j a sinove« — tako j e n a k a z a l motiv s lovenske var iante an-
tične zgodbe o Tanta lovi hčeri, ki je izgubi la sedem sinov in sedem 
hčera. » T a k o še nikoli nisem risal matere, niti ne v ,Na klancu' .« Vse je 
bilo že natančno premiš l jeno in pisatel jevo stremljenje ni bilo skromno: 
»De lam z veliko skrb jo , ker hočem, d a vidi to dramo svet in ne samo 
L j u b l j a n a . Bra l jo bom n a j p r e j svojemu dekletu ; če bo ta joka la , bo 
s tvar sankcionirana. — Plot sem pos tav i l tako tesan in visok, da sem se 
»кого pribl ižal s tar i francoski tesnoči. Vse d e j a n j e je omejeno na p a r 
dni in na ozek prostor; oseb ni več kot pet. En sam ,sin' nas top i (po-
slednji seveda) , t ako da začen jam tam, k jer je že višek tragike. — Am-
p a k treba bo izbornih igra lcev, resničnih umetnikov! Doseči moram, da 
bo ig ra la mater Adela Sandrockova v Berl inu; nemški prevod bom sam 
napravi l . —« 
Bil je ves prevzet od te snovi. K o je že postavi l p iko in pomiš l j a j , je 
še dodal v novem ods t avku : »Ko sem dramo že pisal , se mi je čudno 
zazdelo, d a še noben velik dramat ik ni postavil matere p red ram po, ali 
bol jše rečeno: mater inske tragike. To ine je naravnost osupni lo in z d a j 
se moram natančneje ozreti po literaturi. —«1 4 
Tudi svojemu založniku je zatr jeva l še tisti mesec, 27. j a n u a r j a 1907, 
da je prvi akt že s svinčnikom napisa l , uprizori tev Blagra p a da ga je 
op la š i l a : »Po vel ikem vspehu komedi je p r i čaku je jo gotovo vsi neka j 
p r a v posebnega .« D a p a bo založnik vedel, d a bo ta d rama »morda res 
neka j vel ikega« , mu je v p i smu razložil idejo : 
» N a š a s lovenska zemlja j e Nioba . ki ji je izgubl jen otrok za otro-
kom. ,Nioba' j e k m e č k a mat i v kak i dolenjski ali notranjski vas i ; vsi 
so šli, drug za drugim, ostane samo še vel ikanski up : lemenatar. Gle-
dam, da se razodene že vsa t rag ika v tem pris tno slovenskem upanju . 
A m p a k tudi lemenatar vrže vse od sebe in grè — tuka j se začne in 
konča drama . C e si bral mojo povest ,Na klancu' , boš to mater že zda j 
razumel. — Predmet sam je globoko tragičen, simbol umira joče in za-
puščene slovenske zemlje p a je vseobsežen. — Prvi akt Ti poš l j em 
takoj , ko bo nap i san s tinto.«15 
14 C a n k a r j e v o p i s m o I z i d o r j u C a n k a r j u , 2. j a n u a r j a 1907, P i s m a II, 1948, 482. 
15 P i s m a II, 1948, 212. 
Sredi februarja , ko se je že odpravl jal zaradi volitev v domovino, je 
želel končati prej vsa j glavna dela: »Tudi ,Niobo' bi rad spravil pod 
streho.«10 Miislil je v Ljubl jano »kvečjemu za par dni«, ostal pa je doma 
dobre tri mesece. Marsikatero delo mu je zastalo, tudi Nioba. 
Govorilo pa se je o tej Cankarjevi zasnovi že toliko, da so jo začeli 
na jesen 1907 na j a vi jati celo časniki, tudi zunaj Slovenije. »Rdeči pra-
por« je objavil že 23. avgusta informacijo o prihodnji gledališki sezoni, 
ki da »obeta marsikaj lepega« in za katero Cankar »izdeluje tudi dve 
izvirni drami, ,Niobo' in ,Hrepenenje'«. Podobno napoved beremo v ted-
niku »Naš list« 18. oktobra, »Ljubljanski zvon« pa je povzel svojo be-
ležko v rubriki »Med revijami« po »Brankovem kolu«, ki je izhajal v 
Sremskih Karlovcih in ki je kdove odkod dobil docela napačne infor-
macije o svetu, kjer naj bi teklo dejanje nove drame: »Ugledni slovenski 
književnik Ivan Cankar piše novo socijalno dramo v 5 dejanjih, z na-
slovom .Nioba', ki je zanjo zajel snov iz velikomestnega |! | življenja.« 
Nemara je zavedel poročevalca Cankar jev namen, da prevede dramo v 
nemščino; v tej zvezi je pripisal še informacijo, da jo namerava pisatelj 
izročiti upravi dunajskega dvornega gledališča, vedel pa je tudi to, da 
se bo tam — »vršila prva predstava«.1 7 Tudi Cehi so bili malo kasneje 
že informirani, res od slovenskega dopisnika (dr. Dermote) o novih 
dramah, ki da jih pripravl ja naše gledališče in med katerimi »budi 
nejvčtši zajem«1 8 p rav Nioba. 
Novi gledališki intendant Friderik Juvančič, ki je želel po uspehu 
Blagra kar najbolj na široko odpreti vrata, zaprta Cankar ju toliko let, 
je dramo vpisal po vsem tem v svoj repertoarni načrt za novo sezono in 
se je živo zanimal zanjo; kakšna bo, to ga ni skrbelo — zanj so bili 
važni termini. Že 3. oktobra 1907, ko je komaj zaživelo novo delo v 
gledališču, se je oglasil pri pooblaščenem zastopniku našega dramatika 
in ta, I.avoslav Schwentner, je brž obvestil pisatel ja : »Pravkar je bil 
Juvančič tu ter je povprašal po ,Niobi' in .Hrepenenju'. N a repertoarju 
ima namreč oboje.«10 Vprašanje ni prišlo ravno ob najlxdj primernem 
času, sa j se je Cankar ju prav v tistih dneh »rodilo ter je čudno hitro 
dozorelo« — Pohujšanje. Delal je Niobo, tako je odgovarjal založniku, 
10 P i s m a II, 1948, 215. 
17 L j u b l j a n s k i zvon 1907, 511. 
18 S l o v a n s k y preh led 1908, 240. 
18 P i s m a II , 1948, 227. 
pa jo spet za nekaj dni spravil v mizniico (io se pravi, odložil je misel 
nanjo), nikakor pa se ji ni odrekel: »Ampak na vsak način mora tudi ta 
drama še letos na oder!«20 
Kar se tiče farse, Cankar ni pretiraval: še tisti mesec je bil rokopis 
pri Schwentnerju. Odpravljal se je v domovino, vendar trdno odločen, 
da še prej, najkasneje v treh tednih, odpošlje Niobo.21 Že dva dni po-
zneje, 30. oktobra, je celo priganjal založnika, naj da komedijo hitro 
tiskarju,22 drugače ga še prehiti z novo dramo. V gledališču se niso kar 
nič obotavljali. Časopisne napovedi, ki so imele svoj vir ka jpada v inten-
dantovi pisarni, so čisto natančno najavljale premiero Pohujšanju za 
21. december (in tako je tudi bilo), premiero Niobe pa za — drugo 
polovico februarja!2 3 Cankar je v pismu Antonu Dolarju priznal, da 
je obljubil rokopis za začetek januarja, vendar: »Najhujše je, da ob teh 
skrbeh ne morem tako pisati, kakor bi rad«.24 Pismo je bilo odposlano 
v zvezi s posojilom, odtod tako pojasnilo. Gotovo pa denarne zadrege 
niso bile poglavitni razlog, da je tako dolgo odlagal pisanje te drame, 
ki je tako rekoč do kraja dosnovana živela v njem. Adi Kristanovi je 
dal — 14. januarja 1908, istega dne kakor Dolarju — bolj zaupno po-
jasnilo, ki govori o globljih razlogih: »Z ,Niobo' kar ne morem naprej — 
vrag vedi, kaj je to! Zdi se mi zmiirom, da je moja vest preobčutljiva.« 
Se vedno pa je bil namen trden: »Sedel bom in bom pisal, pa bodi ka-
korkoli!«25 In teden dni kasneje, na isti naslov, še bolj zaupno: »Z 
,Niobo' gre počasi. Čudno je, da človek najtežje dela, kadar bi delal rad 
najboljše. Nekaj posebno lepega bi rad napravil, pa sem prepričan, da 
se mi lx> vse skupaj ponesrečilo. Prvotna impulzivna ideja bo popolnoma 
izginila in ostala bo samo pusta doktrina. —«20 In spet teden dni ka-
sneje, spet v zvezi s posojilom, zagotavlja Dolarju, da bi odplačal prvi 
del že meseca marca, ko izide drama. Razumljivo je, da je v tem pismu 
pisatelj samozavestnejši tako glede obsega opravljenega dela kakor tudi 
9. o k t o b r a 1907. P i s m a II , 1948, 229. 
21 C a n k a r j e v o p i s m o S c h w e n t n e r j u 28. o k t o b r a 1907, P i s m a II , 1948, 234. 
2 2 P i s m a II , 1948, 237. 
23 S l o v e n i j a 12. d e c e m b r a 1907. 
24 P i s m a II , 1948, 513. 
25 P i s m a I I I , 1948, 159. 
20 P i s m a I I I , 1948, 160. 
glede uspeha: »Te dni baš dovršujem ,Niobo", ki mislim, da se mi je 
posrečila.«27 
Samo še enkrat je omenil to svoje delo, natančno mesec dni zatem, 
28. februarja 1908 Lavoslavu Schwentnerju: »V dokaz, da čisto brez 
dela tudi kljub srd u in žalosti ne morem živeti, pošljem v kratkem na 
Ogled prvi akl ,Niiobe'.«28 Takrat je gotovo na čisto napisal — s črnilom 
in skorajda brez vsakega popravka — tiste štiri liste, ki so se ohranili 
v zapuščini. Potem je misel opustil, vsaj spregovoril ni nikoli več o njej, 
tudi takrat ne, ko je govoril o svojih neizpeljanih zasnovah, posebej še 
o puntarski drami. 
Zal ne vemo, kakšen je bil tisti s svinčnikom napisani prvi akl, niti 
ni gotovo, če je bil sploh do kra ja napisan, s a j je poslal avtor tako 
zagotovilo edinole založniku. D a ni drame nikoli »dovrševal«, ne s svinč-
nikom ne s peresom, je gotovo, pa če je bila zasnova še tako do podrob-
nosti premišljena. Neka j pa je gotovo: fragment, ki je pred nami,29 je 
vse prej kakor bežen koncept, pravo nasprotje je nedomišljeneniu za-
četku Žalostnega konca umetnosti ali v naglici skiciranemu prvemu 
dejanju Hamletu iz cukrarne. Tu bi ne bilo treba popravljati nobene 
besede; ekspozicija s tremi sosedami, tremi »Niobami«, je pisana v mo-
numentalnem, skorajda obredno patetičnem slogu, ki se ujema s sim-
bolom, hranjenem v naslovu drame; drugi prizor, dialog med Francko 
in njenim fantom, je postavljen na trdnejša, manj dvignjena tla, v to 
slovensko kmečko izbo, ki ima nizek strop in prstena tla, kakor je za-
pisal avtor na začetku. Pisan p a ni nič manj skrbno, čeprav se zdi ne-
dokončan; Cankar je dal govoriti Franckinemu fantu, ki je po imenu 
in po podobi bližji sorodnik njegovemu Tonetu Amerikaneu iz Križa na 
gori, še besede, ki kažejo smer, v kakršno naj bi rasla drama: »Ampak 
po pravici je treba govoriti, brez laži, zato da se vse spozna in da ne bo 
potem ne zamere ne žalosti.« Drama naj bi bila po prvotni zasnovi 
tragedija »umirajoče in zapuščene slovenske zemlje«, pozneje pa je pre-
vladala pisateljeva želja po poveličanju materine podobe. Ce naj bi res 
upodobil v njej hkrati brata,30 kar je bilo spočetka poudarjeno celo 
2 7 27. j a n u a r j a 1908, P i s m a II , 1948, 514. 
2S Pisma II, 1948, 240. 
29 O b j . F r . Stele , D o m in svet 1924, 134—135; C a n k a r j e v i Zbran i sp i s i X I V . 
1932, 7—13. 
30 Pr im. L . K r a i g h e r : I v a n C a n k a r , Š t u d i j e o n j e g o v e m delu in ž iv l j en ju , 
s p o m i n i n a n j I, 1954, 708. • 
v imenu drame (Lemenatar ) , mu je bilo io gotovo ena izmed vzpodbud 
za pisanje tega dela, pa nemara tudi eden izmed poglavitnih vzrokov, 
da ni mogel dopisati svoje drame — po pravici, brez laži. da ne bo ne 
zamere ne ž a l o s t i . . . 
Po vsem, kar je Cankar povedal ob snovanju te umetnine, pa tudi ob 
samem prebiranju ohranjenega zapisa je gotovo, da je podoba njegovega 
celotnega dramatskega opusa brez tega dela nepopolna. Niobu bi ne 
pomenila le novo snovno in slogovno prvino v Cankarjevi dramatiki, 
temveč prav gotovo tudi enega izmed njenih žlahtnejših vzponov. 
3 
Mnoge svoje dramatske zasnove, tudi take, ki jih nikoli ni začel pisati, 
Cankar zelo nedvoumno najavlja. Najpogosteje prav Niobo, kakor nam 
pričajo ravnokar navedena zagotovila o tej širokopotezno snovani umet-
nini. Hamleta iz cukrarne — in ta je med ohranjenimi fragmenti najob-
sežnejši — pa niti enkrat ne opisuje ne s tem ne s kakim drugim ime-
nom, za katerim bi lahko slutili ta načrt. Kot smo že omenili pri Žalost-
nem koncu umetnosti, ni mogoče do kraja zanesljivo določiti, katere be-
sede v pismih 1908. leta še merijo na (o farso, za katero je dala pobudo 
krstna predstava Pohujšanja, in katere se že vežejo s Hamletom. Odtod 
tudi določena nejasnost v dosedanjih komentarjih glede geneze omenjene 
farse, Cankar jevega satiričnega besedila s Smrekarjevimi karikaturami, 
ki naj bi mu bilo ime Konkurz in pa te nove komedije, ki se je pozneje 
sprevrgla v »tragedijo«. Izidor Cankar tega fragmenta, Hamleta iz cu-
krarne, očitno ni poznal. Ne samo, da ga ni objavil med fragmenti v 
Zbranih spisih, tudi v opombah ni o njem nobene besede. Da ni hole 
tako ravnal, pričajo opombe k Pismom iz zadnjih dni 1908. leta: tam 
pripisuje Izidor Cankar nekatere pisateljeve misli, za katere je ob pre-
biranju rokopisa Hamleta iz cukrarne do kra ja jasno, da so lahko v zvezi 
edinole z njim, prejšnjim zasnovam — Žalostnemu koncu umetnosti in 
Konkurzu.3l J ako je ostal ta najobsežnejši in najzanimivejši Cankarjev 
dramaitski fragment domala neraziskan vse do Kraigherjevega opisa in 
delne objave v letu 1955 in 1958,32 zdi pa se tudi, da je bil še takrat zelo 
subjektivno komentiran (junak komedije, Vehovec, da je le podoba v 
31 P i s m a I I I , 1948, 176. 
32 Bori 1955, 214—227, v K r a i g h e r j e v i kn j ig i II , 1958, 279—292. 
ogledalu pe sn ika s a m e g a ; pesnik nas topa z imenom Schweiger — mol-
čečnež) in njegov pomen previsoko ocenjen (da je več poveda l v n jem 
kakor v vsem Novem življenju). 
Verjetno ima Boris Merhar prav , k o veže pisate l jevo zagotovilo Š te fk i 
na D u n a j , da mora (26. avgus ta 1908) začeti in kmalu končat i kome-
dijo 3 3 — že s snovanjem, četudi še ne s p i s an jem Hamleta iz cukrarne.34 
Zelo j a sne p a so danes, ko j ih prebiramo hkrat i s tem rokopisom, vse 
trditve, obl jube in oprav i čevan ja v p i smih iz zimskih mesecev 1908—09. 
V decembru j e zagotavl ja l Mici Kess ler jevi , d a bo že čez teden dni poslal 
komedi jo Schwentner ju , vendar : » O žalost! Mnogo s l abša je, nego sem 
upa l ; kar nič je nisem vesel.«3 5 C a n k a r je mislil pri p i s a n j u »komedi je« , 
to se prav i n jenega prvega de j an j a , p rav na naslovl jenko tega p i s m a ; 
njenih potez v Til i ni težko prepoznat i , razen tega je napisa l avtor 
v prvotnem konceptu (in pozneje prečrtal ) kar naravnost njen naslov 
(»Sinoči sem šel po Rimski cesti«) in začrtal na sedmi strani rokopisa 
celo njen portret,3 6 imenitno zadet s k o r a j d a z eno s amo potezo. D a je 
mislil pr i p i san ju na svojo novo s impat i jo , tega v p i smu ne pr ikr iva , 
četudi se hkrat i že zaveda , da m u delo ne gre v k l a s : »Tudi Vas sem 
mislil opisat i — pa me je z d a j s r am! K a k o bi? Svo je čustvo poznani, 
Vaše oči, Vaš obraz, Vaše kretnje — toda Vaš ih besed sem slišal k o m a j 
sto; in k o m a j boječ slutim, k a j je v Vašem srcu. Zato bo tisti obraz pre-
malo živ. S a j j e vseeno!« V drugem p i smu, še isti mesec, p r i p o v e d u j e o 
tem, k a k o je praznova l v duna j sk i rotovški kleti drugi akt komedi je 
(ki mu je t akra t bržkone dozorel v mislili), zraven gradi l tretji akt (pač 
razmiš l j a l o n jem) in zdelo se mu je, d a ga je dobro zgradi l (domislil). 
Ne s amo Mici Kess ler jevo, tudi s amega sebe j e hotel upodobit i ; avtobio-
g ra f sk ih črt v besedilu ni mogoče prezreti , p a tudi to p i smo govori o 
n j ih : » K a k o r bi Vas ne mogel prav i lno in po prav ic i narisat i , tako bom 
v tej komedi j i zgrešil tudi sebe. Vzeti sem si hotel j u n a k a iz ogledala , 
a m p a k bojim se, d a bo vsem drugim bolj podoben nego meni. In še to 
j e s labo: zato, da bi kdo ne rekel : glejte, ideal iz iral se je, — sem na-
pravi l j u n a k a nadvse zopernega in zan ičevan ja vrednega ; puhlega čve-
kača , ki še s m a t r a sam za s trašno duhovitega in b lagega , p a je nečimern 
sebičnež in drugega nič. Č e ga v sa j nekoliko ne ublažim, bo z nj im 
33 N a š a s o d o b n o s t 1956, 422, ob j . A. G s p a n . 
34 C a n k a r j e v a I z b r a n a de la IX , 1957, 535. 
35 P i s m a I I I , 1948, 176. 
30 O b j . L . K r a i g h e r v d r u g e m delu c i t i r ane kn j ige , za str . 256. 
samim tudi komedija nesimpatična; in to ne sme biti!«37 V pismu, od-
poslanem kmalu po Novem letu (vsa ta pisma so nedatirana) govori 
pisatelj o svojem dolgočasnem in neveselem življenju, o vplivu vsega 
toga na njegovo pisanje in posebej o komediji, ki se mu je odmikala od 
prvotne zasnove: »Najbolj me jezi, da je tista siva in težka štimunga 
zdaj tudi na mojih delili; iz nameravane komedije je postala popolna 
in grenka tragedija.«38 Podobno je pisal še komu; tudi Vidi Jerajevi 
očitno ni prikrival, da dobiva delo bridkejše poteze — tako vsaj lahko 
sklepamo iz njenega odgovora 11. februarja 1909: »Toži se mi samo še 
po tisti Vaši obljubljeni sentimentalni noveli, po novi ,tragikomediji' (!) 
in če hočete — po Vas samih!«38 »Tragikomedijo« je dala Jerajeva v 
narekovaj in pripisala klicaj v oklepaju, kar da slutiti na poseben 
poudarek že v Cankarjevem neohranjenem pismu. 
Ohranjeni začetek drame je nastal prav gotovo že ob koncu leta 
1908, tisti čas, ko je Mici prvikrat poročal o tem in ji hkrati že zaupal, 
da je opravljeno delo mnogo slabše od prvega upa. Kar je napisal, je 
napisal prav gotovo do takrat. Potem dela več mesecev ne omenja, na-
pisal pa je prav takrat »Siromaka Matijo,« spet avtobiografsko »nove-
lico« o vrnitvi k Štefki v decembru 1908, v njej »samo dekoracije za 
silo premenil, drugače pa bodi vse, kakor je bilo« in jo poslal Zbašniku 
za februarski zvezek »Ljubljanskega zvona«.40 V aprilu obljublja založ-
niku Marto in znova Konkurz, načrt za satirični album s Smrekarjevimi 
risbami, ki seveda že dolgo ni več v zvezi z nekdaj zamišljeno farso.41 
Poleti, ko govori že o Kurentu, znova najavlja »satiro o ,Konktirzu'«, pa 
tudi Hamleta iz cukrarne, čeprav še vedno brez kakršnega koli imena.42 
In, kar je še posebno značilno: ne samo prijateljem, tudi založniku go-
vori kaj malo vzpodbudno o tem delu: »Lahko bi Ti že hkrati poslal 
tudi vsaj prva dva akta komedijo. Ali sam vrag vedi, kaj je z njo! 
Pišem jo ponoči s svinčnikom, kadar sem drugega dela sit; predaval 
sem tudi že posamezne oddelke, ali jaz sam som skrajno nezadovoljen. 
Zmirom je to: če hočeš napraviti stvar posebno imenitno, izgubiš za-
upanje sam vase! Morda prav zato Ti pošljem v kratkem en del, da 
37 P i s m a III , 1948, 178. 
38 P i s m a III , 1948, 180. 
30 N e o b j a v l j e n o p i s m o v N U K , C a n k a r j e v a z a p u š č i n a . 
40 P i s m a II , 1948, 465. 
41 P i s m a II , 1948, 242. 
« 27. j u n i j a 1909, P i s m a II , 1948, 245. 
Schweiger |Schwentnerjev književni svetovalec] ali kdo drugi izreče 
svoje mnenje.« 
Skrajno nezadovoljen — take sodbe o svojem delu v pismu samemu 
Schwentnerju Cankar skorajda nikoli ni zapisal. In če je njemu go-
voril o neuspehu, lahko verjamemo, da je bil zares prepričan o tem. Ta 
»posebno imenitna stvar«, ki je živela v njem in terjala izpoved v dia-
loški obliki, ni tin ni mogla dozoreli, snov se je vse preveč vezala z do-
godki, ki še niso sodili v preteklost, vse preveč je bilo intimnih niti, ki 
so se trgale in zapletale, ko jih je hotel naravnati v urejen svet odrskega 
prostora. Vse kaže, da je tisti čas — v zgodnjem poletju 1909 — do-
končno opustil misel na to »komedijo«, pero pa je odložil vsaj že pol 
leta prej. 
Ohranjeni rokopis,43 ki je od maja 1948 v Narodni in univerzitetni 
knjižnici v Ljubljani, ima dvanajst strani. Do sredine četrte je pisan 
s črnilom, od tam naprej s svinčnikom, kakor je avtor posebej poudaril 
v pismu založniku. Osrednji del dejanja, dialog med Vehovcem in 
Schweigerjem, je bil vstavljen pozneje. Delo je označeno kot komedija 
in obljublja štiri dejanja z epilogom. Oseb je deset, šest moških in štiri 
ženske; od teh Milena in Suliadolnik v ohranjenem prvem aktu še ne 
nastopita. 
Motivno se ta »prvi akt« res precej tesno veže z romanom Novo živ-
ljenje, ki ga je napisal Cankar neposredno pred tem. Prav tiste dni. 
ko se je v drugi polovici decembra 1908 vrnil na Dunaj in od tam prvi-
krat določneje omenjal novo odrsko delo, četudi še brez kakršnega koli 
naslova, je dobil iz Ljubljane ravnokar dotiskane pole romana. Y osnovi 
gre za isto podobo: za vizijo pesnikovega življenja, kakršnega bi mu 
bilo živeti, ko bi poslušal glas vesti, se oženil z dunajsko nevesto in se 
preselil z njo v domovino, pa blodil razpet med dolžnostmi, za kakršne 
ni bil uglašen, in med novimi željami, ki so ga zmedle prav v tistem 
poletju pred vrnitvijo v ottakrinško predmestje. Blizu so si tudi posa-
mezne osebe: osrednja postava z lastnostmi pisatelja samega, ki jih ni 
težko prepoznati, čeprav je v drami namenoma, da bi se izognil očitku 
idealiziranja, »napravil junaka nadvse zopernega in zaničevanja vred-
nega«; pa tudi nekateri stranski značaji (Miranda-Felicitas, Bekš-Mikš 
in dr.). Vzporednost med našo dramsko zasnovo in novim romanom, ki 
43 Ms 822, št. 26; D a r m i n i s t r s t v a za p r o s v e t o v l ade L R S m a j a J948. 
jo je razpletal Lojz Kraigher ob prvi, četudi le delni objavi dialogov,44 
pa ni edina. Temeljna misel (»Kam — v ječo, aH v dal javo? — S hrepe-
nenjem pa vse drugo v brezdno!«), jo tesno veže z večnim motivom 
Lepe Viile oziroma z že prej napisanim, pa odloženim prvim dejanjem 
Hrepenenja. Predvsem pa je v rodu s tem dramatskim fragmentom oko-
lje in vzdušje, to »tiho domovanje umetnikov«, kakor ga obzirno ime-
nuje Tila ali, kakor brez ovinkov pove Vehovec, »ta siva ječa, to stra-
hotno pribežališče izgubljencev«, umetnikov, »od ljudi zavrženih, od 
Boga češčenih«. Simbolika naj bi bila tudi v samem naslovu drame: 
Hamlet je pisatelju sinonim za omahljivost med »ječo« in »daljavo«, ki 
vodi njegovega neodločnega junaka, Vehoocu. In ta Hamlet, ta Vehovec 
»iz cukrarne« (misel, graditi dramo s tem naslovom, se ne zdi prav 
srečna in nemara je tudi to branilo pisatelju, da bi našel in prav raz-
pletel svojo nit) — ni samo doma »iz cukrarne«, še vedno je pripet na 
življenje »p cukrarmi«. Misel o tem »pustem in sivem zidu«, ki jo razo-
deva Vehovec l ili. ni nova: »Več bi vedel povedati o prešernem smehu 
in razuzdanih besedah, nego o solzah in tožbah. ( . . . ) Videl jih je, ko 
so umirali, videl jih je, ko so ljubili, in tudi pijanih je videl veliko. Pa 
molči.« Cankar je vedel, da ne govori prvič o tem, in sklenil je svojo 
pripoved: »Zastarel rekvizit iz zastarele slovenske tragedije.« 
Kompozicija tega »prvega akta« je neenotna in očitno še ni bila 
dosnovana, ko je Cankar začel pisati, četudi ni bila taka njegova na-
vada. Prve strani, vse do osrednjega dialoga, so izrazita, razpotegnjena 
ekspozicija z mnogimi do kra ja neizbrušenimi replikami, ki pa zelo 
ostro zarišejo vzdušje. Šele malo pred koncem, ko nastopi Tila, za 
hip zazveni poezija, pa če še tako grenka. O nedomišljeni kompoziciji 
pa govori predvsem srednji del akta, tiste strani, ki so označene v roko-
pisu kot »5 a, b, c«; te so bile v celoti dopisane in vstavljene, torej 
niso bile v prvotni zamisli, je pa v njih izpovedno jedro komedije, ki 
se je prav s tem dokončno sprevrgla v »popolno in grenko tragedijo«. 
Ta prizor je izpoved, obračun, odkrit pomenek s prijateljem, nemara 
tudi posredno z lastno vestjo. V' tem prizoru se dialog strezni, uredi, 
stopi na trdnejša tla. Vendar, še vedno daje ves ta zapis vtis nedode-
lanega koncepta, kakršnih je malo med Cankarjevimi, med dramskimi 
fragmenti pa mu gre prav gotovo izjemno mesto. Kioba na primer, 
kakor je drobna in na pogled malo pomembna, je naravnost monumen-
44 Ivan C a n k a r , Š t u d i j e o n j e g o v e m delu in ž iv l j en ju , s p o m i n i n a n j , 11, 
1958, 283. 
talno zasnovana in tiste štiri strani bude prepričanje, da je pisatelj do 
podrobnosti vedel, k a j hoče. Hrepenenje, če poiščemo še drug primer, 
je s svojim ohranjenim prvim dejanjem res primer veliko manj poetične 
drame od kasnejše Lepe Vide, vendar ne gre toliko za slabšo, kakor 
predvsem za drugačno zasnovo, za veliko trdnejši, ostrejši, odrsko celo 
porabnejši koncept, četudi brez poetičnega čara kasnejše drame. S tem 
Hamletom iz cukrarne pa je vse drugače. Tudi ko bi ne imeli v rokah 
avtorjevih omahljivih iz jav v pismih zaupnim in celo poslovnim prija-
teljem, bi že iz dela samega lahko razbrali, da gre za nedonošeno dete, 
rojeno v urah brezupne razpetosti na kolesju življenja. Predvsem pa 
bremeni to pisanje pravi cvetober banalnosti, kakršnih ni prav v no-
benem objavljenem Cankarjevem delu, niti v variantah, kjer je pisatelj 
taka mesta s prav presenetljivim občutkom sproti brisal in našel vselej 
prejšnjim manj uglajenim mestom žlahtnejši izraz. Prav v tem je eden 
od poglavitnih razlogov, da se je pisatelju samemu delo uprlo. Še ne-
kajkrat je, kot smo videli iz navedenih pisem, mislil znova zastaviti 
pero, kmalu pa je spoznal, da bi bilo tako početje jalovo. Konec junija 
1909 je še zadnjič omenjal Hamleta iz cukrarne, četudi že brez upanja , 
da bi delo končal. Kmalu zatem je dozorela v njem nova drama in na-
pisal jo je brez omahovanja: v začetku septembra je že najavil iz Sara-
jeva Hlapce in v dveh mesecih sta imela založnik in gledališko vodstvo 
v rokah to novo dramo, »zgrajeno od kamna«. 
4 
Ko so bili v začetku leta 1910 Hlapci dotiskani, je bila Cankar ju nji-
hova gledališka usoda že do kraja jasna. Vrata so se spet trdno zapah-
nila, to pot ne po krivdi intendance, temveč cenzurnega sveta deželne 
vlade; že samo to dejstvo in pa vsi zapleti okrog tega so mu dali novo 
misel. Verjetno je bilo nekaj podobnega kakor po premieri Pohujšanja. 
takrat so ga psovke, ki jih je moral prebirati dan za dnem, vzpodbujale 
k snovanju nove farse, ki ji je dal že ime in napisal prve strani — 
Žalostni konec umetnosti. V usodo Hlapcev pa ni posegel samo dnevni 
tisk ali nenaklonjenost v gledališkem vodstvu, »cenzura meščanskih 
rodoljubov«, kot je pisala Zofka Kvedrova ob krstni predstavi komedije 
Za narodov blagor v Pragi,«4 5 temveč politična oblast. Z vsem tem je 
45 »Mez iakt i « , p r o g r a m P i š t č k o v e g a d i v a d l a v p r a š k e m N a r o d n e m m u z e j u . 
prav gotovo v zvezi misel na novo dramo, ki p a jo pisatelj enkrat sam-
krat omenja. Ze naslov je tako nedvoumen, da jasno kaže na zvezo med 
prejšnjo in novo dramo: Gospodarji. Gospodarji , tisti, ki so krojili usodo 
drami o hlapcih, naj bi bili junaki novega odrskega dela — taka raz-
laga je prav gotovo verjetna. Že prve dni februarja, ko je ravnokar 
prebral oceni v novih zvezkih »Ljubl janskega zvona« in »Doma in 
sveta«, Dolarjevo in I.enardovo, je v pismu Antonu Dolarju glosiral obe: 
ob »Zvonovi« je bil vesel, da je »vendarle enkrat bral krščanski referat 
o svoji knjigi«, za anonimnega avtorja kritike v katoliški reviji pa je 
sodil, da »dr. L. je tak, da je z njim vsaka polemika nemogoča« in ol) 
koncu je pripomnil: »Še dobro je, da kažejo svojo nagnusno goloto tisti, 
ki danes naši domovini gospodarijo.« Prav s to besedo pa se veže misel 
in ime nove drame, o kateri pravi avtor v naslednjem odstavku: »Koj 
ko se mi denarne stvari malo preongavijo, napišem novo dramo: .Gospo-
darji*. To bo generalni obračun z vsemi našimi kanaljami. Ali take reči 
morem pisati le tedaj, kadar sem popolnoma miren. .Hlapce' sem napi-
sal, ko sem bil gost svojega brata v Sarajevu. Oj, na kakih hribih bi 
mi že stali, ko bi ne bilo vsakdanjih črnih skrbi.«40 
Generalni obračun z vsemi tistimi, ki so gospodarili naši domovini 
v letu 1910 — to naj bi bila snov novi Cankarjevi drami. Zasnova, ro-
jena v prvem navalu ogorčenja ob usodi Hlapceo, je ostala žal neizpe-
Ijana, tako kakor mnogi Cankar jevi načrti za gledališče. Vsakdanje črne 
skrbi so bile gotovo samo eden izmed razlogov za to, da pisatelj ni pri-
jel za pero; s kakšnim upanjem naj bi pisal dramo o gospodarjih, ki 
so Hlapcem zabranili srečanje z gledališkim občinstvom? Bila bi to v 
najboljšem primeru le nova knjiga, pripravl jena za postnmno upri-
zoritev. 
V razmeroma kratkem obdobju med Hlapci in Lepo Vido jo bila 
misel na. dramo o gospodarjih edina nova dramatska zasnova. Še vedno 
pa se je oglašala tudi v tem času in še celo po zakasnelem rojstvu Lepe 
Vide stara, nikoli uresničena želja, da bi postavil na domači oder tra-
gedijo o kmečkih puntih. O taki drami, ki na j bi z novega zornega kota 
osvetlila vabljivo obdobje domače preteklosti in ki ji je kasneje menda 
dal že tudi ime — Stara praoda, je razmišljal , še preden so bile na-
pisane Romantične duše, misel nanjo ga je spremljala v »drainaitsko 
4 0 P i s m a I I I , 1948, 520. 
8 — SlavilsUčna revija 13 
neplodnem obdobju« med Kraljem, dn Pohujšanjem ( takrat je p i sa l o 
n j e j npr. F inžgar ju konec leta 1906), p a tudi z d a j se j e še og la ša la . 
Besede v Beli krizantemi, z ap i sane v začetku leta 1910 in namenjene 
dami , po sodbi katere C a n k a r prenag lo piše , se vežejo z misl i jo na to 
delo: »Tist i človek, o katerem ste govorili , se u k v a r j a z neko t ragedi jo 
že sedem let, pa še ni dovrši l p r v e g a a k t a ; k a d a r bo nap i sana , mu bodo 
očitali prenagl jenost in površnost .« 4 7 Razgovor z Iz idor jem C a n k a r j e m 
za knj igo njegovih »Obi skov« oziroma za prvo ob javo v revij i »Dom in 
svet«, z ap i s an le malo kasneje , znova govori o tem: »"Vrhu tega imam še 
drugo veliko n a p a k o : preveč načrtov. O k r o g mene so kakor robidovje, 
da ne morem napre j , kakor bi hotel. In ravno na j l epš i načrti niso nikoli 
izvršeni! T r a g e d i j a iz s lovenskih kmetskih puntov mi roji po glavi že 
osem ali devet let; cele scene v idim pred seboj, a nap i sa t i j ih ne morem.« 
N a v p r a š a n j e o pr ihodnj ih načrt ih p a je p i sa te l j še enkrat i zpoveda l 
svoje znane, nekoliko nenavadne poglede na to delo: » R a d bi pisa l 
d r a m o iz kmetskih uporov. O te j drami sein rekel v Kr izantemi , d a jo 
p i šem že sedem let — in še z d a j ni nič! Jezilo me je, da so oni, ki so 
pisa l i o kmetskih puntih, vzeli kmete za socialiste in revolucionarje, 
g r a š č a k e p a za same zveri. To vse s k u p a j ni nič res. G r a š č a k i so ravno 
tako branil i svojo s taro prav ico kot kmet je svojo novo.«4 8 
Po p i sa te l jev i smrti je objavi l F r . Stele4 9 še pr ičevan je s l ikar j a , C a n -
k a r j e v e g a znanca , ki d a je v letu 1913 ali 1914 nameraval upodobit i bitko 
pri Brež icah in je ob tej pri ložnosti n e k a j k r a t govoril o tej snovi tudi 
s C a n k a r j e m . T a s l ikar j e videl tudi » k a k e tri s trani rokopisa , ki ga je 
deloma tudi čital, a se ne s p o m i n j a več njegove vsebine. Nas lov je bi l 
menda ,S tara p r a v d a ' ali n e k a j podobnega.« S l ikar jevo pr ičevanje , ki 
nam ga posredu je dr. Stele, nam d a j e en s a m nov p o d a t e k : domnevno 
ime tragedi je . Pisatel jevi pogledi na dobo in snov, ki j ih n a v a j a to 
pr ičevanje , se do k r a j a u jemajo s p r e j navedenimi in Stele sk lepa , da 
j e C a n k a r »hotel biti na obe strani pravičen« . Tudi podatek o treh 
straneh rokopi sa je verjeten, vendar pri tem gotovo ne gre za rokopis 
iz časa , ko je tekel pomenek med s l ikar jem in naš im pisate l jem, temveč 
za s tare j š i z ap i s : podatek se u jema s C a n k a r j e v i m i besedami v Krizan-
temi, d a še ni »dovršil p r v e g a ak ta « , k a r bi lahko pomenilo, da ga je 
47 C a n k a r j e v i Zbran i spis i X V I , 1933, 139. 
4tl D o m in svet 1911, 317 in 320. 
49 D o m in svet 1921, ovi tek št. 7—9. • 
vsaj »začel« in napisal prve prizore. Med ohranjenimi fragmenti pa 
tudi te liste zaman iščemo. 
In še poslednja zasnova, edina iz obdobja po Lepi Vidi, misel na 
tragedijo Starec v letu 1913. 
Dosedanje raziskave50 so navajale pri iskanju sledov za tem dr am at -
skim načrtom kot edini vir pismo bratu Karlu 16. (ne 26.!) decembra 
1913. Že prej pa je zaupal pisatelj svojo namero Lojzu Kraigherju v 
dveh še neobjavljenih pisanih, odposlanih nekaj tednov pred tem.51 Že 
27. oktobra 1915 omenja dramo, ki da jo mora napisati, preden odide 
z Rožnika. O snovi ali naslovu to pot še ne govori, prav gotovo pa 
gre za isto zasnovo, katere zunanje elemente je 13. decembra istemu 
prijatelju že precej določno opisal: ».Starec' napreduje prav veselo. Vso 
snov, ki mi je bila med rokami ogromno narasla, sem strnil v dobo 
enega tedna in postavil sem eno samo prizorišče. Tragedija bo mestoma 
pisana v verzih.« Doslej znano sporočilo v Sarajevo pove pravzaprav 
manj, čeprav je glede terminov tako optimistično, kakor da bi bilo na-
menjeno založniku: »Zdaj pripravljam dvoje novih knjig: zbirko novel 
.Moja njiva' in tragedijo ,Starec'. Mislim, da bosta obedve za Veliko noč 
med svetom.«52 
Izidor Cankar ima skoraj gotovo prav, da naš dramatik te tragedije 
sploh nikoli ni začel pisati. Odprto pa ostaja vprašanje zveze med to 
dramatsko zasnovo in med črtico enakega imena, ki jo je objavljal 
pisatelj v »Slovenskem narodu« med 30. avgustom in 2. septembrom 
1911 in ki jo omenja komentar h gornjemu pismu. Naslov je res isti, 
vendar gre pri tem za problem, lahko bi rekli za kompleks, ki je sprem-
ljal Cankarja vsaj od tridesetega leta naprej. Tako kakor omenjena 
črtica bi imela gotovo tudi drama avtobiografsko osnovo ali vsaj izpo-
vedni značaj, o njeni vsebini pa bi bilo vsakršno ugibanje le nedokazlji-
va domneva. 
Iz zadnjih petih let pisateljevega življenja nimamo prav nobenih 
pričevanj, da bi se Ivan Cankar še ukvarjal z dramatskimi zasnovami, 
čeprav so ga te spremljale od četrte šole, ko je ponujal Borštniku »neko 
zelo bedasto enodejanko«, pa vse do Starca. Vzrokov za tako odpoved 
50 C a n k a r j e v i Zbran i sp i s i X V I I I , 1935, 416. 
51 P i s m a v K r a i g h e r j e v i z a p u š č i n i (še v zasebni las t i ) . 
52 P i s m a I, 1948, 155. 
e n e m u n a j b o l j ž i v i l i p i s a t e l j s k i h c i l j e v j e b i l o g o t o v o v e č , v s a j d v a p a 
s t a t a k o j a s n a i n p r e p r o s t a , d a n a m g l o b l j e u t e m e l j i t v e s k o r a j d a n i s o 
p o t r e b n e : p o Lepi Vidi s e p i s a t e l j l e š e m a l o k d a j v r a č a k d a l j š i m b e s e -
d i l o m , t u d i v p r i p o v e d n i o b l i k i (Milan in Milena, Grešnik Lenart); s k o -
r a j d a v s a t a l e t a s m o b i l i b r e z s l o v e n s k e g a g l e d a l i š č a , p o g l a v i t n e v z p o d -
b u d e z a s n o v a n j e d r a n i a t s k e g a s l o v s t v a . 
S U M M A R Y 
T h e wri ter of the present a r t i c le d i s cus se s d r a m a s which were p l a n n e d by 
I v a n C a n k a r but which lie d id not write . T h e y were to be wri t ten in the second 
p e r i o d of his w o r k for the theatre , m a i n l y s i m u l t a n e o u s l y when he w a s wr i t ing 
Hlapci a n d Lepa Vida. I l e w a s mos t ly p r e o c c u p i e d with these idea s i m m e d i a t e l y 
a f t e r the f i r s t p e r f o r m a n c e of Pohujšanje v dolini šentflorjanski (1907). S o m e 
of the p l a n s were n e w : the f a r c e Žalostni konec umetnosti (settl ing an a c c o u n t 
with the cr i t ics of the š e n t f l o r j a n s k a f a rce ) a n d Hamlet iz cukrarne, a p l a y 
with e x p r e s s i v e l y a u t o b i o g r a p h i c a l e lements , whi le with other p l a y s C a n k a r 
wished to rea l ize his ideas f r o m the p r e v i o u s y e a r s : Nioba. u p l a y 011 S lovene 
l and — S lovene mother ; Stara praoda. a t r a g e d y f r o m the t imes of the p e a s a n t 
u p r i s i n g s . 
C a n k a r b e g a n to wri te three of these p l a y s , a n d the f i r s t scenes of these 
p l a y s h a v e been pre se rved . T h e s e a r e : Žalostni konec umetnosti, Nioba, Hamlet 
iz cukrarne. T h e pre sent a r t i c le d e a l s most t h o r o u g h l y wi th the la s t ment ioned 
a n d the longes t m a n u s c r i p t , which w a s not yet k n o w n to the edi tor of the 
Zbrani spisi a n d Pisma a n d there fore could not be t a k e n into cons idera t ion . 
A f t e r Hlapci C a n k a r p l a n n e d to w r i t e a p l a y Gospodarji in which he 
w a n t e d to set t le an a c c o u n t wi th those w h o prevented the d r a m a Hlapci to be 
p e r f o r m e d . A f t e r h a v i n g wri t ten Lepa Vida (1912) lie only p l a n n e d a p l a y ful l 
of p e r s o n a l expre s s ion , Starec. In the la s t f i ve y e a r s of his l i fe C a n k a r a b a n -
d o n e d the t h o u g h t s for the theatre to which he w a s loyal s ince his e a r l y youth . 
In that p e r i o d he a l so s e ldom w r o t e long n a r r a t i v e p r o s e w o r k s a n d his enthu-
s i a s m for d r a m a w a s lessened by the fac t that the S lovene thea t re w a s c losed 
in the t ime d u r i n g the F i r s t World W a r .