LETO VIII 6. ŠTEVILKA 22. december 1999 Brezplačno! sr*'®* S KNJIŽNICA o K PAVLA GOLIE % S - '* " občanov občine Trebnje DVOMESECNTK PREŠMENTANA LJUBEZEN 1 M nedeljo, 21. novembra, je Društvo Ragle pripravilo že tretji koncert dekliške skupine \t Ragle v Kulturnem domu Trebnje, tokrat z naslovom Prešmentana ljubezen. Kljub V izrednemu sneženju se je zbralo veliko ljubiteljev ljudske pesmi. Gostovali so Viniški tamburaši, prireditev pa je povezoval Slavko Podboj. POGLED USMERJEN V PRIHODNOST ^^b prehodu v novo tisočletje so za Glasilo občanov razgrnili svoje misli na preteklo in I 1 prihodnje leto poslanci trebanjske občine v Državnem zboru: Franc Žnidaršič, Alojz Peterle in Ciril Metod Pungartnik, ki je spregovoril tudi kot župan občine Trebnje. Ciril Metod Pungartnik Kot poslanec je težko prodreti z zadevami, ki so pomembne za ljudi v občini. Da se nekaj doseže, je treba imeti za seboj celo "mašinerijo", ministrstvo in veliko volje, da zadeva pride v proračun. Ena od stvari, ki je uspela, je bil amandma za Dom starejših občanov, ki je bil hkrati tudi amandma vlade. Zadeva je uspela tudi zaradi podpore poslancev vseh strank. Prizadeval sem si tudi na drugih področjih. Žalosti me, ker nismo uspeli na področju družbenih dejavnosti. Tako v naši občini ni pogojev za prehod iz 8-letne v 9-letno osnovno šolo, ni možnosti realizacije gradnje prostorov za potrebe glasbene šole, galerije in pihalnega orkestra. Zadnji investiciji, ki stalili delno kriti iz državnega proračuna, sta bili prizidek OŠ v Mokronogu in adaptacija v Šentrupertu, vse ostale smo morali kriti sami, tudi za šole, ki sodijo na demografsko ogroženo območje, kot je npr. podružnična šola v Dobrniču. Naslednji tak problem je nerešeni lokacijski načrt avtoceste, ki Ni bližnjice do uspeha. Lahko pa se pot zdi krajša, če ti kdo stoji ob strani. Hvala vam za zaupanje in prijateljstvo... pomeni oviranje v smislu nadaljnjega načrtovanja. Zadeva je bila pred tremi leti že dokaj jasno zastavljena, saj so tri ministrstva (Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za kmetijstvo in Urad za prostorsko planiranje) kakor tudi prof. Mušič, ki ima v presoji del avtoceste v dolenjskem prostoru, zagovarjali kot prednostno pobočno varianto. Takrat je na osnovi takega stališča teh služb in na osnovi zbora krajanov udeleženih krajevnih skupnosti občinski svet potrdil pobočno varianto, zdaj pa DARS temu ugovarja z dvema /nadaljevanje na strani 2/ PAR OD FARE OBELEŽJE 15. POLDNEVNIKA V SLOVENIJI I ože Frelih, prvi pro-I izvajalec penine na Dolenjskem, je prisoten na slovenskem in evropskem tržišču z nekaj vrstami dolenjskih vin, za posebne priložnosti oz. za vstop v novo tisočletje pa je pri- pravil ličen komplet, ki ga je naslovil s Par od fare. Članici UO sva uspešnega vinogradnika in kletarja obiskali in ga povprašali o tem in onem. /nadaljevanje na 10. strani/ £\ pecifična geografska ^^lega omogoča Slo-K^veniji prav posebno obeležje. Skozi Trebnje namreč poteka 15. poldnevnik, ki znotraj srednjeevropskega časovnega pasu določa točen srednjeevropski čas. Zato se je občina Trebnje odločila prevzeti pobudo za izgradnjo obeležja 15. poldnevnika, ki bo za slovenski prostor pomembno z več vidikov, tako s strokovno izobraževalnega kot tudi s turistično promocijskega. Svečana otvoritev je bila 19. no-vembra. Kamnito obeležje 15. poldnevnika je zgrajeno na razgledni točki nad Vrh-trebnjem. Na kamniti mizi je postavljen bronasti relief Slovenije, v katerem so označena glavna mesta mestnih občin, pomembnejše razgledne točke po Sloveniji in potek 15. poldnevnika. V okviru obeležja je izdelana tudi informativna tabla z osnovnimi informacijami o 15. poldnevniku. Mimo samega obeležja na Vrhtrebnjem poteka tudi vsem pohodnikom znana Baragova pot, na kateri obeležje predstavlja zanimivo postojanko ali pa samostojno izletniško oz. pohodniško točko s slikovitim razgledom na okoliško hribovje. Ob regionalni cesti na vstopu v Trebnje je postavljena velika tabla, ki poleg označbe 15. poldnevnika na digitalnem displeju kaže zares točen srednjeevropski čas (na sliki). Izvedbo projekta je prevzela agencija Informa Echo, ki je izdelala celostno grafično l, podobo obeležja in komunikacijski načrt za promocijo celotnega projekta, v okviru katerega je izdelana tudi informativna zloženka. POMEMBNA PRIDOBITEV ZA TREBNJE Studio Markelj je 21. novembra slovesno odprl nove poslovne prostore v Trebnjem, kjer nudijo zelo kvalitetne storitve na področju videa, fotografije in optike, /nadaljevanje na strani 4/ Lastnik Studia Markelj je v otvoritvenem govoru povedal, da so njegovi poslovni uspehi posledica velike mladostne želje po fotografiranju. USTANOVITELJ: Občina Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje/ IZDAJATELJ: Občina Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje/UREDNIŠKI ODBOR: Ivanka Višček (glavna in odgovorna urednica), Franc Hribar, dipl. ing. Ana Moder, Štefan Pepelnak, Dušan Zakrajšek, ing. Anton Zaletel in Marjan Zupančič/IZDAJATELJSKI SVET: dr. Marjan Peter Pavlin (predsednik), Janez Slak in ing. Alojzij Metelko/Lektorica: Ivanka Višček/Oblikovanje in prelom Printel, Marko Bukovec s.p./Tisk: Utrip d.o.o., Brežice/Naklada: 5900 izvodov, ki se razdeli brezplačno vsem gospodinjstvom in podjetjem v občini Trebnje. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po 8 % stopnji. IZ OBČINSKEGA SVETA POROČILO S SEJE OS POGLED USMERJEN V PRIHODNOST ^^sma redna seja Občin-I Iškega sveta se je odvi-V^jala v dveh delih: 24. novembra in 6. decembra. V njenem prvem delu so sprejeli rebalans za letošnje leto. Kar nekaj težav je bilo že s sprejetjem dnevnega reda. Dr. Marjan Peter Pavlin je želel, da se na dnevni red uvrsti tudi zapisnik mandatne komisije, ki so ga svetniki dobili na mizo pred pričetkom seje. Župan Ciril Metod Pungartnik pa je temu nasprotoval, ker predsednik mandatne komisije pred sklicem le-te ni kontaktiral z županom glede nekaterih za župana spornih točk. Franc Hribar pa je menil, da zapisniki sej OS niso korektni in da bi jih morali dobivati sedem dni po seji, ne pa šele ob sklicu naslednje. Po zahtevanem polurnem premoru so dnevni red le sprejeli, hkrati pa sklenili, da se 8. seja OS odvija v dveh delih. Ponovno je bilo na tapeti (ne)-imenovanje nadzornega odbora Komunale. Dr. Marjan Peter Pavlin je župana opozoril, da celo leto zavira imenovanje nadzornega odbora, pri čemer naj bi bilo sporno imenovanje ge. Pančurjeve. Hkrati pa Komunala celo leto deluje brez statuta. Nadalje je dr. Marjan Pavlin vprašal, po katerem poslovniku bi morala mandatna komisija poslovati, da bi se lahko izpeljalo zahtevano imenovanje nadzornega odbora, ki je že bilo izglasovano, a je župan sklep zadržal. Ing. Alojz Metelko je vprašal, ali je razlog za zadržanje sklepa ta, da Pandurjeva problematiko Komunale preveč dobro pozna. Tudi Janez Kovačič je bil mnenja, da bi bil že čas, da nadzorni odbor prične z delom. Občinski svet ga je imenoval že dvakrat. Zakaj se torej ta sklep zadržuje?! Franc Hribarje opozoril, da javno podjetje Komunala Trebnje ni posredovalo Občini Trebnje in OS gospodarskega plana za leto 1999, ki naj bi bil usklajen s proračunom občine Trebnje. Za to je odgovoren direktor javnega podjetja Komunala Trebnje. Predlagal je še, da se direktorja zamenja in da Komunalo obišče računsko sodišče. Po polemični razpravi svetnikov, v kateri je bilo slišati tudi kritiko na račun Komunale in njenega direktorja, so svetniki že tretjič izglasovali imenovanje nadzornega odbora Komunale, a tudi tokrat je župan pripomnil, da bo še razmišljal o zadržanju tega sklepa. V razpravi v zvezi s proračunom za leto 1999 je uvodoma direktor Občine Janez Slak poudaril, da se proračun v bodoče ne bo večal, čeprav so morda nekateri to pričakovali. Ministrstvo za finance je' podalo nov izračun primerne porabe za leto 1999, in to v višini 1.298.995.000 SIT. Lastna sredstva je ministrstvo ocenilo na 761.700.000 SIT, razliko 537.295.000 SIT pa predstavlja finančna izravnava. Skupaj z ostalimi prihodki in zadolžitvijo 52 mil. predstavlja predlagani rebalans 1.645. 647.000 SIT. Ing. Alojza Metelka je zanimalo, kateri cestni in komunalni objekti, ki so bili na seji OS spre- jeti za financiranje v okviru proračuna za leto 1999, niso bili realizirani in so bila sredstva brez vednosti svetnikov preusmerjena v druge projekte. Konkretnega odgovora ni dobil. Alojz Gregorčičje imel vprašanje za župana, in sicer zakaj niso bili realizirani projekti po KS, čeprav je OS v proračunu za leto 1999 zagotovil vsa potrebna sredstva, ki jih je v volilni kampanji obljubljal. Spremembe po posameznih postavkah nam dajo naslednjo sliko. Na področju vzgoje in izobraževanja so ostala sredstva v postavki šolski prevozi zaradi 46-dnevnega plačilnega roka izstavljenih računov, zato se računa za november in december preneseta v leto 2000. Preostala planirana sredstva iz te postavke v višini 7,5 mil. SIT se prerazporedijo za ostale potrebe OŠ v naši občini. Na področju socialnega varstva se povečujejo sredstva za reševanje romske problematike. V postavki otroško varstvo je dodanih 2,5 mil. SIT za realizacijo investicije v Šentrupertu (prizidek vrtca), kar se je preneslo iz postavke vzgoja in izobraževanje. Sredstva za plačilo investicije v podružnično šolo Trebelno pa se bodo glede na plačilne roke izvajalcem zagotovila v proračunu za leto 2000. Na področju kulture se povečajo sredstva za izvajanje programov ZKD Trebnje - neprogramski stroški v višini 1.475.000 SIT in Ol SLKD Trebnje za dober mil. SIT za zagotovitev izvajanja programov, ki jih sofinancira tudi Sklad Republike Slovenije za ljubiteljsko kulturno dejavnost. Na področju razvojnih programov se v okviru turizma sredstva v višini 800.000 SIT preraz- poredijo znotraj te postavke. Od razvojnih programov CRPOV, ki sojih predlagali projektni sveti na vseh posameznih lokacijah, so bili v republiški program uvrščeni le program CRPOV Šentrupert -urejanje graščine Vesela gora, sanacija ceste na relaciji od Loga pri Žužemberku do Sel pri Šum-berku in projekt Dolnje dolenjske vinske ceste. Ostala predvidena sredstva bodo realizirana na Baragovi pohodni poti, kjer bo postavljeno obeležje 15. poldnevnika, ki je locirano na razgledno točko nad vasjo Vrh-trebnje. Na cestnem področju naj bi se skupna realizacija odhodkov povečala za 12 mil. SIT, pri čemer je treba upoštevati še dodatna sredstva za Šentrupert, Mokronog in most v Lakencih. Na komunalnem področju se bo realizacija odhodkov zmanjšala za skoraj 11,5. mil SIT. Zimska služba pri urejanju ulic bo delovala nespremenjeno, saj se ulice v mestnih naseljih vzdržujejo v breme posamezne KS. Svetniki so se na pobudo dr. Marjana Pavlina odločili za odobritev dodatnih sredstev Rokometnemu klubu Trebnje, ki je v precejšnjih denarnih težavah. V kmetijstvu bodo nerealizirana sredstva prerazporedili za subvencije v prireji govejega mesa oz. za regresiranje prireje mesa. Svetniki so sprejeli Pravilnik o postopku za izbiro kulturnih projektov in oblikovanje kulturnih programov, ki se financirajo iz javnih sredstev. Z dvotretjinsko večino (od 21 prisotnih svetnikov jih je bilo 14 za) so podprli že večkrat izraženo zahtevo, da se zapisniki sej OS pošiljajo članom OS po sedmih dneh od končane seje. Težava je tudi v plačevanju najemnine za koriščenje občinskih prostorov, ki jih koristijo politične stranke, Karitas, Rdeči križ Slovenije in druge organizacije oz. društva, katerim je plačevanje najemnine, kot so ga izračunale strokovne službe Občine Trebnje, previsoko; hkrati pa ni v skladu s sklepom OS, na kar so svetniki opozorili. Administracije to ne zanima, se pač lahko odselijo, kot je to storila Športna zveza, ki plačila preprosto ni zmogla. Na osnovi drugega razpisa za financiranje obrestne mere za razvoj podjetništva so bile sprejete vse vloge, ki so bile popolne. Sledile so še številne pobude svetnikov, sicer pa se je drugi del seje OS tokrat v solidnem času zaključil. argumentoma: stroškovnim in prometnim. Odmikanje tega je neupravičeno glede na že jasno izražena stališča in pomeni zaviranje razvoja tega področja. Zadnja rešitev Urada za prostorsko planiranje je, da se avtocesta Bič - Hrastje razdeli na tri pododseke: 1. Bič - Korenitka, 2. Korenitka - Ponikve, 3. Ponikve - Hrastje. Za prvi pododsek, ki ni bil obravnavan v variantah, se bo lokacijski načrt izdelal najprej. Pri tretjem pododseku občina Trebnje ne nasprotuje novemu koridorju pod Sveto Ano, zahteva pa primerjalno študijo s sedanjo traso avtoceste, da bo razvidna upravičenost morebitnega posega. Pri delu mimo Trebnjega pa se kot možna pripravlja še tretja varianta, ki naj bi bila med dolinsko in pobočno. Ustrezna študija bo pripravljena v začetku prihodnjega leta. Dolgoročno gledano nikakor ni sprejemljiva nižinska varianta. Pomikanje proti Temenici je vprašljivo, saj je Temeniška dolina zaščitena. Pomemben glavni argument je tudi to, da Trebnje potrebuje obvoznico (ne le vzporedne ulice), čemur bi sedanja avtocesta lahko služila. Drugi problem so mostovi. Kar nekaj je ključnih, ki so primerni le za nosilnost do 15 ton (preko Temenice, Mirne in Bistrice), a dnevno preko njih vozijo težji tovornjaki, ker preprosto nimajo drugega dostopa do firm v naši občini. Na področju vodooskrbe so problemi zlasti na vaških vodovodih, pa tudi na največjem zajetju v Radanji vasi je voda trda, hkrati pa vrtina ne daje več toliko vode na sekundo kot na začetku, zato so k prvotni dodali še eno vrtino. Potrebno je dokončati tudi prvo fazo deponije. Veliko je problemov na lokalnih in krajevnih cestah; od 240 km lokalnih in čez 300 km krajevnih cest je veliko takih, ki so potrebne sanacije, zaščitnega sloja ali pa še čakajo asfaltiranja. Glede na številna divja odlagališča, neustrezno parkiranje in druge kršitve odlokov bi občina Trebnje potrebovala redarja, ki bi imel pravico mandatno kaznovati oz. kršitelja prijaviti sodniku za prekrške. Kljub naštetim problemom, ki jih bo še treba reševati, menim, da je bilo to leto uspešno, da smo cilje, zastavljene s proračunom, skoraj v celoti realizirali, razen v primerih, ko ni bilo možno v rokih pripraviti dokumentacije. Franc Žnidaršič Poslanec seveda lahko - če je dovolj močan - iztrži določene stvari za lokalno skupnost, od koder prihaja, kar pa ni prav. Mislim, da sem za okolje več naredil, če sem se zavzel za stvari, ki so za vse dobre. Seveda pa sem podprl amandma za podporo gradnji doma starejših občanov v Trebnjem. Sicer pa je moja podpora usmerjena v program stranke. Ubadamo se s pravicami upokojencev. Tako smo dosegli, da ni bil ukinjen regres. Pokojnina in regres nista socialni kategoriji, ampak iz plačanih prispevkov zakonita pravica vsakega, zato ni prav, da se v pokojninski zakonodaji razmerja zmanjšujejo. Uravnilovka ni dobra. Nadaljnje padanje razmerij pomeni krajo, kajti sorazmerno s tem se prispevki ne znižujejo. Aktivno sodelujem tudi pri delu komisije za invalide, predvsem pri sprejemanju zakonodaje. Ob nastajanju vedno novih društev, ki kandidirajo za sredstva loterijskega sklada, ni nepomembna ugotovitev, da bo vedno več sredstev porabljenih za delovanje društev in manj za ljudi. Sem član majhne politične stranke, ki jo koalicija redkokdaj resno upošteva, čeprav vedno znova pričakuje, da bomo podprli njene interese. Kakor sem želel resno vzeti delo v parlamentu, je to, gledano skozi prizmo enega poslanca, nemogoče. Resnega dela je premalo. Ogromno časa se zgubi za natezanja, zavlačevanja in zabavljanja čez vse in vsakogar. Zato sem vesel, da bom čez dobro leto končal mandat in se spet posvetil svojemu zdravniškemu delu, ki ga imam rad. Do konca mandata bom brezkompromisno podpiral tiste rešitve, za katere bom po zdravi pameti prepričan, da so v korist državljanov Slovenije. Občanom občine Trebnje želim strpno reševanje skupnih problemov v upanju, da bomo kot večja občina to tudi ostali in si tako lažje zgradili tisto, kar nam še manjka za lepše življenje v njej. Lojze Peterle Ob prelomu stoletja in celo tisočletja si želimo velikih stvari, čeprav se zaradi obletnice same najbrž ne bo nič posebnega zgodilo. Jubilejno leto, ki pomeni dva tisoč let krščanske civi- lizacije, sovpada tudi z desetletnico prelomnih in zgodovinskih dogodkov za Slovence. Pred desetimi leti je padel komunizem tudi v Sloveniji, padel je naš berlinski zid. Državo je povedla koalicija novih demokratičnih političnih sil, ki je dobri dve leti kasneje dosegla tudi samostojnost in mednarodno priznanje. V iztekajočem stoletju smo bili Slovenci trikrat postavljeni pred posebej težke preizkušnje. Najprej smo bili od zunaj razdeljeni na obeh frontah prve svetovne vojne, še veliko bolj tragično pa v drugi, ko smo se razdelili znotraj. A v nasprotju z drugo svetovno vojno nas je vojna za Slovenijo - prav na Medvedjeku je Dolenjska častno izpolnila svojo nalogo in zadržala prodor proti Ljubljani - združevala. Demosov projekt osamosvojitve je povezoval in Slovencev ni ločeval po ideoloških kriterijih, kot je to počela totalitarna oblast. Želim si, da bi kot narod tudi v prihodnjem tisočletju živeli spravljeno in združeno. V prihodnjem desetletju bo za Slovence izziv Evropske zveze pedvsem velika priložnost in možnost. Potrebna sta nam optimizem in samozavest. Vesel sem, da imamo v naši občini primer, ki dokazuje, da je mogoče s pravimi ljudmi in izdelki uspeti tudi na najzahtevnejših trgih. Mislim na trebanjski Trimo. Gospodarsko nam bo Evropska zveza dala veliko priložnosti, čeprav bo tudi konkurenca večja. Za našo narodno istovetnost bomo morali poskrbeti sami. Odvisna bo tudi od vzgoje, posebej domovinske in državljanske, ki je bodo naši otroci deležni v šolah. Nekateri v zvezi z Evropsko zvezo vidijo le nevarnost, a te izvirajo predvsem iz nepripravljenosti. Resje, da se bomo odpovedali delu suverenosti, a bomo zato soodločali o vseh evropskih zadevah. Drugi bodo toliko dali na nas, kolikor bomo sami dali nase. Zemlje bodo tujci pokupili toliko, kolikor jo bomo sami pripravljeni prodati. Želim si, da bi Slovenija v Evropski zvezi uspela podobno, kot so Irska, Danska ali Portugalska;'čeprav majhne, so se v Evropski zvezi gospodarsko okrepile, svojo istovetnost pa celo utrdile. Življenje v trebanjski občini bo v prihodnjem desetletju močno zaznamovano z izgradnjo dolenjske avtoceste. Ta bo še okrepila pomen Trebnjega kot enega izmed središč ob pomembni evropski prometnici. Za Trebnje in celotno občino bo zato nujen razvojni koncept, ki bo upošteval tudi želje in p_otrebe ljudi v Mokronogu, Mirni, Šentrupertu, na Trebelnem, v Velikem Gabru in drugih krajih. V zvezi s tem si bom v Državnem zboru posebej prizadeval za pridobitev državnih sredstev za most čez železnico v Trebnjem, za nadaljevanje rekonstrukcije ceste do Mokronoga in dokončanje asfaltiranja ceste med Čatežem in Moravčami ter za druge cestne in komunalne projekte. Podprl bom nastanek občin, če bo takšna ljudska volja, tako kot se ponovno kaže v Šentrupertu. Prizadeval si bom, da država s strukturnimi sredstvi pomaga kmetom prebroditi prehodno obdobje prilagajanja novim razmeram kmetovanja v Evropski zvezi, ki bo zelo zahtevno. Upam, da bo tudi v prihodnjem desetletju Trebnje še naprej tako močno na področju kulture in športa. Posebej smo lahko zadovoljni z uspehi naših rokometašev v evropskih pokalih. Nazadnje bi se rad zahvalil vsem tistim, ki ste mi od leta 1990 dalje že trikrat izkazali zaupanje in podponc kot domačemu poslancu. Še naprej želim delati za Trebnje in Slovenijo na podlagi tistih vrednot in načel, ki so omogočili mir, demokracijo, varnost in gospodarski napredek v Evropi. Že sedaj se Vam priporočam za podporo na volitvah v letu 2000! Vsem pa voščim lep božič, močnega in dolgega Silvestra ter vse dobro v novih časih! Od leve proti desni: Iztok Rep, Marjan Zupančič, Marjan Peter Pavlin in Franc Hribar KRAJEVNE SKUPNOSTI UTRINKI Z ZBORA VESELJE DOBRNIŠKIH OSNOVNOŠOLCEV KRAJANOV KS TREBNJE bora krajanov KS Trebnje, ki je bil 18. novembra ob 18. uri v Kulturnem domu Trebnje, seje udeležilo kakih 150 krajanov in krajank, ki jim ni in jim ne more biti vseeno, kako urejeno bo naše mesto jutri in kako bomo v njem živeli mi in naši otroci. Beseda je tekla o ureditvenem načrtu centra mesta Trebnjega. Predstavnik Oddelka za okolje in prostor pri občinski upravi Drago Bregar je v svojem poročilu prikazal potrebe in pomen predlaganega ureditvenega načrta, ki bi lahko bil osnova za preureditev mestnega središča, ki bo primerljiva z ureditvami v sodobnih evropskih mestih. Z načrtovanimi ureditvami bo omogočen centru mesta normalen prostorski razvoj, ki je trenutno onemogočen, saj sedanja prostorska zakonodaja posega na sedanja nepozidana zemljišča do sprejetja tega dokumenta ne dopušča. Projektant Andrej Ravnikar je razložil svoj načrt in ob njem povedal, kakšne so težave, s katerimi se je srečeval pri oblikovanju tega načrta. Predstavil je probleme Trebnjega, ki jih je moral upoštevati: naraščajoč promet, pomanjkanje parkirnih prostorov, potrebe po novih gostinskih, trgovskih in drugih objektih. Ravnikar je nato podal predlog ureditve mestnega središča, ureditve nove mestne "razbremenilne ulice" vzdolž železniške proge do Temeniške ulice, ob kateri so predvideni: nova avtobusna postaja, stara železniška postaja, nov mega trgovski center, dostop do poslovnih, gostinskih objektov ter nova parkirišča. Načrtuje se tudi postavitev nove odprte in pokrite tržnice z navezavo na Golievtrg in Gubčevo cesto. Župan občine Trebnje Ciril Metod Pungartnik je v razpravi med drugim omenil adaptacijo mostu nad železniško progo pri kulturnem domu, ki se tudi vključuje v urbanistični načrt in se bo verjetno pričela drugo leto. Sledila je bučna razprava, v kateri je sodelovalo kakih 30 razpravljalcev, ki so utemeljevali pomen UN, podali pa tudi svoje predloge in rešitve. Tako sta tudi Bariča Smole in Marja Hribar predstavili pripombe sedmih strokovnjakov in sedemdesetih podpisnikov, ki so se nanašale na raziskave terena, predimenzioniranega trgovskega centra, premalo javnih parkirnih prostorov, nevarnost t.i. razbremenilne ceste, ki bi ogrožala zlasti šolarje, vezane na prevoze z vlakom ali avtobusom. Predlagano je bilo črtanje predvidenih blokov. Tudi mnogi drugi diskutanti so videli napako ureditvenega načrta v tako velikem trgovskem centru in preveliki zgoščenosti pozidave. Izražena je bila zahteva, da bi moral projektant po zakonu pripraviti variantne rešitve. Ugotovili so celo, da nekatere meritve niso točne. Zanimiva je bila razprava Marije Koželj, ki je govorila v imenu svoje mame, lastnice domačije Zupančič, ki je do 11. novembra nobeden od pristojnih ni obvestil o nameravani pozidavi na njenem zemljišču. Opozorjeno je bilo tudi, da bo potrebno postopek sprejetja ureditvenega načrta center mesta Trebnjega ponoviti, ker je Občinski svet dvakrat zavrnil ta načrt, kljub temu da je bil pred zadnjim glasovanjem dan predlog, da se glasovanje preloži in načrt prej ustrezno popravi. Kljub temu je delovno predsedstvo je na podlagi predlogov razpravljalcev in stališč KS Trebnje sprejelo zaključno ugotovitev: Občinskemu svetu predlagamo, da ponovno preuči vse, do sedaj zbrane in predlagane pripombe in predloge o UN mesta Trebnje skupaj s projektantom in strokovnjaki, ki so pismeno že podali svoje mnenje, pri čemer pa je absolutno potrebno upoštevati tudi želje in potrebe krajanov, seveda če so strokovno utemeljene. SANACIJA ŠKODE PO NEURJU S TOČO vet KS Dolenja Nemška vas je na svoji seji 9.10. 1999 obravnaval problematiko sanacije škode po neurju s točo, ki je divjalo 1. 9. 1999. KS Dolenja Nemška vas je bila v tem neurju najbolj prizadeta v občini Trebnje. Kljub prijavi škode s strani krajanov in s strani KS ni bilo do danes s strani Občine in države nič saniranega. Svet KS je sprejel na svoji seji naslednje sklepe in predlaga Svetu občine Trebnje, da jih pri obravnavi omenjene problematike upošteva. 1. Občinska komisija naj pri oceni škode vključi predstavnika iz prizadete KS. 2. Pričakujemo finančno pomoč s strani občine in države za sanacijo škode po neurju za prizadete krajane in poškodovano infrastrukturo. 3. Predlagamo, da finančna sredstva nakažete v obliki gotovine na žiro račune prizadetih krajanov in KS in ne v obliki bonov, kot je bila praksa do sedaj. Predsednik KS Dol. Nemška vas Marjan Uhan Sl V sredo, 17. novembra 1999, smo se dobrniški učenci in učitelji preselili v lepo prenovljeno in dograjeno šolo. Pridobili smo dve novi učilnici ter zbornico in skupni prostor. Iz njega se nam odpira lep razgled na okoliške kraje. Lepo urejena šola ugodno vpliva na ustvarjalno delo učencev in učiteljev. Zahvaljujemo se Občini Trebnje, izvajalcem del, ravnatelju Štefanu Kaminu in staršem za potrpežljivost, ko so imeli njihovi otroci pouk popoldne v Trebnjem. Učitelji PŠ Dobrnič LUČ MIRU Letos bomo LUČ MIRU iz Betlehema v Trebnjem sprejeli v nedeljo, 19.12. 1999, pri večerni maši v župnijski cerkvi, od koder bo prenesena še v sosednje župnije. Kdor bo želel betlehemsko luč odnesti v svoj dom, bo na voljo dovolj svečk. Skavti kot nosilci te luči, želimo, da bi betlehemska luč v vse domove prinesla mir, ki naj pri Vas ostane! OBISK TREBANJSKIH SVETNIKOV V NOVOMEŠKEM REVOZ U K I a povabilo Revoza d.d. 1X1 so svetniki občine N Trebnje, župan in nekateri delavci občinske uprave obiskali Revoz d.d. v Novem mestu. Predstavniki novomeške tovarne so nas zelo prijazno sprejeli in nam predstavili zgodovino tovarne z vsemi pomembnimi podatki o organizaciji in povezavah tovarne, deležu kapitala, proizvodnji avtomobilov, prodaji, investicijah in finančnih tokovih. Kot je znano, ima v tej tovarni večinski kapital francoski Renault. Predstavniki so nam predstavili tudi trenutno stanje, v katerem se nahaja novomeška tovarna, ki trenutno proizvaja model CLIO. Z doseženim so zadovoljni. Ker bo v letu 2000 potekla pogodba med našo državo in francoskim Renaultom, bo potrebno skleniti novo. Predstavili so nam tudi perspektive za v bodoče, ki so zelo optimistične in uresničljive. Ogledali smo si tudi proizvodnjo avtomobilov in smo bili tisti, ki smo bili prvič v tovarni, še posebej navdušeni nad moderno opremljenostjo tovarne, organizacijo dela in čistočo. Ker v tej tovarni dela 8% delavcev iz občine Trebnje, to je preko 200 delavcev, smo zaželeli predstavnikom Revoza d.d., da bi s proizvodnjo nadaljevali še uspešnejše v naslednjih letih in da bodo uspeli skleniti tudi novo pogodbo z našo državo. Ta tovarna je izredno pomembna za gospodarstvo Dolenjske in naše države in njen nadaljnji razvoj zanima tudi Trebanjce. OBVESTILO V Glasilu občanov, ki je izšel septembra 1999, smo občane že obvestili, da bo osebnim izkaznicam, izdanih na obrazcih Republike Slovenije do 20.06.1998, potekla veljavnost 20.12.2000. Zakon o osebni izkaznici, ki seje pričel izvajati 22.06.1998, pa določa, da mora imeti osebno izkaznico vsak državljan s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki dopolni 18 let starosti in nima veljavne javne listine, opremljene s fotografijo in izdane s strani državnega organa (potna listina ali vozniško dovoljenje). Da se boste izognili gneči in čakanju v vrsti, tem občanom zato svetujemo, da vlogo za izdajo osebne izkaznice čimprej vložijo na Oddelku za upravne notranje zadeve Upravne enote Trebnje. UPRAVNA ENOTA TREBNJE PRAZNOVANJE V DOMU GASILCEV NA VRHTREBNJEM \ /petek, 26.11.1999, ob \ / 17. uri so se na stežaj V odprla vrata gasilskega doma na Vrhtrebnjem. Za Prostovoljno zahvalil član Upravnega odbora Janez Smolič. Člani društva so v teh letih vložili preko 4.900 delovnih ur ter s sorazmerno majhnimi finančnimi sredstvi dosegli nepričakovane rezultate. Prostori so tako pripravljeni za delovanje društva, vendar bo potrebno prostore še primerno opremiti in posodobiti gasilsko opremo. Pozdravni nagovor župana Cirila Pungartnika nam je vlil novega elana za prihodnje delo, zato obljubljamo, da bomo naše delovne rezultate Janez Smolič, nosilec mnogih akcij prenove in posodobitve na Vrhtrebnjem gasilsko društvo Repče je bil to poseben dan. Po dvajsetih letih zbiranja finančnih sredstev in prostovoljnega delaje dom gasilcev zasijal v vsej svoji lepoti. Dograjena in obnovljena je tako zunanjost kot notranjost doma. Lepo urejeni prostori: orodjarna, garaža za gasilni avto, prostorna dvorana, manjša kuhinja in sanitarije, bodo tako lahko služili svojemu namenu. Sponzorjem in vsem, ki so prisluhnili našemu klicu "Na pomoč" in na različne načine pripomogli, da smo lahko na naš dom ponosni, se je Stane Avguštnčič, predsednik PGD Repče se izboljšali. Gasilski dom na Vrhtrebnjem naj bo v bodoče prostor delovnih, veselih in prijaznih gasilcev, tako v primerih, ko bomo izpopolnjevali svoje znanje o gasilstvu, kakor tudi takrat, ko bomo prirejali družabna srečanja. VABILO Vabimo na otvoritev mrliške vežice v Šent-lovrencu, ki bo v nedeljo, 26.12., 1999 ob 11. uri. Prisrčno vabljeni vsi, ki ste podpirali prizadevanja za dokončanje naše mrliške vežice. Svet KS Šentlovrenc Prispevke za januarsko številko Glasila občanov sprejemamo do zadnjega v mesecu na naslov Glasilo občanov, Golievtrg 5,8210 Trebnje CENIK oglasov, reklam in zahval v Glasilu občanov Glasilo občanov izhaja v nakladi 5900 izvodov. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in ustanove v občini Trebnje. Prizadevamo si, da bi izhajal kot mesečnik (15. v mesecu). Priporočamo oglaševanje v našem glasilu, kot novost pa smo uvedli tudi objavo zahval. MALI OGLASI V obsegu do 20 besed stanejo 1500 sit, do 40 besed pa 2800 sit. REKLAME Cena za celo stran je 72000 sit, za 1/2 strani 43200 sit, za 1/4 strani 25920 sit, za 1/8 strani 15500 sit in za 1/16 strani 9330 sit. Navedene cene so za notranje črno-bele strani, oglas v barvi (na prvi ali zadnji strani) pa je 100% dražji. V okviru zakupljenega prostora se lahko objavljajo tudi članki, ki reklamirajo določeno dejavnost oz. izdelek. Letni sponzorji imajo 30% popusta. ZAHVALE V velikosti 1/16 strani stanejo 12000 sit. V cene je vračunan DDV. Navedene objave plačate ob naročilu oz. po izstavitvi računa na ŽR Občine Trebnje 52120-630-40206 s pripisom ZA GLASILO OBČANOV. Tako zbrana sredstva so namenjena izboljšanju kvalitete občinskega glasila. __________________ AKTUALNO IZ DEDIŠČINE NAŠIH KRAJEV CERKEV SV. PETRA V GORENJEM MOKRONOGU Ro Prenosu sedeža župnije iz Gorenjega Mokronoga na Trebelno leta 1780, je cerkev sv. Petra pridobila I status podružnične cerkve in obenem vse bolj izgubljala svojo prvotno veljavo. Še več, cerkev in kostnica sta bili prepuščena pozabi, kar se je odrazilo v njunem stavbnem stanju. Leta 1996 se je po dolgih desetletjih mrtvila in nezainteresiranosti pristopilo k nujnim vzdrževalnim delom. S finančnimi sredstvi občine Trebnje so obnovili streho na cerkvi sv. Petra. S tem je bil odpravljen eden od perečih problemov in obenem spodbuda za nadaljnja sanacijska dela. Leta 1998 sta Župnijski urad Trebelno in Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto naročila izdelavo geodetskega posnetka in projekt sanacije vlage v cerkvi. Letos so poleg arheoloških raziskav na prostoru med kostnico in cerkvijo izvedli tudi drenažo ob južni, v hrib vkopani strani cerkve, z novimi žlebovi pa se je poskrbelo za pravilno odvodnjavanje meteornih voda. Omenjene posege sta finančno podprla Ministrstvo za kulturo in Občina Trebnje. Območje nekdanje župnijske cerkve sv. Petra predstavljata cerkev in kostnica s kapelo sv. Mihaela. Na romansko zasnovo cerkve kaže romansko okence, ki je sedaj skrito v podstrehi zakristije, v času gotike pa je ladja dobila severni šilastoločni portal in dve trilistni okenski odprtini. Arhitektura tristrano zaključenega prezbiterija izvira iz konca 16. oziroma začetka 17. stol. Ladja je imela prvotno raven lesen strop, ki so ga v drugi polovici 18. stol. zamenjali z obokanim in sezidali visok pevski kor. K zahodni steni ladje so prislonili zvonik, k severni pa zakristijo. Na severni fasadi ladje je bila po drugi svetovni vojni še vidna delno ohranjena stenska slika Kristusa Trpina iz konca 15. stol. Celo postaven, s plaščem odeti lik trpečega Kristusa je stal pred križem. V ozadju je bilo naslikano orodje, s katerim ga grešni ljudje vsak dan znova mučijo. Danes so vidni le še fragmenti klečečega naročnika slike, ki ima v molitvi sklenjeni roki. Preprost leseni nastavek glavnega oltarja z volutasto oblikovano atiko in obhodnima lokoma je brez kiparskega okrasja. Oltarna nastavka stranskih oltarjev nadomeščata oljni sliki Brezmadežne in sv. Štefana. V tlaku ladje je kamnita nagrobna plošča leta 1723 umrlega Leopolda Friderika Breckerfeldta. Tomaž Golob, univ. dipl. umet. zgod. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto - Ti, ali veš, kateri vir ima tale novinar, ki piše tako v pravih barvah? - Ne, katerega? - Zjutraj, ko grejo tercialke k maši, jih malo posluša, potem pa še vsaj toliko doda, pa ima profesionalno napisan članek. POMEMBNA PRIDOBITEV /A TREBNJE /nadaljevanje s strani 1/ "T™ransparenti in vabila v različnih medijih pod I naslovom V petek nov začetek so privabili številne obiskovalce, ki so bili navdušeni nad lepoto nove stavbe, bogatim kulturnim programom, najmlajši pa tudi nad balonom, ki se je z najpogumnejšimi potniki nekajkrat dvignil v nebo. Kulturni program so oblikovali pevci okteta Lipa, pianistka Lorena Mihelač, Vanda Šega s svojimi recitacijami in trebanjska godba na pihala. Prav gotovo Trebnje še ni doživelo tako razkošnega ognjemeta, kot ga je ta večer. Ob kakovostnih vinih iz Brcar-jeve kleti in bogati pogostitvi, ki jo je pripravila gostilna Javornik, je to popoldne in še pozno v večer uživalo več kot 1500 gostov od blizu in daleč. V zgornjih prostorih poslovne stavbe je svojo prvo samostojno slikarsko razstavo postavil domačin Drago Nahtigal. Odličen gostitelj in člani njegove prijazne ekipe so gostom z veseljem razkazali najmodernejšo tehnologijo fotografske branže in v nekaj urah brezplačno razdelili 400 otrokom preko 2000 fotografij, na katerih so žareli zadovoljni obrazi v družbi s čarodejem Nikom, s prijatelji ali kakor so si pač zaželeli. Na ogled je bila tudi najmodernejša optična in okulistična oprema. Podjetnik Franc Markelj iz Ivančne Gorice je v nekaj mesecih letošnjega leta opravil skoraj nemogoče: podrl staro zgradbo, sezidal novo in jo okusno opremil. V svojem nagovoru se je zahvalil vsem, ki so pripomogli k temu podvigu. Zatrdil je, da trdno verjame v resnico, da je treba v življenju najprej nekaj dati, če želiš kaj dobiti, in ne obratno. Njegova želja je, da so poslovni partnerji najprej prijatelji in šele nato stranke. Zatorej smo občani prepričani, da bomo še naprej zaželjeni gostje in da bomo deležni kvalitetnih fotografskih, optičnih in okulističnih storitev. Prav to pričakuje tudi primarij ljubljanske okulistične klinike, dr. Peter Dovšek, ki je v nagovoru pohvalil tovrstna prizadevanja g. Marklja in njegovih sodelavcev. Najboljše želje in uspešno poslovanje mu je zaželela tudi predsednica Lions kluba ga. Marica Škoda. Objekt je blagoslovil trebanjski župnik g. Miloš Košir. Ekipa Studia Markelj poleg že priznanih storitev - fotografiranje za osebne dokumente, fotografiranje in snemanje posebnih svečanosti na terenu, razvijanje fotografij veni uri z možnostjo ogleda celotnega postopka izdelave, fotografije porok v sodobnem in vrhunsko opremljenem studiu - nudijo tudi črnobelo in barvno fotokopiranje ter prodajo fotografske opreme za profesionalce in ljubitelje fotografije. V oddelku optike vam izdelajo korekcijska očala, lahko pa kupite tudi sončna očala priznanih blagovnih znamk, prav tako pa tudi kontaktne leče in pribor ter sredstva za vzdrževanje in shranjevanje leč. Če imate težave z vidom, vam zdravnik - okulist izvede strokovni pregled in poišče optimalno rešitev za skoraj vsako težavo vaših oči. Sprejemajo naročila na tel. 068/ 461 333 ali pa se lahko osebno oglasite pri njih od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure. D.Z. PAGAT ULTIMO ^^ruštvov igralcev 1 taroka Šentrupert je IS v soboto, 4. decembra, organiziralo že šesto tradicionalno odprto prvenstvo Šentruperta v taroku. Kot vsako leto je bilo tudi to prvo soboto v decembru izredno živahno v gostilni Jaklič, kjer se je tekmovanje tudi odvijalo. Nastopilo je 76 tekmovalcev iz raznih krajev Slovenije, ki so se z znanjem in srečo pomerili za najboljša mesta. Prizadevni funkcionarji društva so tudi tokrat poskrbeli za dobro vzdušje in organizacijo srečanja, kot tudi za lepe nagrade, ki so jih po štirih kolih igranja razdelili najboljšim. Podelitev pokala Jožetu Verbiču, najboljšemu tarokašu letos na odprtem prvenstvu Šentruperta NADŠKOF ALOJZIJ ŠUŠTAR Rojstni dan gospoda nadškofa Alojzija Šuštarja in enostavne, njihov odmev pa je neskončen. Zato smo gospodu nadškofu pripravili voščilo z dobrimi željami. Voščilnica je bila žal premajhna, da bi se lahko nanjo vsi podpisali, zato smo se trije predstavniki vasi Grmada, Repče in Vrh-trebnje osebno odpravili h gospodu nadškofu ter mu poleg simboličnih daril izročili mnogo dobrih želja za čimprejšnje okrevanje. Sprejel nas je v delovni sobi, ganjen in zadovoljen ob nepričakovanem obisku. Kljub prestani bolezni se je zelo zanimal za delo in življenje v domačem kraju. Ob odhodu nas je prosil, da ponesemo dobre želje in voščila vsem Tre-banjcem ter zaželel veliko božjega blagoslova v prihajajočem tisočletju! Rojaku in_ častnemu občanu občine Trebnje, g. nadškofu Alojziju Šuštarju, želimo veselje in mir v prihajajočih božičnih in novoletnih praznikih, v prihodnjem letu pa predvsem trdnega zdravja! _______________Uredniški odbor Glasila občanov ANEGDOTA 1932. leta je v petem razredu dekan Tomažič organiziral tekmovanje v znanju. Nagrada - ročna tiskalnica - je bila zelo vabljiva tudi zame. V finale sva prišla jaz in Alojz Šuštar, nato pa me je Alojz dobesedno povozil. Nekdo od otrok je navdušeno vzkliknil zmagovalcu: "Ta je pa tako pameten, da bo lahko še za škofa!" Ni se zmotil. ___ ___ Nace Bukovec DOBRNIČ, ROJSTNI KRAJ OSVOBAJANJA ŽENSK lesen je eden najlepših Iletnih časov, ko nam V narava postreže z obilnimi sadovi. In prav v tem letnem času je naš rojak in častni občan občine Trebnje praznoval svoj 79. rojstni dan. Vaščani podružnične cerkve Sv. Jakoba na Vrhtrebnjem Nadškof Alojzij Šuštar, vedno vesel stika z domačimi ljudmi smo se spomnili besed matere Terezije, da so prijazne besede lahko kratke obro je pomniti, da se je 1 prav v Dobrniču, v tej L-Z majhni vasici, zgodilo zgodovinsko pomembno dejanje slovenskih žensk. Tistega 16. oktobra leta 1943 so se zbrale delegatke iz S kolesom, ki si gaje poleg pokala in še nekaj drugih nagrad za prvo mesto, priigral Jože Verbič iz Šentvida pri Stični, se je simbolično iz gostinske dvorane odpeljal. Drugo mesto in s tem poleg pokala tudi vlečno kljuko za osebni avto je presenetljivo osvojila igralka Sonja Voljavec iz Ljubljane. Tretje mesto je pripadlo Jožetu Bukovšku iz Gro-suplja. Z njim je "odšel" tudi lično izdelan pekač - žar, izdelek domačega mojstra. Podeljene so bile nagrade do devetega mesta. Dosežene točke se štejejo tudi za državno prvenstvo. Vsi igralci so bili z organizacijo odprtega prvenstva zadovoljni - tudi zadnji, saj je dobil posebno nagrado. "Še bomo prišli, lepo smo se imeli," je dejal zmagovalec. Prav gotovo se bomo srečali že prihodnje leto. D.Z. raznih krajev Slovenije, iz partizanskih enot. Tako se je na I. kongresu Slovenske protifašistične ženske zveze zbralo 270 delegatk. Dobr-niške ženske so takrat ne glede na politično prepričanje gostile na domovih delegatke, skrbele za prehrano, prenočišče in osebno varnost. V spomin na ta pomembni dogodek je spominsko srečanje v Dobrniču vsako leto in vedno večje tudi mladih. Letos je bila slavnostna govornica Danica Simčič, ki je poudarila pomen pridružitve Slovenije v Evropsko gospodarsko skupnost, hkrati pa je osvetlila odprta vprašanja žensk: brezposelnost, manjša socialna varnost.... kijih bo treba reševati, kajti ni demokracije brez deleža žensk na gospodarskem in družbenem področju, saj so tudi po izobrazbi naprednejše od moških. Udeležence pa sta pozdravila tudi župan Ciril Metod Pungartnik, predsednik KS Dobrnič Silvester Prpar, Štefka Kučan, predstavnik RO ZBUNOB g. Koman, žene iz Žiri pa so podarile čipke, ki bodo v spominski sobi. Po bogatem kulturnem programu, ki so ga oblikovali kočevski pevski zbor Odmev, trebanjska godba, trije najstniki in povezovalka Zvonka Falkner, so gasilci poskrbeli za družabno srečanje. A. Žiberna KULTURA IZ DOMA STAREJŠIH OBČANOV udi v Domu starejših občanov si znajo popestriti vsakdan. Tako so v petek, 3. decembra 1999, ob 16. uri organizirali 1. med-območno srečanje upokojenskih pevskih zborov. Prepevali so štirje zbori: moški pevski zbor DU Brežice, ženski pevski zbor "Lastovke" DU Grosuplje, mešani pevski zbor DU Novo mesto in novi mešani pevski zbor "Zlata jesen" iz Trebnjega, ki ga vodi Katarina Makor. Vsak zbor se je predstavil s štirimi pesmimi, na koncu pa so zapeli še skupaj. Program je pove- zovala Zvonka Falkner. Obiskovalci so pozorno prisluhnili, na obrazih je bilo videti veliko nasmeškov, na koncu tudi veliko prisrčnih snidenj starih znancev. Razšli so se v upanju, da se bo kakšno takšno srečanje kmalu ponovilo. B.M Pesem je roža srca (iz ene od pesmi) DEJAVNOST DU TREBNJE ^^rogram dela s člani našega upokojenskega društva je bil za leto, ki se izteka, kar dobro naravnan. Morda bi kazalo v prihodnjem letu poiskati še kake oblike dela, da bi prišla bolj do izraza humanitarna dejavnost društva in skrb za socialno ogrožene. Obisk starostnikov nad 80 let in bolnih v decembru okrog novega leta je sicer hvalevredno delo, toda čez leto ostaja praznina za vse, ki že vstopajo v tako imenovano četrto življenjsko obdobje. Vsi mlajši člani društva najdejo v programu društva mnoge dejavnosti, ki jih privabijo, da se družijo v okviru svojih sposobnosti in nagnenj. Vesele pletilje so najbolj aktivna interesna skupina že več kot 20 let. Pavla Gorenc je bila pobudnica in mentorica skupine več kot 15 let in zato prejela zlato priznanje društva. Sledila ji je Milka Novak, ki je tej skupini dala pečat zabavnega značaja, saj je mnoge spomine povezala v verze, jih zaokrožila v melodijo in postale so vse pletilje tudi odlične pevke na mnogih prireditvah in srečanjih. Danes vodi to skupino Anica Pust, ki s svojo iznajdljivostjo skuša doseči širšo razpoznavnost prizadevnih članic ob razstavah in preko medijev. Organizator naših pohodov je predsednik Janez Bukovec. Zelo dobro so sprejeti in obiskani, saj ljubiteljem hoje najde vedno kakšno presenečenje z namenom, da je cilj bolj mikaven, drugi pohod pa zato bolj množičen. Naši pohodi niso nikoli predolgi, skrbno so načrtovani in odlično vodeni. Pohod na Debenec 27. aprila pa je že tradicionalen in letos so ga sprejela še druga društva v občini, a ne istega dne. Že lani je zaživela interesna skupina ljubiteljev družabnih iger. Najbolj seje oprijel "PIKADO". Ker je ta igra del športnih aktivnosti, so letos sodelovali v medobčinskem tekmovanju in je Olga Gašperšič med posameznicami dosegla drugo mesto, ekipa pa se je uvrstila ne deseto mesto. Trenirala je tudi ekipa v balinanju, vendar zaradi bolezni niso nastopili. V okviru akcije "Pomagajmo si" smo organizirali ličkanje koruze v Železnem pri Dobrniču. Kot odličen organizator se je izkazala naša članica Francka Kužnikova -Štrukljeva iz Železnega. Ko smo pospravili njeno koruzo, nas je napotila še k Pintarjevim. Ob petju in klepetu je bil delovni dan prisrčen in nepozaben. Vaščanom smo naredili veselje, nam pa zabavo in opravili koristno delo, ki ga ne zmore dvoje roke, ampak kar lepo število. Posebno mesto v naši dejavnosti so vsakoletna srečanja naših članov. Tako srečanje imamo vsako prvo nedeljo v mesecu juliju. Ze drugo leto nam je prijazno odstopil prostor TRIMO, ki se mu ob tej priliki lepo zahvalimo za gostoljubje in razumevanje. Zadnjih nekaj let se je udomačilo tudi martinovanje, ki je letos privabilo kar lepo število ljubiteljev dobre kapljice. To praznovanje se najbolje obnese ob kmečkem turizmu vsako leto v novem okolju. Sem sodijo še regijska in republiška srečanja, ki se jih tudi udeležimo, če je dovolj prijav. Izleti po ožji domovini in izven nje so vedno zaželjeni. Najbolj se obnesejo pozno spomladi in v začetku jeseni. V maju organiziramo že nekaj let 4 ali 5-dnevni izlet v Izolo, kjer v hotelu Delfin najdemo dobro oskrbo in prijetno bivanje. Izlet v Kočevje in Kočevski Rog je bil po dolgih letih spet nekaj osvežilnega za naše potnike. Še najbolj pa so bili zadovoljni z izletom v Italijo - po Beneški Sloveniji, na Staro goro, k Črni Mariji in nato v Bregin, kjer smo občudovali ozko dolino in pokončno držo Slovencev na tem koščku slovenske zemlje pod Italijo. Navdušila nas je poraščenost Krnskih Alp in lepota snežnih Julijcev, razočaral pa dež v Trbižu. Zato je bila pot domov bolj kratka in od utrujenosti zelo zaželjena. Mnogi naši člani pa so našli veliko zadovoljstvo v Univerzi za tretje življenjsko obdobje, ki je letos praznovala prvo leto svojega obstoja. Tu v različnih delavnicah in krožkih uresnečujejo svoje skrite želje in konjičke, kijih v času službe niso zmogli. UTŽO je za upokojence mesta in občine v celoti lepa dopolnitev mnogih dejavnosti, ki jih v okviru društva ni bilo mogoče uresničiti. Mnogo je še pomembnih drobnih opravil, ki jih tu ne omenjam, a so enako pripomogla k uspehu društva kot celote. Zato hvala vsem, ki pomagate, ki se trudite, da društvo živi in dobro dela kljub pomanjkanju denarja. Vsem članom Društva upokojencev Trebnje, upravnemu in nadzornemu odboru pa želim mnogo zdravja in lepih doživetij v letu 2000. Zapisala podpresednica DU Ivanka Lazar SNEG Belo ni zdaj več v modi, bela barva danes škodi; rdeča barva gre na plan, sovraži jo samo puran. Bog odstavljen je uradno, piše s črko se navadno; vsemogočen bog edin', zdaj brkati je Stalin. Beli so reakcionarji: kulaki, farji in žandarji in tako naprej ter vprek -bel je bil dozdaj - tudi sneg. Letos pa sem bil prepričan, bolj kot da bom kdaj zveličan, da sneg bel ne bo nič več, da zapadel nam bo - rdeč! Pa kot vidi se, narava vladi se ne pokorava; spet imamo belega, tri pedi debelega... VID AMBROŽIČ, Gorenja vas, 23. XI. 1948 NAPOVEDNIK SPORED FILMSKIH PREDSTAV V KINU TREBNJE SREDA SREDA 22/12-99 22/12-99 17.00 19.00 ŽIVLJENJE ŽUŽELK (risanka za otroke) MOJ NAJLJUBŠI MARSOVEC (komedija) PETEK 24/12-99 20.00 (NE IGRA!) NEDELJA 26/12-99 17.00 SRČNE IGRE (romantična drama) ČETRTEK, TACAMUCA - S. Makarovič 13.1.2000 (Lutkovno gledališče Ljubljana), 40 min. KULTURNE PRIREDITVE V DECEMBRU DEDEK MRAZ PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH V OBČINI TREBNJE DATUM URA KRAJEVNA SKUPNOST KJE PON. 20.12. 99 15.00-16.30 17.15-18.30 KS Štefan in Račje selo KS Šentlovrenc Kulturni dom Trebnje Kulturni dom Šentlovrenc TOR. 21.12. 99 15.00-16.30 Mokronog Kulturni dom Mokronog SR. 22.12. 99 15.00 - 17.30 KS Mirna TV D Partizan ČET. 23.12. 99 15.00 - 16.30 17.00-18.30 KS Velika Loka KS Veliki Gaber, Selašumberk, VVZ Kulturni dom Velika Loka OŠ Veliki Gaber NED. 26.12.99 14.00-16.00 11.00 - 13.00 KS Šentrupert ( dve skupini) KS Trebelno OŠ Šentrupert Lovska koča Trebelno PON. 27.12. 99 14.00 15.30 17.00 15.00-17.00 KS Trebnje (tri skupine) KS Dolenia Nemška vas Kulturni dom Trebnje Gasilski dom Ponikve TOR 28.12.99 15.00 - 16.30 17.30-18.30 KS Dobrnič, Knežja vas, Svetinje KS Čatež KD Dobrnič Dom Čebelica Čatež DATUM KAJ URA KJE NED. 19.12.99 Praznični koncert Novoletni živ-žav 15.00 uri Kulturni dom Šentrupert OŠ Mokronog SR. 22.12. 99 Risanka za otroke ŽIVLJENJE ŽUŽELK ob 17.00 uri Kulturni dom Trebnje Film za mladino: MOJ NAJLJUBŠI MARSOVEC ob 19.00 uri Kulturni dom Trebnje ČET. 23.12.99 Likovna delavnica za nižjo stopnjo OŠ: izdelava novoletnih okraskov 17.00-19.00 Prostori CIK Koncert Glasbene šole Trebnje 17. uri Kulturni dom Trebnje PET. 24.12. 99 Ocenjevanje najlepše okrašene jelke od 9.00 dalje Pred osnovnimi in podružničnimi šolami v občini SOB. 25.12. 99 Božični koncert 18.00 Župnijska cerkev Trebnje TOR. 28.12. 99 Melita Osolnik: Marko skače 16.00-16.45 Diskoteka Afrika Trebnje TOR. 28.12. 99 Sklepna občinska prireditev veselega decembra (razglasitev rezultatov tekmovanja, nagrade, program) 17.00 Kulturni dom Trebnje SRE. 29.12. 99 Pravljično dopoldne 11.00-13.00 Knjižnica Trebnje Koncert Občinskega pihalnega orkestra Trebnje 18.00 Športna dvorana Trebnje Program prireditev si lahko ogledate tudi na internetu na trebanjski strani. MIKLAVŽEVANJE V TREBNJEM župnijska Karitas Tre-/bnje je tudi letos L—organizirala miklav-ževanje. Z dvema predstavama, eno za otroke s podružnic, drugo pa za otroke iz Trebnjega, smo razveselili in obdarili več kot 400 malčkov do osmega leta starosti. Skavti pod vodstvom gos- poda kaplana in otroški cerkveni zborček so pripravili igrico s poučnim sporočilom o dobroti in zlu, s parkeljni in potepinom na eni strani ter dobrim, starim krojačem Martinom na drugi. Najprisrčnejše pa je bilo srečanje najmlajših z Miklavžem in angeli. Iskrive oči malčkov in zadovoljni obrazi staršev so govorili o tem, kako željno so otroci v teh dneh pričakovali Miklavža, prvega od treh dobrih mož v mesecu decembru, vsem sodelujočim pa, daje bil cilj osrečiti naše otroke, vsaj za nekaj trenutkov, dosežen. a KS Dobrnič Drage krajanke in krajani KS Dobrnič! Želimo Vam vesele božične in novoletne praznike ter veliko sreče, zdravja in delovnih uspehov v prihodnjem letu! Svet KS Dobrnič KS Knežja vas Dragi krajani in krajanke KS Knežja vas! Želimo Vam, da bi v tihoti božičnega večera in ob zadnjih utripih letošnjega leta doživeli svoj notranji mir in se srečali s svojimi najdražjimi! V letu, ki prihaja, pa naj Vaša pričakovanja in sanje postanejo resničnost! Svet KS Knežja vas KS Račje selo Odpri oči, neznano novo leto, odpri oči, prijazno nas poglej, postani naš prijatelj, daj nam roko in vodi nas naprej, da skupaj pridemo v srečnejše čas mir, dobrote, sprave med ljudmi (S. Makarovič) ® * m o Člani sveta KS Račje selo $ voščimo našim krajanom in krajankam miren božič in srečno 2000! KS STEFAN Vesele božične praznike in srečno novo leto vam želi Svet KS Štefan KS VELIKA LOKA Vsem krajankam in krajanom KS Velika Loka kakor tudi vsem občankam in občanom občine Trebnje želimo prijetne božične in novoletne praznike, dovolj časa za družinske pogovore, v novem letu pa osebno zadovoljstvo, zdravje in dobro počutje v kraju, kjer živite in delate! Svet KS Velika Loka Štefan