tel© 1881.
229
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXVIII. — Izdan in razposlan dne 30. junija 1881.
ol
Trgovinska pogodba od 23. maja I8SI,
med Âvstro-Ogerskim in cesarstvom nemškim.
(■Sklenjena v Berlinu dne '23. maja 1881, po Njegovem c. in kr. apostolskem Veličanstvu pritrjena na Dunaji dne 20. junija 1881 in v obojestranskih pritrdelili izmenjana v Berlinu dne 29. junija 1881.)
Mi Franc Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski:
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda °tarinški, salzburški, štirski, koroški, kranjski, Inikovinski, gornje-sleški in dolnje-sleški; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
dajemo na znanje in poročamo:
Ker je med Našim pooblaščencem z ene in pooblaščencem Njegovega 'elieanstva nemškega cesarja, kralja pruskega z druge strani, v namenu da se razmeri trgovine in obeenja med obojostranskimi ozemlji uravnajo, bila v Berlinu dne 23. maja 1881 sklenjena in podpisana nova iz 20 členov in dveh prdog s končnim zapisnikom vred sestojeea trgovinska pogodba, katera slove °d besede do besede tako:
(«l.T.Bl.eh.)	4P
Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki itd. in apostolski kralj ogerski, z ene strani, in
Njegovo Veličanstvo nemški cesar, kralj pruski, z druge strani
želeč, za razvoj trgovine in prometa med obojostranskimi ozemlji vzdržati pogodbene podstave tudi po iztečaji trgovinske pogodbe od 16. decembra 1878 sklenjene in poslednjič z dogovorom od 11. aprila 1880 do 30. junija 1881 podaljšane, sta sprožila za tega delj pogajanje in sta za svoja pooblaščenca imenovala, namreč:
Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki itd. in apostolski kralj ogerski :
Svojega preizrednega poslanika in pooblaščenega ministra grofa Antona W olk ens te in-Tr o s t bu rg, in
Njegovo Veličanstvo nemški cesar, kralj pruski:
Svojega državnega ministra, državnega tajnika notranjih reči Karla Henrika Bötticher,
katera sta, podavši drug drugemu svoji pooblastili, najdeni, da sta dobre in pravšne oblike, dogovorila in sklenila naslednjo trgovinsko pogodbo:
ölen 1.
Pogodnika se zavezujeta, da vzajemnega občenja med svojimi deželami ne bosta ovirala z nikakimi prepovedmi gledč vvožnje, izvožnje ali prevožnje.
Izjeme od tega so dopuščene samo:
a) pri tabaku, soli, strelnem prahu ali smodniku in drugih raznesilih ;
h) iz zdravstveno-policijskih ozirov;
c) gledč na vojne potrebščine v izrednih okolnostih.
Ölen 2.
Oledč na iznosek, zavarovanje in pobiranje v voznine in izvoznine, in takč tudi gledč na prevožnjo ne sme nobeden od obeh pogodnikov ravnati s tretjimi državami prijazneje (ugodneje), nego ravnil z drugim pogodnikom. Za to se ima vsaka ugodnost, katera bi se na to stran podelila tretjim državam, brez vračila dodeliti ob enem tudi drugemu pogodniku.
Izimljejo se od tega pravila:
1.	tiste ugodnosti, ki jih eden izmed pogodnikov dodeli sosedni deželi v olajšanje trgovine za neke meje in za prebivalce posameznih predelov;
2.	ugodnosti, katere jo eden izmed obeh pogodnikov dodelil s carinskim (colnim) edinstvom, ki se je ali bi se pozdaj sklenilo.
ölen 3.
V vsaki izmed pogodbenih držav naj povračilo izvoznine dovoljeno pri izvozu nekaterih izdelkov nameščuje samo Cole ali notranje davke, kateri so sc plačali od omenjenih izdelkov ali pa od robe, iz katero so narejeni. Večjih daril (premij) izvoznih ista povračila ne smejo obsegati. O kaki premeni v znesku teh povračil ali v razmerju istih k colu ali notranjim davkom imajo si pogodnik i eden drugemu naznanila dajati.
Člen 4.
Od blaga, katero se skoz državo enega pogodnika izvaža ali v državo drugega pogodnika prevaža, ne sme se pobirati nikaka prevoznina.
Ta domemba veljâ takö za blago, katero se prevaža, po tem ko se je pretovorilo ali po tem ko je kje shranjeno ležalo, kakor tudi za blago, katero se neposrednje prevaža.
člen 5.
Da se še bolj olajša vzajemno oböenje, dovoljuje se z obeh strani prostost vvoznine in izvoznine, ako je istovetnost izvoženih in nazaj vvoženih reči nedvoj-bena, namreč:
a)	za blago (razen potrošnik reči), katero se vozi iz svobodnega občenja v okolišu enega pogodnika v ozemlje drugega na male ali velike sejme, ali katero se na negotovo prodajo zunaj sejmskega občenja pošlje iz države enega pogodnika v državo drugega, pa se tu ne dâ v svobodno oböenje, ampak odloži pod kontrolo čolne gosposke v javnih založiščih, (skladiščih), in tako tudi muŠtrom, ki jih prineso trgovski potniki za vse te predmete, ako se v dobi poprej odločeni pripeljejo nazaj uerazprodani ;
b)	za živino, katera se goni na sejme druge države pogodniee ter se prižene od ondod zopet nazaj neprodana.
Člen 6.
V polajšanje vzajemnega prometa po mejnih okrajih so med strankama po-goduieama dogovorjena posebna v prilogi A obsežena določila.
člen 7.
Gledé na colno ravnanje zastran takega blaga, katero je podvrženo colnij-skemu opravilu s spremnicami, dopušča se s tem vzajemna polajšba občenja, da Dl treba po tem, ko je blago iz ene pogodbene države prišlo na ravnost v drugo državo, odvzeti zapire ali pa napraviti kako drugo, ali odložiti blago, če je le izpolnjeno vse, kar je na to stran dogovorjeno.
Člen 8.
Pogodnika se bosta tudi v prihodnje prizadevala, da postavita svoje nasprotne mejne colnije, kjer bodo okolnosti dopuščale, na enem in istem mestu tako, da se ob prehodu blaga iz enega eolnega okoliša v drugi morejo uradna dela h krati opraviti.
Člen 9.
Notranje davščine, katere so v eni izmed pogodbenih držav, bodi na račun države bodi na račun občin in korporacij združene z napravljanjem, prirejeva-nj°m ali s potroškom kakega izdelka, ne smejo se pod nikakim izgovorom nakladati na izdelke drugo države ni veče ni nadležnejše, nego so naložene na isto-*mene izdelke lastne dežele.
Člen 10.
Pogodniki se zavezujejo, da bodo tudi v prihodnje za ubrambo in pokazni-tev kontrabanta v njih ozemlje ali iz njihnega ozemlja, sodelovali s primernimi sredstvi in da bodo v veljavnosti držali kazenske postave, izdane v ta namen, da bodo dajali pravno pripomoč, da bodo nadglednim uradnikom druge države dopuščali gonjenje prestopnikov v njih deželo, in da jim bodo po davkarskili, čolnih in policijskih uradnikih, kakor tudi po občinskih županstvih dajali vsako potrebno pojasnilo in pomoč.
Čolni kartel (dogovor), sklenjen po meri teh splošnih določb, zapopaden je v prilogi B.
Za omejne vode in za take obmejne kraje, kjer se dežele pogodnikov držč tujih držav, bodo ostale v veljavnosti že dogovorjene mere ali naredbe zarad vzajemnega podpiranja pri nadgledni službi.
člen 11.
Eden in drug pogodnik bo pripuščal pomorske ladije drugega pogodnika in tovore teh ladij pod tistimi pogoji in za tiste davščine, pod katerimi in za katere pripušča svoje pomorske ladje. To velja tudi za obrežno vožnjo ali bro-darstvo.
Državljanstvo ladij vsakega pogodnika ima se soditi po postavah nji Ime domovine.
V oziru, kako se izkazuje tovornost ali moč ladij ene države, bodo pri usta-novljevanju brodarstvenih in pristaniških davščin v drugi državi dovoljne mero vnice (izmerita pisma), veljavne po postavah nji line domačije, ter ne bode nikake redukcijo merovnic, dokler ostanejo v moči domembe o vzajemni enaki veljavnosti merovnic, napravljene v letu 1872 z dopisovanjem.
Člen 12.
f»
Od ladij ene pogodbene države, ki v nesreči ali sili pridejo v pristanišča pomorska druge države, nima se jemati nobena davščina, če ne ostanejo v pristanišču dalj časa nego treba in ondi ne začno trgovine.
Od blaga na morju poškodovanega ali na breg vrženega, s katerim je bila natovorjena ladija enega pogodnika, bode drugi pogodnik samo takrat davščino jemal, ako isto blago prejde v potrošek, vendar pod pridržkom otetnine, če bi komu šla.
člen 13.
Voziti se po vseh vodnih potih, naj bodo od prirode ali umetno napravljene, v okolišu pogodnikov, bode kapetanom ladij in ladijam, spadajočim k eni ali drugi omenjenih držav, dopuščeno pod istimi pogoji in za iste davščine od ladije in tovora, pod katerimi pogoji in za katere davščine je to dopuščeno kapetanom in ladijam lastne države.
člen 14.
Rabiti velike in druge ceste, kanale, zapornice, brodnišča, mostove in otvore od mostov, pristanišča in premišča, znamenja in svečavo na vozni vodi, vodiče, žrjave in vage, skladišča, po tem zavode za otetbo in shrambo blaga na ladijo
natovorjenega, in tako dalje, na kolikor so te naredbe in naprave odločene za javno občenje, — smeli bodo dotičniki druge države pod istimi pogoji in za iste pristojbine, pod katerimi pogoji in za katere pristojbe je to dopuščeno ljudem lastne države, in sicer brez razločka, ali rečene naprave ravnajo in opravljajo države same ali pa kateri zasebni imetniki.
Davščine se pa smejo jemati samo kadar kdo v resnici porabi te naprave, s pridržkom kakih dopuščenih, drugačnih odločb gledč reč, ki se tičejo svečave na morju in pa vodičev (pilotov).
Cestnine za občenje prek deželske meje ne smejo na omenjenih cestah po razmerju daljav biti veče, nego so gledč na občenje, ki je utesnjeno na lastno državno ozemlje.
Člen 15.
Po železnicah se mora, kar se tiče časa, kdaj, cene, po čem, in načina, kako se reči pošiljajo, z državljani enega pogodnika in blagom njihnim ravnati tako, kakor z državljani in blagom drugega pogodnika. Zlasti naj se z blagom, katero z ozemlja enega pogodnika prehaja na okoliš drugega pogodnika ali ki se prevaža skozi ta okoliš, ne dela neugodneje, kar se tiče odprave in vozne cene, nego se dela z blagom, katero z okoliša dotičnega pogodnika izhaja ali na njem ostaja.
Za prehod ljudi in blaga, ki se neprekidno po železnicah med postajami, ki leži v ozemljih enega pogodnika, vrši znotraj tega ozemlja, naj bodo tarife v zakoniti deželski veljavščini tega ozemlja tudi tedaj, kadar bi železnocestna zveza, porabljena za rečeni prehod, celoma ali deloma bila podvržena železnocestnemu zavodu, kateri ima svoj sedež v ozemlji drugega podjetnika.
Na stikih in kolikor ide zgolj za občenje med obmejnimi obojostranskimi postajami, naj se o pobiranji pristojbin dolžnih za vožn jo ljudi in blaga tudi tedaj, kadar tarifa ne slove na postavno deželsko veljavščino pobirajočega urada, denar, kakor je dopuščen po postavah tiste dežele, v kateri leži pobirajoči urad, jemlje v plačilo z ozirom na vsakokratno vrednost, ki jo ima po kursu.
Tu uravnano jemanje denarja za plačilo naj nikakor ne predsega v domembo Antični h železnocestnih uprav o obračunu.
člen 1(1.
Pogodniki si bodo prizadevali, da se železnice, katere se na kakem mestu ^tikajo, s Šinami neposrednje sklenejo in da bodo vozila mogla prehajati z železnice na železnico, ter tako da se kolikor je mogoče olajša odpravljanje blaga po železnicah v njihnih okoliših.
Pogodniki se bodo poganjali za to, da obojestranske železnocestne uprave vvedč preme ali neposrednje odprave (ekspedicije) ali direktne tarife v vožnji JU(u in blaga, čim in kolikor se obema stranema vzvidi da bi bilo dobro.
/a premo ali neposrednje občenje pridržava se neposrednjemu dovprašaju ’oojostranskih pristojnih vrhovnih nadzornih oblastev postaviti edina določila o Prevažanji, sosebno pa o rokih, v katerih se ima blago dostaviti.
Člen 17.
Pogodniki se zavezujejo, želoznoeestno vožnjo med obojestranskim ozemljem 0,,aniti narušajev in ovir.
Železnocestni vozovi, v katerih so bili voženi konji, mule, osli, goveja živina, ovce, koze ali svinje, morajo se, če se po tem hočejo uporabiti za prevožnjo živine imenovanih vrst z ozemlja enega pogodnika na ozemlje drugega, poprej podvreči očistilnemu (razkužilnemu) ravnanju, ustanoviti se imajočemu s posebnim dogovorom, katero bode dovoljno, da se kake voz držeče se kužnine do dobrega pokončajo.
člen 18.
Kjer so na njih mejah železnice s šinami na ravnost sklenjene in kjer nepo srednje prehajajo z železnice na železnico, bodo pogodniki dopustili tudi to, da blago, vvoženo na vozovih, ki se dado po predpisu zapreti, in odpravljeno na istih vozeh notri v deželo na tako mesto, v katerem se nahaja za odpravo pooblaščena colnija ali davkarija, bode oproščeno od vpovedi (deklaracije), razto-voritve in pregledbe (revizije) na meji, kakor tudi od zapiranja posamnih kosov (bal), če se izročč tovorni popiski in vozni listi, ter je s tem blago za vvoz napovedano.
Blago, ki se skoz okoliš ene pogodbene države iz okoliša ali v okoliš druge brez pretovarjanja prevaža na takih železniških vozovih, kateri se po predpisu zapirajo, bode oproščeno od vpovedi, raztovoritve in pregledbe, kakor tudi od zapiranja posamnih kosov, in sicer v notranjih krajih, in tako tudi na meji, ako se izročč tovorni popiski in vozni listi, ter se s tem blago za vvoz napovč.
Toda po teh določbah se dela samo pod tem pogojem, da so dotične železniške uprave dolžne skrbeti za to, da vozovi o pravem času dospejo z nepokvarjeno zapiro k odpravnemu uradu notri v deželi ali k uradu, kateri je na izhodu.
V kolikor je kateri pogodnik dogovoril s tretjimi državami gledč na odpravo colno še veče polajšbe od teh tukaj omenjenih, imajo te polajšbe, pod pogojem vzajemnosti, veljati tudi pri občenju z drugim pogoduikom.
člen 19.
Podložniki pogodnikov naj bodo vzajemno izenačeni popolnoma z domačimi državljani gledč na nastop in zvrševanje trgovine in obrta in gledč na davščine od tega. Pri obiskovanju sejmov in trgov zarad trgovanja in pa prodajanja lastnih pridelkov ali izdelkov naj se pa s podložniki drugega pogodnika dela prav tako, kakor z lastnimi.
Zgornja določila ne veljajo za lekarski, mešetarski in obhodni obrt s pohiŠ-nim kramarstvom vred.
Trgovci, fabrikanti in drugi obrtniki, kateri izkažejo, da v državi, v kateri imajo svoje stanovališče, plačujejo postavne davščine za delo, s katerim se pečajo, ne bodo dolžni v drugi pogodbeni državi plačevati nikake druge davščine za to, če bodi sami ali po ljudeh, ki v njih službi potujejo, samo reči nakupujejo ali naročnikov iščejo, noseč s sabo same ogledke (muštre).
Podložniki oneira pogodnika, kateri se pečajo z vozarstvom, z vožnjo po morju ali po rekah izmed mest od različnih držav, ne bodo za to svoje delo v okolišu drugega pogodnika podvrženi obrtnijskemu davku.
Na ozemlji enega pogodnika pravno obstoječe delničarske družbe, koman-ditske družbe na delnice in vsakovrstne zavarovalnice pripuščajo se na ozemlji
dragega pogodnika po meri ondukajŠnjih zakonitih in reglementarnih določil k poslovanju in iskanju svojih pravic pred sodiščem.
Člen 20.
Zastran znamenj etiket, ki se dado blagu in zastran zavoja, v katerega se bo devalo, gledé fabriških ali trgovskih mark. muštrov in modelov, potem iznajd-benih patentov, bodo podložniki ene pogodne države v drugi uživali tisto obrano, kakor domači državljani. Vendar morajo pripadniki vsakega izmed pogodnikov izpolniti uvete in formalnosti, ki jih na ozemlji drugega pogodnika pišejo postave in ukazi.
Fabriške in trgovske marke bodo pripadnikom drugega pogodnika samo toliko in dotle branjene, dokler in kolikor oni v domači državi to brambo uživajo.
Člen 21.
Pogodniki si eden drugemu dovoljujejo pravico, imenovati konzule v vseh tistih pristaniščih in tržiščih drugega pogodnika, kjer koli bivajo konsuli od katere tretje države.
Ti konsuli enega pogodnika bodo, pod pogojem vzajemnosti, uživali v okolišu drugega pogodnika vse tiste posebne pravice, oblasti in oprostitve, ki jih uživajo ali uživali bodo konsuli katere bodi tretje države.
Člen 22.
Vsak pogodnik bode svojim konsulom na tujem naložil dolžnost, državljanom drugega pogodnika tam, kjer le-ta nima za-nje svojega konsula, ravno tako obrambo in pomoč dajati in za iste pristojbine, kakor lastnim državljanom.
č 1 e n 23.
Pogodniki si dopuščajo eden drugemu pravico, da en pogodnik sme na eol-nije drugega pošiljali uradnike v ta namen, da so ondi seznanijo s tem, kako colnijc gledé na colstvo in na čuvanje mej ravnajo in delajo, k čemur se tem uradnikom ima dragovoljno vsaka prilika dajati,
O držanju računov in o statistiki v obeh čolnih okoliših bodo si pogodbene države ena drugi dajala vsa poželena razjasnila.
Člen 24.
Pričujoča trgovinska pogodba veljâ tudi za dežele in dele deželske, ki so udi bodo kdaj gledé carinstva zedinjeni z ozemlji strank pogodnie.
Člen 25.
Pričujoča pogodba bo počenši od 1. julija 18H1 stopila v veljavnost. Veljala bode do 31. decembra 1887. Vendar si ena in druga stranka pogodnica pridržuje pravico, od 1. januvarja 1883 odpovedati pogodbo s tem učinkom, da ista izgubi 8vojo moč leto dni po odpovedi.
Člen 26.
Ratifikacije pričujoče pogodbe je v Berlinu izmenjati brž, kakor se bode moglo, najpozneje dne 30. junija 1881.
V dokaz tega sta obojostranska pooblaščenca pričujočo pogodbo podpisala in pritisnila na-njo vsak svoj pečat.
Tako storjeno v Berlinu, 23. dne meseca maja 1881.
(L. S.) Grof A. Wolkenstein s. r.	(L. 8.) Karel Henrik llotticher s. r.
Priloga A.
Polakšice v obmejnem občenji ali prometu.
1.	Na kmetijah ali zemljiščih, ki jih seka carinska ali čolna meja obojestranskega ozemlja, smejo se dotična živina in kmetijsko orodje, semensko žito za ondukajšnje poljedelstvo, pridelki z njih dobljeni od poljedelstva in živinske reje, kolikor gre za njih odhod od ondod, kjer so se pridelali, do poslopij in prostora. kjer se mislijo hraniti, brezcolno z okolije čolne na okolijo preizpravljati na naravnih prehajališčih, kakor jih uporaba ali namemba v gospodarstvu sama kaže.
2.	Obmejni prebivalci, ki morajo v onostranskem mejnem okraji obdelovati svoje ali v zakup vzete njive in travnike, ali ondukaj, vendar blizu svojega sta-novališča, kako drugo poljsko delo imajo, uživajo prostost cola gledč semenskega žita za obkmetovanje omenjenih zemljišč in gledé pridelkov z njih, kakor je poljščina in žito v snopji, po tem gledč delovne živine in delovnega orodja za kmetijske oprave.
Po meri krajevnih razmerov in potrebnega dela dopušča se prestop meje tudi po stranskih potih, Če izpolnijo na to stran zarad opreznosti določiti se imajoče naredbe, ako se dotičniki še tist dan vrnejo.
3.	Naslednji predmeti smejo v vzajemnem občenji mejnih okrajev, kjer bi to zarad razmerov kraja želeti in mogoče bilo, pod primernimi opreznostmi, tudi na stranskih potih brezcolno vhajati in izhajati :
Izlužen ali izvržen pepel za gnoj, zidavni pesek (navaden) in kremeni; drevje, grmičje, trte in druge žive rastline za presad, ali v loncih ali dežah ; metle vrbove, brezove itd.; panjevi z živimi bčelami, gnoj, živalski; jajca; kresilna goba sirova; predivo in konoplje s koreninami; trava; mah; sitje; zelišča za klajo; gozdna stelja; seno, slama in rezanka; mleko; šmergolj in tripelj v kosih; glina in lončarska prst, navadna; šota in močvirna prst; tropino in droži.
4.	Živina, ki se goni na pašo ali s paše vrača, takisto tudi živina, ki so vvaža ali izvaža, da bode v hlevu krmljena, sme brezcolno prek čolne linijo vhajati in izhajati, če se istovetnost zagotovi. Tudi pridelki od živine na pašo gnane, kakor: mleko, maslo, sir, volna in kar se je med tem izpodredilo mladine, smejo se v množini številu živine in času pašnje primerni brezcolno nazaj spraviti.
Kolikor krajevni razmeri zahtevajo, sme se prestop meje na stranskih potili pod dotičnimi lokalno določenimi opreznostmi tudi tedaj dopustiti, kadar gre za daljši čas pašnje na onostranskem mejnem okraji.
5.	Obojostranski mejni prebivalci oproščeni so vsakega cola, kadar žito, semenje za olje, konoplje, lan, les, čreslo in druge take kmetijske stvari na ono-stranski mejni okraj prinesč v mline, da bi se ondi zmlele, sephale, razrezale itd. ter podelane zopet nazaj spravijo.
Tudi se pri tem dopušča dovoljevati izimke od pravilnega colnega postopka, kadar jih ozira vredni krajevni razmeri priporočajo, ter kak drug način namesto njega izbrati, samo da se prikrata colov ubrani. Kjer je potreba, naj obojestranske čolne uprave po dogovoru primerno ustanové množino pridelkov, ki jih je namesto sirovine smeti vnovič vnesti, oziroma vnovič izvesti.
6.	Vzajemna čolna prostost naj se dalje razteza na vse vreče in posode, v katerih se kmetijski pridelki, kakor n. pr. žito in druga poljščina, mavec, vapno, pijača ali tekočina druge vrste in druge v mejnem prehodu navadne stvari v sosedno deželo prinašajo in ki od ondod prazne po isti poti zopet nazaj pridejo.
7.	Veljajoče polakšice v prometu med prebivalci obojostranskih mejnih okrajev gledé stvari, ki jih sami potrebujejo, gledé stvari v popravo ali drugo rokodelsko obdelovanje, kateremu je enako šteti domače delo za mezdo, vzdržujejo se in ostanejo.
8.	Dozdanje druge polakšice, formalnosti in kontrole (prigledi) v obmejnem prometu ostanejo nepremenjene.
Priloga B.
Čolni dogovor (kartel). -
§• l.
Vsak izmed pogodnikov se zavezuje, da si bo po sledečih odločbah prizadeval, da se ubranijo, pozvedo in kaznijo prestopi (§§. 13 in 14) čolnih postav druge države.
§• 2.
Vsak izmed pogodnikov bode svojim postavljeneem, katerih delo je, pre-s^°pe njegovih lastnih čolnih postav braniti ali ovajati, nalagal dolžnost, da bodo,
zvedo, da kdo natnerja prestopiti take postave drugega pogodnika ali da jih Je prestopil, takšen prestop v prvem primeru z vsemi jim postavno danimi potočki kolikor je mogoče gledali ubraniti, v obeh primerih pa kakor hitro se da j®’to naznanili domači čolni ali davkarski gosposki (v nemškem cesarstvu: veli-*mi colnijam ali davkarijam, na Avstro-Ogerskem : velikim colnijam ali pa komisarjem finančne straže).
§• 3.
Colne in davkovske gosposko enega pogodnika naj hrž kakor zvedo za kak prestop čolnih postav drugega pogodnika, to poročč v §. 2 omenjenim colnijam (SlovouUoh.j	30
ali davkarijam tega drugega pogodnika ter naj jim dado vsako koristno pojasnilo, ki se nanaša na dotični dogodek, kolikor jim je mogoče dobiti ga.
§• 4.
Pobiravni uradi pogodbenih držav imajo visim colnim ali davkarskim uradnikom, katere je druga država za to pooblastila, vselej na njihno zahtevanje dopustiti, da v uradu pregledajo z izkazi in prilogami vred registre ali razdelke registrov, kateri kažejo prevažanje blaga iz te druge države in va-njo in pa na meji iste.
§• 5. ’
Colnim in davkarskim uradnikom na meji med obema pogodnima državama naj bo naročeno, da se gledé na ubrambo in zasledbo kontrabanta iz ene in druge strani dragovoljno drug drugega podpirajo, ter si v isti namen ne samo svoje opazbe vzajemno podajajo v najkrajši dobi, temuč tudi med sabo vedejo se kakor prijateljski sosedje ter se od časa do časa in o kaki posebni priliki posvetujejo, kako bi se kaj dalo najbolje opraviti.
§• 6-
Colnim in davkarskim uradnikom pogodbenih držav naj bo dopuščeno, da pri zasledovanju kakega kontrabantarja ali pri pozvedovanju premetov ali sledov kakega prestopa čolnih postav svoje države gredo v ozemlje druge države spričo tega, da ondotnim županom ali gosposkam predložč naredbe za pozved dogodka in storivca in pa za zavarovanje dokaza potrebne, nabiro vseh dokazov gledé na storjeno ali poskušano prikratbo cola, kakor tudi po okolnostih začasno zadržbo blaga in zaprtje storivcev.
Tako predlogp morajo župani in gosposke te ali čne pogodbene države izpolnjevati tako, kakor smejo in so dolžni storiti, kadar se sumi ali zasledi kak prestopek čolnih postav svoje lastne države. Tudi sme pristojna gosposka eno države čolne in davkarske uradnike drugo države zaprositi po njih viši gosposki, da povedo okolnosti, ki se nanašajo na prikrato cola, bodi pred ono ali pred pristojno gosposko svoje lastne države.
8- 7.
Ni ta ni čna pogodbena država ne bo trpela v svojem ozemlju takih društev, ki bi po kontrabantu spravljala blago v drugo državo, niti potrdila (poveljavila) pogodeb, katere bi se sklenile za to, da so odvrne škoda, katera bi»po kakem kontrabantnem podvzetju imela nastopiti.
§• 8-
Vsak izmed visokih pogodnikov ima dolžnost, na to gledati, da se tako blago, katero je namenjeno, kakor se vidi, za skrivno (kontrabantno) kupčijo V drugo državo, ne nakupuje na meji te državo ali ne poklada v hranišča brez zadostne varnosti zastran kake krive rabe, katere bi se bilo bati.
V mejnem okraju sc imajo založišča (hranišča) tujega nezacolanega blaga dopuščati samo na takih mestih, kjer je kaka colnija, in v tem primeru morajo se taka hranisča djati pod zapiro in prigled čolne gosposke.
A ko bi pa v posamnih primerih ne bilo mogoče napraviti uradne zapiro, morajo se namesti nje zaukazati druge prigledne naredbe, ki bi kolikor je moči. varnost dajale. Tujega zacolanega in domačega blaga sme le toliko v mejnem okraju biti, kolikor se ga potrebuje za dopuščeno kupčijo, t. j. za kupčijo, katera se ravnâ po potrošku posamnih krajev svoje lastne dežele. Ako nastane sumnja daje več blaga te vrste v zalogi nego gaje po rečenem potreba, in katero bi utegnilo biti namenjeno za kontrabant, morajo se taka hranišča, kolikor to dopuščajo postave, postaviti pod posebni prigled čolne gosposke, da se ubrani kontrabant.
§. 9.
Vsak pogodnik ima dolžnost, skrbeti za to:
a)	da čolni ali davkarski uradi blago, katerega vvoz ali prevoz je v drugi državi prepovedan, odpravljajo v isto državo samo takrat, kadar se pokaže posebno dovoljenje od ondod;
b)	da čolni in davkarski uradi blago, katero je v drugi državi podvrženo vvoz-nini in je namenjeno va-njo, odpravljajo tjekaj ali previdijo z izkazi
1.	samo za cesto k taki vhodni colniji druge države držečo, katera ima dovoljno oblast,
2.	da tako blago od izhodnih colnij ali izkaznih uradov odhaja samo o takem času po dnevu, da pride na dno stran meje o času tam dopuščenem, in
3.	da se ubrani vsaka nepotrebna zamuda med izhodnim ali izkaznim uradom in mejo.
§. 10.
Tudi bode vsaka država naredila, da se varščine, dane ji za to, da se ne-'zpečano blago more zopet izpeljati, rešujejo še le po tem, in tako isto, da se izvoznina še le po tem odpušča ali povračuje, kadar se s spričevalom vhodne °olnije dokaže, da se je blago v popred omenjeno sosedno državo prepeljano ondi napovedalo. Mejne colnijo si bodo vsak teden ena drugi podajale poverjene presledke iz čolnih registrov, kateri kažejo pleme in množino takega za izvoz odpravljenega blaga.
§. 11.
Predno se izvede, kar je ustanovljeno v §. 9 pod b), in §. 10, bodo se po-S°dniki dragovoljno med sabo dorazumeli zastran potrebnega števila napovednih 'n pobiravnih uradov, odločenih za prehod blaga na vkupni meji, in zastran ‘Vlasti, ki naj se dado tem uradom, po tem zastran ur, katere se jim bodo, če so nied sabo v neposrednjem odnašaju, soglasno predpisale za odpravo blaga, in tudi Istran uradnega spremljanja tje do dnostranskega napovednega urada, ki se bo P° potrebi zaukazovalo za izvažano blago, in zadnjič zastran posebnih naredeb Sledč na vožnjo po železnicah.
§. 12.
Vsak izmed pogodnikov ima v §§. 13 in 14 omenjene prestope čolnih po-Rt:,v drugega pogodnika prepovedati ne samo svojim državljanom, ampak tudi
vsem takim, ki v njegovi državi samo nekaj časa prebivajo ali se le ta čas v nji nahajajo, zažugovaje jim kazni v tistih paragrafih postavljene. Oba pogodnika se zavezujeta vzajemno, skrbeti za to, da se bo v njunem okolišu pazilo na tiste državljane drugega pogodnika, zastran katerih leti sum, da se pečajo s kontra-bantom.
§. 13.
Prestope vvoznih, izvoznih in prevoznih prepovedi druge države in čolne kakor tudi davkovne prikratbe, t. j. taka dela ali nepostavna opuščenja, po katerih druga država izgubi vvoznino ali izvoznino, ki ji gre po postavah, ali bi jo izgubiti utegnila, če bi se ne bilo delo ali nepostavno opuščenje odkrilo, ima vsaka država pogodnioa, kakor se ji zdi dobro, kazniti ali z odvzetjem stvari prestopa, po okolnostih s plačilom nje polne vrednosti, in zraven tega s tistimi globami ali kaznimi na premoženju, katerim so podvrženi taki ali podobni prestopi nje lastnih davkovnih postav.
V tem drugem primeru ima se iznosek kazni, kolikor se ravnâ po prikra-čeni davščini, odmerjati po tarifi tiste države, katere davkovna postava je bila prestopljena.
§• 14.
Zoper take prestope čolnih postav, izdanih v drugi državi, s katerimi, kakor se dd dokazati, ni bila prestopljena vvozna, Izvozna ali prevozna prepoved niti je bila protipravno prikračena katera davščina, ali katerih namen ni meril na tako prikrato, naj se postavijo do voljne globe, ki jih v gotovih mejah določuje kazenski sodnik po svoji sprevidnosti.
§• 15.
Vsled tega kartela ni noben pogodnik dolžan, zažugovati kazni zapora ali kazni v delu (razen kjer bi krivec po njegovih lastnih davkovnih postavah za globo, katere ne more plačati, imel v zaporu sedeti ali pa delati), niti kazni na postenju, odvzetja obrtnijskih pravic ali — za poostrenje kazni, — naznanila izrečenih obsodeb.
§. 16.
Nasproti se ne sme izključiti ali utesniti po kazenskih odločbah, katere se bodo ustanovile po §§. 12—15, postavno kaznjevanje kakih drugih prestopkov, pregreškov ali hudodelstev, ki bi se utegnili storiti pri prelomu čolnih postav druge države, kakor bi bile n. pr. razžalitve, postavam nasprotni upor, pretnje ali posilnosti, izopake, podkup ali izsilovanjo itd.
§• 17-
Prestope čolnih postav druge države ima na predlog pristojne gosposko ravno te države vsak pogodnik dati preiskovati in postavno kazniti po istih postavah in takisto, po katerih in kakor se preiskavajo in kaznijo prestopi njegovih lastnih takšnih postav,
1.	ako je obdolženec ali državljan tiste države, katera ga ima preiskovati in kazniti, ali
2.	če obdolženec n( samo o času prestopa v ti državi da si tudi le nekoliko časa prebival ali jo prestop storil, bivajoč v ti državi, temuč je v ti državi tudi zasačen, brž kakor dospé predlog zastran njegovega preiskovanja ali po tem;
v primerljaju pod 2. omenjenem pa vendar samo takrat, če obdolženec ni državljan tiste države, katere postava bi bila po obdolžencu prestopljena.
§. 18.
Zastran preiskav, omenjenih §. 17 ima tista sodnija, iz katere okoliša je bil prestop storjen, in pa sodnija, v okolišu katere obdolženec stanuje ali — če je unanjik — začasno prebiva, v toliko biti pristojna, v kolikor zoper ravno tega obdolženca spričo istega prestopa ne teče pri kaki drugi sodniji pravda niti je po končnem razsodku dognana.
§• 19.
Pri preiskavah, omenjenih v §. 17 mora se uradnim pozvedbam gosposk ali državnih uradnikov druge države dajati ravno tista dokazna moč, katera se daje v enakih primerih uradnim pozvedbam gosposk ali uradnikov svoje lastne države.
§• 20.
Troški kazenske pravde začete pod §. 17 in z vršila kazni imajo se odločevati in nalagati po istih vodilih, ki veljajo za kazenske pravde v enakšnih prestopih postav lastne države.
Za medčasno izplačilo teh troskov skrbi država, v kateri se opravlja preiskovanje.
Take stroške za pravdo in za zvršitev kazni, katere bi, da se je pravda godila spričo kakega prestopka lastnih davkovnih postav, na zadnje plačala dna država, naj povračuje, — če se ne dado iztirjati od obdolženca niti založiti z od-rajtanimi globami ta država, katere gosposka je predložila preiskovanje.
§• 21.
Zneski v denarjih, kateri se iztirjajo od obdolženca vsled kazenske po §. 17 začete pravde, ali kateri se nabero za prodane prestopne stvari, naj se rabijo in °bračajo za to. da se ž njimi poplačajo najpred zaostali sodni troški, po tem davščine drugi državi odtegnjene in zadnjič kazni ali globe.
Zastran zadnjič omenjenih določuje tista država, v kateri se je pravda vršila.
§. 22.
Preiskava začeta po §. 17, mora se, dokler še ni izrečena pravnoveljavna räZ8odba, precej ustaviti, če tako predloži gosposka tiste države, katera jo je bila 8Prožila.
§. 23.
Odpustiti ali olajšati kazen, v katero se obdolženec obsojuje vsled pravde P° §• 17 začete, ali katero je sam dobrovoljno ponudil, da jo plačati hoče. ima Pravico tista država, katere sodnija je obsodila ga ali ponudo mu sprejela.
Predno se pa takšna kazen odpusti ali olajša, mora se tisti državi, katere postave so bile prestopljene, dati prilika, da v tem izreče, kar meni.
§• 24.
Zastran vsake kazenske pravde, ki se je v drugi državi spričo prestopa čolnih postav te države ali vsled §. 17 začela, bodo sodnije vsake pogodbene države imele dolžnost, na zahtevanje pristojne sodnije:
1.	Priče in zvedene može, ki prebivajo v njih sodnem okolišu, pod prisego izpraševati in priče, ako je treba, primorati k povedbam, kjer bi se jih po deželnih postavah ne smele odreči, n. pr. kolikor te povedbe ne zadevajo lastne sokrivnje prič ali pa takih okolnosti, katere niso v tesni zvezi z obdolžbo;
2.	opravljati uradne oglede in poverjevati mnenja;
3.	narejati, da taki obdolženci, kateri bivajo v okolišu zaprošene sodnije, pa niso državljani države, katere je sodnija zaprošena, dobč v roke povabila in razsodbe ;
4.	prestopnike z njih premakljivim blagom vred, kateri se zapazijo v okolišu zaprošene sodnije, prijeti in izročiti, če prestopniki niso državljani iz države, katere je sodnija zaprošena, niti iz take druge države, katera je s pogodbami zavezana, da takšen prestopek kakor gre preiskovati in kazniti dade.
§. 25.
Y tem dogovoru ali kartelu razumejo se pod „colnimi postavami“ tudi prepovedi vvoza, izvoza in prevoza, in pod „sodnijami“ (sodišči) vse tiste gosposke, kateri so v vsaki pogodbenih držav postavljene za preiskovanje in kaznjenje prestopov lastnih takšnih postav.
§. 26.
Z zgornjimi odločbami se ne preklicujejo ali spreminjajo kake še dalje segajoče dovolitve med državama pogodnicama gledč na udušenje kontrabanta.
Smo pretehtavŠi vsa določila te pogodbe in njenih prilog, odobrili jo in potrdili ter obetamo tudi s Svojo cesarsko in kraljevsko besedo da jo bodemo po vsi nje vsebini zvesto izpolnjevali in izpolnjevati dali.
V potrdo tega Smo pričujoče pismo s Svojo roko podpisali in ukazali, udariti na-nj Naš cesarski in kraljevski pečat.
Tako storjeno na Dunaji dne dvajsetega meseca junija v letu Gospodovem tisoč osem sto eden in osemdesetem, Našega cesarjevanja tri in tridesetem.
Franc Jožef s. r.
Baron ITayincrlc s. r.
Po Najvišjem povelji Njegovega c. in kr. apoBtolskoga Veličanstva: Grof Anton Wolkenstetu-Trostburg s. r.,
c. in lir. sekcijski načelnik.
Končni zapisnik.
Podpisujoč današnjega dne trgovinsko pogodbo med avstro-ogersko monarhijo in nemškim cesarstvom sta obojostranska pooblaščenca položila v pričujoči zapisnik naslednje opomnje, razlage in domembe:
K členu 1. pogodbe.
1.	V členu 1 pod b) izrečeni pridržek raztega se tudi na tiste naredbe opreznosti, ki se storč v obrano poljedelstva, da se ne zanesö in razširijo škodljive žuželke (kakor n. pr. trtna ušica in koloradski hrošč).
2.	Pogodnika bosta si vzajemno priobčevala vse z zdravstvenih ozirov izdane utesnitve občenja.
3.	Kolikor se je posameznim gospodarjem v nemških okrajih, meječih z Avstro-Ogerskim dozdaj moglo dopustiti, vvažati vsako leto iz Avstro-Oger-skoga za svoje gospodarstvo po šest glav užitne in plemenske živine, povišuje se to Število na 12 glav za koledarsko leto.
Čas konfinacije za živino v prejomenjenem mejnem prometu iz Avstro-Ogerskega v sosedne nemške okraje prignane praviloma ne bode prestopal 45 dni.
Kolikor bi iz pomestnih potreb bilo želeti, da se raztegnejo okraji, ki so doslej z nemške strani bili ustanovljeni temu mejnemu prometu, bode se na take potrebe gledalo, kar je prav.
K členu 3 pogodbe.
Oba pogodnika bosta skrbela za to, da pojde notranje zakonodarstvo takö za tehničnim razvojem obrtnosti notranjemu davku podvržene, da povračilo davka ne bode prcsezalo v resnici plačanega davka.
K členu 5 pogodbe.
Gledé tistega blaga, katero se z ozemlja enega pogodnika na ozemlji drugega prinese na sejme ali tjekaj na negotovo prodajo zunaj sejmov pošlje in v *'oku poprej določenem neprodano nazaj privozi, po tem gledé muštrov, ki jih Vvažajo trgovski potniki, naj dalje veljajo tisti prepisi, ki se zdaj na obojostran-8k‘h ozemljih uporabljajo.
Gledé živine, ki se prižene na sojine v okoliš drugega pogodnika ter od "ttdod neprodana nazaj žene, bode se odprava z obeh strani kolikor je le mogoče 'dah koti la.
V ustanovitev istovetnosti bode so praviloma Štelo za dovoljno, da se živina °*öameni po plemenu ali vrsti, številu glav in po barvi, pridodavši kake posebne Zl>ukove, ako bi jih imela.
K členu 6 pogodbe.
V oziru na carinske ugodnosti, pri katerih sta pojmova mejni okraj in mejni prebivavci merodavna, priznavajo se dozdanji mejni okraji v obeh državah za take, za katere naj veljajo te vrste ugodnosti v carini. V slučaji, da se razsežaj mejnih okrajev predrugači, to veljajo te carinske ugodnosti za mejni pas od deset kilometrov daljave od meje. Vendar imajo ravnajoča oblastva dotičnih mejnih kosov, s privolo ravnajočega oblastva druge stranke pogodnice, oblast, izimke po meri mestne potrebe tudi čez te okraje dovoliti.
K členom 5, 6 in 7 pogodbe.
Polakšice dogovorjene v členih 5, 6 in 7 uporabne su pod prigledi, ki jih ustanavlja dogovor med Avstrijo, Bavarijo, VirtemberŠkim in Badenskim od 20. februvarja 1854, tudi na občenje čez Bodamsko ali Konstanško jezero.
Pridržuje se pregled omenjenega dogovor gledé takih njegovih določil, k so vsled resnično predrugačenih razmerov premene potrebna.
K členu 7 pogodbe.
1.	Olajšba v členu 7 omenjena, zahteva sledeče okolnosti za svoj pogoj :
a)	Blago se mora pri vhodnji colniji zarad dalje odprave s spremnico (ne zarad končne odprave) napovedati in biti opravljeno z uradnim listom, ki kaže, da in kako je bilo ondi, od kodar se pošilja, djano pod uradno zapiro.
b)	Ta zapira mora, ko se pregleduje, biti nepokvarjena in zavarovavna.
c)	Vpoved se mora zgoditi po propisu in tako, da spričo pomanjkljive napovedi nf treba natančnega pregledovanja kos za kosom, in ne sme biti sploh nikakega suma zastran namerjene prikrate.
če se je brez odkladanja mogoče prepričati do dobrega, daje zapira v drugi državi narejena še cela ali nepokvarjena, in da blago zavaruje, sme se tudi od-kladanje in vaganje blaga opustiti.
2.	Če se na posamnih mestih na Nemškem pokaže potreba, naj se na posebno prošnjo tudi voznikom blaga dopusti porabiti javno hranišče. Ênaka ugodnost se pripušča tudi od avstro-ogerske strani.
K členu 8 pogodbe.
1.	Zdanje zložbe mejnih colnij, ki stojé ena proti drugi, bodo še obsiale. Toda vsaki vdeleženih držav je na voljo, takšno zložbo preklicati proti temu, da Šest mesecev popred odpové.
Nove zložbe so pridržane dorazumenju med Avstrijo in deležnimi nemškimi državami.
2.	Zarad veče polajšbe v občenju bodo se tudi daljo odpravile oblasti mejnih nasprotno stoječih colnij kar se dâ v sklad spravile.
Izinmi razteg oblastnosti posameznih uradov pridržava se posebni domembi vdeleženih vlad.
3.	Zastran postavljenja in uradnih oblasti mejnih colnij preloženih na ozemlje drugega pogodnika dogovorila so se naslednja načela :
a)	Colnija, ki je popred na zemlji svoje države stala, pa se preloži na <5no stran, ima še dalje ime poprejšnjega kraja, kateremu se pa pridodâ ime novega kraja. Na onostranskem ozemlju vnovič postavljene colnije dobč ime od kraja, kjer se postavijo.
b)	Zapornice (prečnice) se obarvajo z deželnimi barvami tiste zemlje, na kateri stojé ; uradni Ščit pa se opravi z barvami in grbi tiste dežele, v katero colnija spada;
c)	Načelnik deželne colnije skrbi za izpolnjevanje hišnega reda.
d)	Vlada tiste države, na katere tleh stoji colnija, naj skrbi za to, da se na nje ozemlje prestavljeni uradniki v svojih colnijskih opravkih ne motijo, in da zlasti varnost njihnih službenih pisem in denarjev ne bode podvržena nikaki spotiki.
e)	Obajostranski čolni in davkarski uradniki in postavljenci, ki o kateri si bodi v pogodbi omenjeni priliki, imajo na sebi zapovedano službeno uniformo, pridejo v nasproti stoječo državo, naj bodo ondi od cestnine, voznine in brodnine, pobirane na račun države, takisto oproščeni kakor lastni uradniki in postavljenci. Nasproti pa jim prostost takšnih potnih davščin, katere pobirajo družbe, korporacije, občine ali posamni privatniki, gre samo tedaj, kadar obstoječa tarifa tako govori.
f)	Izrečno se pripoznava, da je namen tega zlaganja nasprotno stoječih colnij sicer ta, da bi se, kar je mogoče, obojostranska uradna dela opravila ob enem, ne pa ta, da bi se blago vkup odpravljalo, da ima torej — zunaj slučajev navadnega navala, zakar bodo veljala navodila dogovorno od obojo-stranskih carinskih uprav izdati se imajoča, — vsaka izmed obeh colnij opravljati samo tista dela, ki so ji kakor vhodni ali izhodni colniji od njene države naložena, da se pa ne sme deležiti enakih del druge colnije.
(]) Se za naprej bodo veljali zdanji dogovori :
za uredbo razmerij uradnikov in postavljencev tistih colnij, ki su preložene na zemljišče sosedne države,
o tem, kako naj se uradniki in postavljenci obojostranskih straž v obrano cola vedejo, občujoč z uradniki in postavljenci stražništov sosedne države, o tem, v katera poslopja se imajo colnije ene države, preložene na zemljišče druge države, spraviti in za katere najemščine, o troskih za snaženje zloženih colnij in za kurjavo v istih, o narejanju, vzdržavanju, razsvitljevanju, zapiranju in odpiranju zapornic pri zloženih colnijah,
o pravicah in dolžnostih uradnikov od colnij na zemljišče sosedne države prestavljenih, katerim so'se stanišča v kakem državnem poslopju te države odstopile,
o čolnih odpravah ob nedeljah in praznikih, naposled o vzajemni prostosti cola za dodelane uniforme uradnikov in njih orožje.
Službo zastran predstopnikov meje bode vsak pogodnik opravljal po Uotičnih propisih, ki veljajo na njegovem ozemlji in z ozirom na posebne
(Wo»,ni,„h.)
KI
K členu 10 pogodbo in k colnemu dogovoru.
1.	K §. 4 colnega dogovora.
Med višje čolne in davkovne uradnike, ki imajo oblast, vpogledavati znanja radi pri pobirajočih uradih nasproti ležeče čolne okolije v registre ali razdelke registrov, dokazujoče prehod blaga iz nje in va-njo in ob njeni meji, in v dotične priloge, spadajo razen višjih uradnikov, na Avstro-Ogerskem : višji uradniki vé-likih colnij, finančne straže nadkomisarji in komisarji, na Nemškem: udje glavnega ali velikega urada in višji prigledniki (kontrolorji).
2.	K §. 5 colnega dogovora.
Priznava se za nespotikljivo, da naj se mejni nagledniki (finančni stražniki) v odvračanju in zasledovanju kootrabanta med sabo podpirajo in eden drugemu neposrednjc poročajo vse, kar bi kdo o tem zapazil. Toda v tem je bilo eno-misljije, da naj se posvetovanje, katero se ima od časa do časa in o kaki posebni priliki goditi o tem, kako bi se dalo kaj s sodelovanjem bolje opraviti, opravlja samo med obojostranskimi višimi colnimi in davkarskimi uradniki.
3.	K §. 6 colnega dogovora.
Priznava se, da obojostranski čolni in davkarski uradniki, kadar zasledujoč kakega kontrabantarja, ali pa iščoč stvari ali sledu od prestopa colnib postav njihne države, stopijo na zemljo druge države, ondi nimajo storiti drugega nego da ondotnim županom ali gosposkam predložč, kar bi bilo za pozvedbo dogodka in iznajdbo storivca ter za zavarovanje dokaza potrebno storiti, da zahtevajo nabiranje vseh dokazov gledé na dovršeno ali poskušano prikrato cola, in pa po okolnostih začasno odvzetje blaga in zaprtje storivcev, da pa nasproti imenovani uradniki na tujih tleh ne smejo ni storivca prijemati ni blaga zadržavati ni svojega orožja rabiti. Če bi pa uradniki ti zasledujoč in priganjajo koga bili osebno napadeni in prisiljeni tako, na tujih tleli, braneč sami sebe, orožje rabiti, bodo za vsak primer posebej gosposke tiste dežele, v kateri se to primeri, po postavah ondi veljavnih razločile, če jo bilo sploh ali v takem obsegu, kakor se je zgodilo, potrebno poprijeti za orožje v odboj posilnega napada.
4.	K §§. 6 in 11 colnega dogovora.
Obojostranski čolni in davkarski uradniki smejo, prestopivši v drugo državo pogodnico iz kakega v §§. 6 in 11 colnega dogovora povedanih namenov, biti ravno tako oboroženi, kakor je za opravljanje službo v lastni deželi zapovedano.
5.	K §. 8 colnega dogora.
V tem je bilo enomislije, da bo, dokler se smo v mejnem okraju tuje nezacolano blago samo na mestih, kjer je kaka colnija, in ondi samo v colnijskih skladiščih ali saj pod takim prigledom hraniti, da bo krivo rabe dovolj obvarovano, za zvršitev dogovorov §. 8 dovoljno, če se obojostranskim colnim gosposkam
naroči, naj hraniŠča omenjene vrste in pa zalogo tujega zacolanega in domačega blaga v mejnem okraju po načinu postavno dopuščenem tako prigledujejo, da bodo, kakor je prav, ozirali se tudi na čolne interese drugega pogodnika.
6.	K §. 9 colnega dogovora.
V izvod dogovora pod lit. a) §fa 9 bodo se obojostranskim uradom posebej naznanile tiste stvari, katere so v nasprotni čolni okoliji na wozu in prevozu prepovedane ali posebnega dovoljenja potrebne.
7.	K §. 10 colnega dogovora.
Po §. 10 colnega dogovora bodo se rešitev varščin danih za vnovični izvoz nezacolanega blaga in odpustila ali povračila pristoječe za izvoz stoprv tedaj dodelila, kadar se s potrdnico vhodnega urada izkaže, da je blago, iz nemške čolne okolije na Avstro-Ogcrsko ali na robe izvoženo, bilo na Avstro-Ogerskem, oziroma v nemški čolni okoliji zglašeno.
V oziru na zvrŠbo teh določil bilo je enomislije v tem, da naj ostane pri dozdanjem postopanji po meri naslednjih propisov:
a)	Pri navadnem prehodu voženega blaga, kjer ga obojostranske mejne col-nije po carinskih zakonih na izvozu, oziroma na wozu odpravljajo, pre-odkazuje ga zarad napovedne potrdnice mejna colnija izhodne države na mejno colnijo vhodne države, in to na samih odpravnih papirjih, kateri blago spremljajo. Poslednjič omenjena colnija izdâ napovedno potrdnico, udarivši na-njo uradni pečat, in pristavivši uradni podpis z besedami:
„Napovedano (zglašeno) in pod št................reg. vpisano“.
b)	Pri prehodu blaga po železnici voženega voljâ isti postopek, tudi če se blago na izvozu pri colniji v notranji deželi a na wozu pri mejni colniji ali pa na izvozu pri mejni colniji a na wozu pri notranji colniji ali naposled i na izvozu i na wozu pri notranji colniji odpravlja.
Da pa bode tedaj, kadar se blago na wozu odpravlja pri notranji colniji, le-ta colnija vedela, katero izmed preodkazanega mu v napovednem postopku blaga je prestopilo mejo pod vezanim prehodom, zabeleži mejna colnija vhodne države na temelji odpravnih papirjev priobčenih mu od mejno colnijo izhodne države pri dotični številki nakladnega spiska, katera colnija izhodne države jo blago na izvozu odpravljala, in v kateri register in pod katero številko jo ondukaj vpisano. Tako bi torej n. pr. pri blagu na Dunaj namenjenem, katero jo s spremnico prišlo v Vratislavo ter se je ondi odpravilo na izvozu čez Bogumin, avstrijska mejna colnija v Bogu-tninu, katera blago v napovednem postopku odpušča na Dunaj, na temelji spremnico priobčene ji od pruske mejne colnijo v Boguminu, v nakladnem spisku pri dotični številki pristavila opomnjo ali beležko:
„Pod vezanim prestopom od Vratislavo, sprcmnica, Prej. register št.......“
A da tudi izvozno-odpravna colnija, prejemŠi nazaj odpravile papirje po mejni colniji vhodne državo za zglasitov potrjenih, brž izvé, katera col-
nija vhodne države blago po carinskih zakonih na wozu odpravlja, oddd ji mejna colnija vhodne države napovedno potrdnieo o blagu, katero je ona v napovednem postopku odpustila na katero notranjo colnijo, tako :
„Po nakladem spisku Št. . . . zglašeno in z napovednico št. . . . v.................odpuščeno“.
Pri zloženih colnijah, ki imajo znamenito po železnicah voženega blaga odpravljati, naj vendar bode dovolj, če vhodne colnije prejem nezacolanega blaga s tem potrdijo, da uradni štempelj na odpravne papirje druge strani udarijo.
c)	Pri poštni vožnji, naj se blago vozi na navadnih poštnih vozéh ali po železnici, oskrbuje mejna colnija izhodne države izvozno odpravo blaga pod vezanim prestopom prehajočega. Zapira se mora pregledati ali ostaja ista pri posamnih kosih ter mejna izhodna colnija le to potrdi na vpovedi blaga namenjeni za mejno vhodno colnijo, udarivši na njo uradni pečat z besedami
„Svinčena )	.	, T r »,
Pečatna j zaPira oa '• '■ puščena,
tako da vsi poštni kosovi, kateri iz vezanega prestopa izhodne države vha-jajo, k mejni vhodni colniji pod uradno zapiro in z uradno potrjeno vpo-vedjo pridejo in se z njo morajo na dotično notranjo colnijo odpustiti, ako se njih vvozna odprava po carinskih zakonih ne zvrši ondukaj. Colno-od-pravne papirje mejne izhodne colnijo ona tudi z blagom vred pošilja na mejno vhodno colnijo, katera jih v dokaz vhodne zglasitve odŠtemplja in po tem precej nazaj odpravi.
Enomislije je v tem, da se pri zloženih colnijah na železnici in sosebno tam, kjer pošte neposrednje prehajajo v istih železnocestnih poštnih vozovih brez prenakladanja poštnih kosov, ter le-ti kosi, nekaj pod posamezno, nekaj pod prostorno zapiro dohajajo, oziroma dalje odpravljajo se, sme opustiti potrdba izhodne colnije o zapiri na vpovedih blaga namenjenih za mejno vhodno colnijo in da bode dovoljno, če izhodna colnija colno-odpravne papirje, brž ko pošta pride, vhodni colniji v vpogled in zarad odštempljanja vroči.
H. Iv §. 11 colnega dogovora.
Domemba o točkah omenjenih v §. 11 pridržuje se pogajanju med Avstrijo in meječimi nemškimi državami.
Colnijska odprava živine čez obojestransko mejo na železnicah prevažane naj se, kolikor bode koli mogoče, pospeši in olahkoti. Vrši naj se tudi po noči, če se vožnja poprej napovč in železnocestne uprave ta k d predložč, ako se to dâ zediniti s popolnoma zanesljivo zvrŠbo službe.
9.	K §. 13 colnega dogovora.
Po §. 13 colnega dogovora naj bodo na prestope prepovedi gledč vvoza, izvoza in prevoza drugega pogoduika postavljene najmanj iste kazni, katerim so enakšni ali podobni prestopi lastnih davŠčinskih postav podvržepi.
V tem je bilo edinomislije, da se v tistih državah, v katerih so prestopi z policijskih ozirov izdanih prepovedi vvoza, izvoza ali prevoza ne smatrajo
za prestope davsčinskih postav, ne morejo uporabljati niti kazni, postavljene v obrano rečenih davščin, marveč da je uporabljati dotično kazensko postavo, kar pa ne brani preganjati storivca tudi po čolni kazenski postavi, kadar je storil ob enem tudi čolni prestopek.
10.	K §. 14 colnega dogovora.
Preiskovanje smejo nasvetovati na Avstro-Ogerskem finančna okrajna ravnateljstva, oziroma finančna ravnateljstva, in finančni nadzorniki (mejni nodzorniki) a na Nemškem glavni ali véliki uradi.
Obojostranska oblastva naj take nasvete pošiljajo eno drugemu, da se napravi, česar bode dalje treba.
11.	K §. 21 colnega dogovora.
Poleg kazni je treba potirjavati tudi dohodke, katerim se je prestopnik umaknil, z dopustninami vred.
12.	Iv §. 22 colnega dogovora.
Kar je v odstavku 3 §f* 20 ustanovljeno o tem, kdo nosi troške, veljâ tudi za ustavljeno preiskavo, o čemer se tu govori.
K členu 11 pogodbe.
Edinomislije vlada v tem, da je narodno ribarstvo izločeno od določil pričujoče pogodbe.
Izenačba pomorskih ladij in njih tovora v obojostranskih morskih pristaniščih, katera je izgovorjena, ne razširja se:
a)	na darila (premije), ki se dajejo za novonarejene pomorske ladje ali katera bi se dajala, na kolikor ta darila ne obstojé v oprostitvi od pristaniških ali čolnih pristojbin ali v ponižanju takšnih pristojbin;
b)	na privilegije za tako imenovane Yachtclubs, ki so lastnina tretjih držav.
K členoma 16 in 18 pogodbe.
1. Odločbe v Členu 16 in 18 zapopadene veljalo tudi za ta primer, kjer bi l’do prenakladanja treba za to, kjer imajo železnice različno kolesnico (kolejo).
ravno se iste odločb«- niso mogle razširiti tudi na drugo kako prenakladanje Maga po železnicah voženega, priznava se vendar, da kjer bi kraja, od kodar se 1'lago naloženo vozi in kjer so ima raztovoriti, bila tako daleč narazen, da bi tr«ba bilo prenakladanja, naj se ne izključi razšir onih ugodnosti na take pripre, kjer se blago pod dovoljnim nadgledom prenaklada.
.	2. Poštno blago, katero se na železnicah po ozemlji ene pogodbene države
v,t druge ali v drugo državo pogodnico prepeljuje, naj bo, ako so vozi v shrambah pi av zaprtih in če se iz poštnih čolni ji pristopnih pisem vidi število, zapopadek ‘l 1 vsebina in sirova teža posamnih kosov, oproščeno povedi (deklaracij«;) in pre-
gleda (revizije) tako v notranji deželi kakor na meji. in pa colnijske zapire na posamnih poštnih kosih tudi takrat, kadar se zavolj prehoda z ene na drugo železnico mora prenakladati.
Zastran reči, ki se pošiljajo s pošto okoliš prehajajočo, dopuščeno je tudi, da se ne povč zapopadek posamnih poštnih kosov.
3.	V tem je bilo edinomislije da v drugem odstavku člena 18 in tu zgori pod 2. dogovorjeno oprošČenje blaga po železnicah voženega in poštnega blaga od colnijskega pregleda ne brani zvršbe takega pregledovanja, kjer je bilo ova-jeno, ali kjer je bil utrjen sum, da se namerja čolni prestopek.
4.	Čolna odprava vzajemno po železnicah vožnega blaga naj se, kakor doslej, godi po določilih, ki so razvidna iz priloge G zvršitvenega zapisnika k pogodbi od 11. aprila 1865. Pri tem naj polakšice železnocestnega voženja, obstoječe med Avstro-Ogerskim in dotičnimi nemškimi državami, kolikor bi šle dalje nego omenjena določila, še dalje v veljavnosti ostanejo. Takisto naj tudi še dalje veljajo v prilogi D (zvi-šitveni zapisnik 1855) obseženi propisi o za-piri ladij.
K členu 19 pogodbe.
1.	Kar se tiče obiskovanja trgov in semnjev, dosegla se je domemba o formi izkaza, katerega morajo podložniki drugega pogodnika, hoteč biti deležni izrečene v prvem odstavku člena 19 ugodnosti, s sabo imeti, po tem, kar kaže priloga C. Izdajale bodo takšen izkaz gosposke tu doli pod 2 imenovane.
2.	Tisti obrtniki, kateri hočejo na zemlji druge pogodbene države blaga nakupovati ali naročnikov za blago iskati, pripuščali se bodo k temu brez davščine na podlogi obrtnijskih izkaznic, ki jih izdajejo domača' gosposke.
Te izkaznice naj se izdajö po obrazcu priloženem pod D.
[zdajö jih pa tiste gosposke, katerim je izdajanje potnih pisem po zdanjih pogodbah izročeno. Vsaki izmed pogodbenih držav je prihranjeno, da sme, če se ji zdi, zmerno pristojbino za izdatbo jemati.
Da se pomote in izopake odvrnejo in ubranijo, naj se izkaznice, po eni obliki za Nemčijo in za Avstro-Ogersko narejene, po formatu in barvi ločijo od potnih izkaznic (Passkarten), naj vsako leto drugo barvo imajo, naj bodo take velikosti, da se lahko v žepu s sabo nosijo, ter naj bodo v nadpisu tako kakor potne izkaznice previdene s štempljem, ki kaže grb in ime tiste države, v kateri je izkaznica bila izdana.
Obrtniki (trgovski potniki), imajoči izkaznico smejo s seboj jemati, samo vzorcev blaga (muštrov) in ne blaga. Za druge, na izkaznici neimenovane ljudi ne smejo poslov ni sklepati ni posredovati. Tudi smejo samo potujoč okoli po deželi iskati naročnikov ali nakupovati blaga. Vrh tega imajo dolžnost izpolnjevati prepise v vsaki državi veljavne.
Do konca leta 1881 naj ostanejo v uporabi in veljavi izkaznico, kakoršne so bile doslej dogovorjene; do tisto dobe naj izkaznice potnikom, kakor doslej, daj<5 pravico, nakupljeno blago jemati s seboj v kraj, kamer je namenjeno. Od 1. januvarja 1882 počenši pa nolui ta oblast, jemati s seboj nakupljeno blago.
K členu 20 pogodbe.
Oznamenila blaga ali ovojev njegovih, po tem fabriške in trgovske marke in pa vzorci ali muštri in modeli, katerih pravno obrano žolč nemški pripadniki
doseči na Avstro-Ogerskom, naj se shranjajo tako pri Dunajski kakor tudi pri Budim-Pestanski trgovinski zbornici.
Ker se mora v nemškem cesarstvu po ondukajšnjih zakonih o vsakem patentu, ki se komu podeli, uradno oznanilo izdati, ustanavlja se, da, ko bi kateri pripadnik nemškega cesarstva na ondukaj patentiran predmet tudi na Avstro-Ogcrskcm pridobil privilcgijo, na Nemškem tiskom zvršeni oglas dotičnega patenta, opisa in načrta takrat no bode zakonit razlog ničnosti soper pravni obsta-' nek isti predmed zadevajoče avstrijske ali ogerske privilegije, kadar se je uvetom postavnim primerjena prošnja za njo pri pristojnem oblastvu vložila v treh mesecih od tistega dne, katerega se je gori omenjeni oglas opravil. Ta dan se bode v tiskanicah nemških patentnih spisov na znanje dajal.
K členoma 21 in 22 pogodbe.
Pod konzuli se razumejo vsi, katerim so izročeni konzulski opravki.
Vsak izmed pogodnikov, čigar podložnikom je konzul drugega pogodnika po besedah člena 22 podelil obrambo in na pomoč bil, ima dolžnost, povrniti troške, ki so se nabrali iz tega, po istih vodilih, po katerih bi se to zgodilo zastran lastnih podložnikov od strani tiste države, katera je postavila konzula.
K členu 23 pogodbe.
Kdinornisljijc je bilo v tem, da pod colnijami, do katerih pošiljati uradnike v svrho v 1. odstavku člena 23 omenjeno sta si pogodnika vzajemno pridržala pravico, niso obsežena tudi oblastva čolne reči ravnajoča (na Avstro-Ogerskem: finančna deželna ravnateljstva in finančna ravnateljstva, na Nemškem: čolna ravnateljstva), ampak, da se pod njimi razumejo samo okrajna oblastva (na A vstro-Ogerskcin : finančna okrajna ravnateljstva, finančni nadzorniki, na Nemškem: glavni ali véliki uradi s podložnimi jim krajnimi colniini oblastvi).
Takisto je vladalo soglasje tudi o tem, da se sicer izbor colnij druge čolne okolije, kamor hoče poslati uradnike v svrho, ki jo omenja pogodba, prepušča vsakej vladi, da je pa treba vselej poprej udeleženi vladi priznaniti osebo uradnika, katerega misli, in pa tiste colnije, kamor ga misli poslati.
K členu 26 pogodbe.
Pooblaščenca sta se dogovorila, da se ta zapisnik ima ob enem s pogodbo Predložiti visokim pogodnikom in da se bodo, če so pritrdi pogodba, brez drugega pritrjevanja tudi v tem zapisniku stoječe izreke in doinembe štele za °dobrene.
Na to se je podpisal ta zapisnik v dveh izdatkih.
V Berlinu, dne 23. maja 1881.
(L. S.) Grof A. Wolkenstein s. r.
(L. 8.) Karel Henrik pl. Köttieher s. r.
Priloga C.
Obrazec.
I. I., kateri hoče s svojimi izdelki (pridelki) iti na semnje (v Avstro-Ogersko, nemško cesarstvo), izpričuje se z letem zarad njegovega izkaza pred pristojnimi gosposkami, da stanuje v I. in da je dolžan njegovemu obrtu primerjene postavne davke in davščine odpravljati.
Le-to izpričevalo veljâ za
mesecev.
(Kraj, datum, podpis in Štempelj gosposke izdatnice.)
Osebni opis in pa podpis dotičnega obrtnika.
Priloga D.
Obrazec.
Na leto 18 . .
Obrtna izkaznica
za
trgovske potnike.
St. izkaznice . . .


Gerb
J
Veljavna na Avstro-Ogerskenj, v nemškem cesarstvu in na Luksemburškem.
1 m c t e 1 j :
(Ime in priimek} (Ime selišča), dne........................
18 . .
(Oblastvo.)
1’odpis.
Potrjuje se z le-tem, da imetelj te izkaznice
S neko (fabriko ali trgovino) v.....................................pod firmo...................................ima.
\ kot trgovski potnik stoji v službi firme..........................v.....................katera ondukaj (fabriko
ali trgovino, oznamenilo: katero) ima.
Bodoč da imetelj na račun te firme in polog te ~||rm -.......................................................
minerja iskati naročnikov blaga in nakupovati blaga, potrjuje se dalje, da se za obrtovanje omenje—jg	^ ~
v tukajšnji deželi zakonito obstoječe davščine opravljati imajo.
Oznamenilo imeteljeve osebe:
beta dobe:........................postava:..........................lasje: . ........................
Posebna znamenja :...............................................................................
Podpis:
Opomnja. l'ri dvojnatnih vrsticah vpisujo ae v obrazec, katuri imej za lo dovolj prubtora, zgornja ali zdolnja vrstica, kakor bode priležno razmerom posameznega slučaja.
Pristavek v opomin.
Imetelj le izkazniec sme samo in edino potujoč po deželi in samo na račun gori omenje jh g— naročnikov J®kmi m hlaga nakupovati. S seboj sme imeli samo vzorce (muštrc) od blaga, a ne blaga samega. Tudi mora Spolnjevati prepise v vsaki državi veljavne.
/gornja trgovinska pogodba s končnim zapisnikom in prilogama vrod razglašuje se tu, ker stava-n jo privolili obe zbornici državnega zbora.
Na Dunaji, dne 29. junija 1881.
TaafFe s. r.	Dnimjewfiki s. r.	Pino s. r.
(Slovenj»^,)	82
65.
Postava od 16. junija 1881,
s katero se vladi daje oblast, zdaj veljajoča določila o priredbenem prometa z nemško carinsko (colno) okolijo do 31. dne decembra meseca 1881 najdalje v moči vzdržati.
S privolitvijo obeli zbornic državnega zbora ukazujem takö:
§• 1.
Vladi se daje oblast, zdaj veljajoča določila o priredbenem prometu z nemško carinsko (colno) okolijo do 31. dne decembra meseca 1881 najdalje v moči vzdržati.
§. 2.
Ta postava pride v moč tist dan, katerega se razglasi, in zvršiti jo naroča se Mojemu skupnemu ministerstvu.
V Schönbrunnu, dne 16. junija 1881.
Franc Jožef s. r.
Tiuiffe s. r.	XicmiuJkowski s. r. Falkenhayn s. r.
Pražak s. r.	Conrad s. r.	Welserslieimb s. r.
Dunajcvvski s. r.	Pino s. r.
66.
Ukaz skupnega ministerstva od 28. junija 1881,
s katerim se na temelji postave od 16. junija 1881 (Drž. zak. št. 65) in dogovorno z vlado dežel ogerske krone zdaj veljajoča določila o priredbenem prometu z nemško carinsko okolijo do
vštevno 31. dne decembra 1881 v moči vzdržavajo.
§• 1.
Zdaj veljajoča določila o priredbenem prometu z nemško carinsko (colno) okolijo naj se tudi dalje uporabljajo na blago, katero se do 31. decembra 1881 vštevno izvaža v priredbo ali obdelovanje in v prepisanem roku vnovič vvaža.
§. 2.
V izvod tega načela izdajata istodobno ministerstvi za finance in trgovino vnovič dotična določila.
Na Dunaji, dno 28. junija 1881.
Vault« s. r. Zu'iiiiutkowski s. r. Fal k«ulia,vn s. r. Pražitk s. r.	C'aurait s. r.	Wrlsrrsliriml» s. r.
I>uitajewaki s. r.
Piu« s. r.
69.
Ukaz ministerstev za finance in trgovino od 28. junija
1881,
s katerim se na podlogi postave od 16. junija 1881 in po dogovoru z vlado dežel ogerske krone določila o blagu zarad priredbe ali predelovanja v nemško carinsko okolijo izvažanem veljajoča
obnavljajo do vštevno 31. decembra 1881.
§• 1.
Tkanine domačega dela, ki se do vštevno 31. decembra 1881 izvažajo zarad pisanja (tiskanja), barvanja ali beljenja ter v prepisanem roku pisane, barvane ali obeljene vnovič vvažajo, plačujejo pri povratku carino po teži, kakoršno imajo po priredbi, namreč:
a)	pisane ali barvane tkanine................14 gld. v zlatu od 100 kilogr.
h) beljene tkanine............................4 „ „	„	„ 100	„
§• 2.
Proste vvozniu pri vnovičnem wozu ali povratku, ako se v priredbo do 31. decembra 1881 in ne pozneje izvažajo ter v prepisanem roku vnovič vvažajo, bodo še dalje:
a)	tkanine domačega dela, ki se izvažajo za kako drugo v §. 1 ne imenovano podelovanje, ter podelane vnovič vvažajo;
b)	preja domačega dela, ki se zarad pranja, beljenja, barvanja, pisanja (tiskanja), vezenja in tkanja izvaža in po dokončanem delu nazaj v deželo pripravi ; takisto tudi preja (s primesjo k temu potrebno) v napravo čipek (špic) in pasarskega blaga;
cj vsakovrstni predmeti, ki se v popravo izvažajo in popravljeni vnovič vvažajo ;
d) drugo blago in predmeti domačega dela, ki se izvažajo, da bodo v mejnem okraji podelovani, ter se vnovič vvažajo, ne izpremenivši bitnega svojstva in v trgovanji navadnega imena.
Ni dopuščeno, izvažati na priredbo prejo za potkanje in ob enem za bar-vanje ali tiskanje iz nje narejenega tkanja, ali pa polst (klobučino).
§• 3.
Carinska ugodnost pri vnovičnem wozu navezana jena te le uvete, namreč:
a)	da se zagotovi istovetnost izvažanih in nazaj vvažanili predmetov;
b)	da se pri izvozu izkaže domači izvor blaga podelavati se imajočega;
c)	da je pristojno carinsko oblastvo podelilo dovoljenji' k prometu z carinsko ugodnostjo.
, Obeh poslednjih uvetov ni potreba pri predmetih, ki se v popravo izvažajo 111 vnovič vvažajo, po tem gledč rokodelcev in ljudi za mezdo delajočih, kateri stanujejo po mejnem okraji ter navadno tvarino svojega dela (tudi prejo) in svoje (,*odje prek meje v svoje stanišče odnašajo, da bi domd delali, in podelavši jo "azaj donašajo, ako se dovoljno izkažejo ali so v tistem kraji sploh znani in če
M *
IJveti carinske ugodnosti
Domači izvir.
Dopustni list.
po množini tvarine, in po znanih delovnih razmerih ni nikakoršne sumnje o tem, da tu gre samo in edino za rokodelsko ali domače podelovanje robe in ne za fabriško vršbo dela.
Kjer je navada, da faktorji razdelitev dela med delavce posredujejo ter vvoz in izvoz dotičnih poslatev oskrbujejo, postopati je z njimi kakor z delavci za mezdo.
§• 4.
Pod prejo in tkanjem ali tkaninami domačega dela razumevajo se v sami avstro-ogerski carinski okoliji napredena preja in natkane tkanine, po tem taka preja in tkanina, ki se sicer sirova iz kake vnanje dežele vvaža ter se v avstro-ogerski carinski okoliji beli, barva ali tiska, in pozneje še zunaj nje kakö nadalje podelava.
Pri drugih robah in predmetih, ki se imenujejo pod §. 2, lit. dj, nSj se šteje da so domačega izvira, kadar je moči izkazati, da je največ na-nje uporabljenega dela bilo v domači deželi storjeno.
\ izkaz domačega izvira služi v vseh slučajih potrdnica domačega izdelovalca, katera naj se vzklicuje na dan, tekočo ševilko in število strani poslovne knjige za priredbeni promet (§. 6), katero si piše; poleg tega je trebn vsakemu kosu tkanine fabrikantov štempelj dobro pritrditi.
Blago, katerega domači izvir ni takö dokazan, naj se ne pripušča k prired-benemu prometu.
§• 5.
Obrtnikom, gledé zanesljivosti katerih ni nikakega trdnega pomišljaja, naj pristojno carinsko oblastvo na čas do 31. dne decembra 1881 podeli dopustni list za izvoz svojih po fabriško ali z delavci mezdo dobivajočimi narejenih izdelkov (§. 4) pod zagotovilom carinske ugodnosti pri vnovičnem wozu podelanega blaga.
V prošnji za ta dopustni list treba je povedati blago, ki se ima v podelovanje pošiljati, po imenu, kakoršno navadno imeva v trgovini, daljo labriko pro-siteljevo, v kateri se blago izdeluje, kako in kje bode potrebno podedovati ga, dalje carinski urad (colnijo), oziroma carinske urade (§. 8), kateri bodo blago pri izvozu in vnovičnem wozu odpravljali.
Kadar bi se želel daljši rok za vnovični vvoz predelanega blaga, nego je postavljen v 7, mora se v prošnji (a potreba z ozirom na način priredbe in daljavo vožnje dokazati.
Dajati dopustni list pristojno je carinsko oblastvo (§. 16) uradnega okraja, v katerem leži prositeljeva fabrika, ki izdeluje blago namenjeno v priredbo.
Ako je trdni obstanek prositcljcve fabrike znan ali izkazan tor ni nikakega osnovanega pomišljaja proti njegovi zanesljivosti, to naj carinsko oblastvo precej izd il dopustni list po priloženem obrazci, podaljšani rok po §. 7 dovoli ter pod eno priobči prepise carinskemu uradu, oziroma uradom, pri katerih ima blago v priredbo namenjeno izstopiti in predelano vnovič vstopiti. V vsakem slučaji treba je p rušitelju najdalje v 14 dnevih odlok podeliti. Več dopustnih listov naj se enemu fabrikantu pod (dj uje samo tedaj, kadar on blago za priredbeni promet izdeluje v več fabrikali, katere podstojé različnim carinski...blastvom,
Doslej izdani dopustni listi v priredbeni promet veljajo do 31. decembra 1881 ter ni potreba nove prošnje.
Pravoredno izdani dopustni listo vi naj se komu nazaj vzamejo, če mu se dokaže carinska prikrata ali če je večkrat prigledne propise debelo zanemaril, zlasti če je zahteval carinsko ugodnost za blago nedomačega izvira ali če fabri-kant poslovnih knjig o priredbenem prometu ni pisal ali če jili je pisal tako, da ne daj<5 razvida o njegovem priredbenem prometu. Vendar preklic dopustnega lista vzvratno ne deluje na blago, katero je pod propisanim prigledom uže izvoženo.
Ako se komu dopustni list nazaj vzame, ker mu se dokaže, daje carino (col) prikratil, njegov vzklic nima odložne moči, v drugih slučajih pa jo ima v toliko, v kolikor se zavaruje carina potarifna.
§•6.
Obrtniki, ki so prejeli dovoljenje k priredbenemu prometu, podstojé nadzoru pristojnega carinskega oblastva, ter imajo za tega delj dolžnost, izkazovati svoje obrtovanje, po imenu dobavo, izvir in 'oearinjenje (zacolanje) blaga, kakor tudi držati ali pisati za priredbeni promet poleg svojih rednih poslovnih knjig in v skladu z njimi posebne knjige, vpogled v katere mora se vsak čas dopustiti pristojnemu carinskemu oblastvu in tistim, katere ono pošlje.
V teh knjigah je izkazovati pod zapored tekočimi številkami blago v priredbeni promet namenjeno po rodu, množini in teži, pri tkaninah še tudi po Šte-vihi kosov in po meri na meter s pridodajanim dnem odhoda.
Carinsko oblastvo naj v primernih razdobjih pregleduje in preudarja, če se knjige o priredbenem prometu skladajo s potrdnieami domačega izvira (§. 12) blaga v priredbo izvažanega, ki jih pošiljajo carinski uradi, in če je razsežaj pri-•’cdbenega prometa primerjen delnim napravam dotične fabrike.
§• 7.
Rok za vnovični vvoz s carinsko ugodnostjo blaga v priredbo izvažanega ■znaša tri mesece od dne izvozne odprave. Ako bi se vendar ta rok z ozirom na način priredbe in na trajanje vožnje zdel nedovöljen, sme pristojno carinsko °hlastvo podeljujoč dopustni list za vse poslatve v naprej rok do šest mesecev "ajdalje odmeriti, kar ono sme izimkoma tudi pozneje za vsak slučaj posebej dosoliti. Ako se vnovični vvoz ne zgodi znotraj roka v to dopuščenega, dotičnik 'Zgubi pravico do zagotovljene carinske ugodnosti.
§. 8.
Odprava izvažanega in vnovič vvažanega blaga in predmetov naj se praviloma vrši pri enem in istem carinskem uradu, bodi na meji ali na notranjem, ^atno v takih slučajih, kjer hi vslod zemljepisne leže tistega obrtovaliŠča, kjer se J*°de blago plemenitilo (prirejalo) — in z ozirom na kraj, kamor je podelano ojago koneČno namenjeno, znaten ovinek pri vnovičnem voženji blaga k odpra-v'vŠemu ga uradu bil neizbežen, dovoli pristojno carinsko oblastvo po prositelje-V(‘"> predlogu, da blago vnovič vstopi pri drugem nego pri izvoznem uradu za-
Uradno
nadziranje.
Rokovi za vnovični vvoz podelanega blaga.
Carinski uradi 7.a vnovični vvoz
rad konečnega uradnega djanja. Za to dovolbo je prositi, predno blago namenjeno v priredbo izstopi, izimkoma sme se to zgoditi tudi pozneje — vendar takö, da se prošnja poda in obrazloži Štiri tedne, predno se blago nazaj pošlje.
Ali delovite poslatve katerega podelanega blaga smejo se vselej samo pri enem istem carinskem uradu vnovično vvažati.
§• 9.
Oznamenilo
istovetnosti.
Istovetnost v priredbo izvažane in vnovič vvažane preje in tkanine, kakor tudi drugih v podelovanje iz okolije in nazaj voženik predmetov treba je vselej zanesljivo zagotoviti, in to v prvi vrsti pri izvozu. Carinski urad naj določi trdno oznamenilo istovetnosti, oziraje se kolikor je moči na dotičnikove predloge.
Zavrnejo naj se taki predlogi stranek, ki očitno niso dovoljni v zagotovitev istovetnosti.
Pri tkaninah, ki se izvažajo zarad priredbe, naj se uporabljajo ali štemplji z odtiskom v barvi ali pa svinčeni pečati (plombe) z ozirom na način napovedanega postopka.
Barvenotiskovni štempelj v oznamenilo istovetnosti naj izražuje odpravni urad, mesec odprave in številko vpisnika v premičnih pismenih in cifrah. Barvilo naj se jemlje tako, da se udarjeni odtisk štemplja s podelovanjem ne izbriše.
Tkanine je treba oznamenjati na obeh koncéh vsakega kosa, a če se namer-jajo razdeliti, na vseh delitvenih koncéh po meri prej napovedane razdelbe.
Razdelba na več nego štiri kosove m dopuščena.
Pri preji, ki se ima prati, beliti, barvati, pisati in tkati, in pri drugem pode-lovanji pritrjati je praviloma plombe ali pečate. Kjer se doslej plomba v prigled istovetnosti ni pripenjala, sme carinsko oblastvo dovoliti, da se istovetnost zagotavlja z dotrdbo teže, ki jo ima preja, in s pridržkom pokusnih koscev.
Takisto naj se postopa tudi pri preji (koncih ali nitih, šeni 1 ji) za čipke, gumbe iz koncev ali sukanca in kovinskih obročkov ali rink ali drugo pasarsko blago.
Predmeti v popravo ali drugačno podelovanje pošiljanih naj sc praviloma oznamenjano s pečati, plombami na protegnenih vrvcah ali na kak drug primeren način.
Rododelsko narejanje oblačil iz tkanja v lastno nošo obmejnim stanovalcem ni izločeno od priredbenega prometa, da si nazaj privažani predmet svojo podobo izpreminja, ako je carinskim uradom mogoče, z dovoljno pripažnjo, kakor na primer z oznako muštra ali opisom predmeta, kateri se hoče izvoziti v podelavo, spoznati mu istovetnost v blagu nazaj prinesenem.
$. io.
vrtilno po.to-	Predmeti, za katero se v priredbenem prometu zahteva carinska ugodnost,
y.iijo v prirod morajo se pri dotičnih uradih carinskih o izvozu in vnovičnem wozu z vzklil em beuim prometu. na ,j0pU8f;nj i;st oglaševati in v pregled staviti.
§• H.
Vpoved, ki jo je treba pri zglasitvi v dveh enako slovočih primerkih oddati, rniavozu. naj obseza:
1.	Množino (pri tkanini po številu kosov) in rod ali vrsto, kakor tudi čisto težo blaga v podelovanje namenjenega (tkanine, preje in drugih predmetov) tako pod tarifnim kakor tudi v trgovini navadnim imenom;
2.	fabriko, v kateri se je blago namenjeno v priredbo izdelalo, Število kosov istodobno podati se imajočih potrdnic o domačem izviru (§. 4) in pri tkanini fabriški štempelj ;
3.	način, kako, in kraj, kje se bode podelovalo ;
4.	urad, mimo katerega se ima izvažati;
5.	dovoljeni rok za vnovični vvoz (§. 7) ;
b. katere vrste uradno oznamenilo, potrebno v izkaz istovetnosti se pred-la&a (§• 9) ;
7. urad, pri katerem se ima podelano blago z ugodnostjo carinsko vnovič vvažati (§. 5).
Ni dopuščeno, blago iz različnih tozemskih fabrik mešati v eni
zglasitvi.
§• 12.
Na temelji vpovedi ukaže urada načelnik izvozno odpravo.
Kjer se priredbcni promet vrši samo na podlogi posebne dovolitve, treba je Po opravljenem pregledu preudariti, če se vpoved in blago sklada z dopustnim 1 isto m.
Na to je po §. 4 poistiniti domači izvir blaga.
Potrdnice <> domačem izviru blaga v podelovanje izvažanega naj carinski u,,ad provideva s pripisom izvažane vrste, množine in teže, pri tkanini tudi šte-vila kosov, na to shranjuje in vsako četrt leta pošilja tistemu carinskemu oblastvu, katero je izdalo dopustni list ter po §. 6 obrt dotičnega domačega izdelovalca nadzira.
Na to je potrditi izpravnost vpovedi ter ukazati, da se blago opravi z urad-nun oznamenilom istovetnosti, kakor piše §. 9.
Pri tkaninah naj se na vpoved naudarja štempelj istovetnosti.
Ko se blago pod uradnim nadzorom pozavije, iznajde se za vsak poseben k°s (collo) kosmata teža, ter ta teža z oznamenilom posebej zavitega kosa in pa številom in čisti teži va-nj spravljenih kosov tkanine ali druge robe v oba primerka vpovedi vpiše ter prisiavi, daje uradna zapira opravljena. En primerek ^povedi (zapisniea) izroči se dotičniku, drugega si pridrži odpravni urad, če ima . ago mimo njega vnovič vstopiti, a v drugem slučaji pošlje ga odpravni urad batomu uradu, pri katerem se ima podelano blago po danem dovoljenji (§§. 5 in8) vnovič vvažati.
V slučaji poslednjič omenjenem treba je uradu prepisek vpovedi kot prilogo v vpi8nik pustiti.
Pri vnovičnem wozu.
Razločki teže.
Uradne pravice carinskih oblastev in uradov.
Gledé pisanja vpisnika in nadaljšnjega izkazovanja odpravljanega blaga držati se je dozdanjega postopka.
Odpravljaje tkanino na izvozu naj carinski urad za trdno v čisto dene, kakšna je, namreč je li sirova, beljena, barvana ali pisana, ter naj — kakor najde — vpiše v oba primerka v povedi.
§. 13.
Vnovični vvoz podelanega blaga s carinsko ugodnostjo zglaševati je na temelji zapisnice, izdane pri izvozni odpravi.
Ni dopuščeno, mešati v eno takega blaga, katero se odnaša na različne zapisnice. Nasproti sme se blago v eni zapisnici obseženo v posameznih oddelih — oddel za oddelom — nazaj pošiljati in v tem slučaji naj se na zapisnici odpisuje, kakor mu je primerno.
Predno carinski urad blago odpravi, mora ves oddelek zvagati, da mu zvé za čisto težo, ter pregledati oznamenilo vseli kosov, da se uveri o istovetnosti blaga.
Ako istovetnost blaga ni zagotovljena, bodi izločeno od carinske ugodnosti.
§. 14.
Zarad razločkov v teži, ki se zapazijo pri preji in tkanini po podelovanji v odpravo za vnovični vvoz prineseni, naj se nikaka davščina ne pobira, če je isto število kosov ter se najde oznamenilo istovetnosti pri vsakem posameznem kosu na obeh koncéh. Ako je tkanina bila v povezenje poslana, ter je tvarina v to delo potrebna bila pridjana, ne pobira se pri odpravi za vnovični vvoz nikaka davščina, če teža povezene tkanine ne presega teže nepovezene tkanine in pa tvarine v povezenje pridodane. Ako je vezec to tvarino sam dal, pobira sc pri vnovičnem wozu prevezene tkanine vvoznina po tarifnem postavku za tvarino vezenja od tega, kolikor je tkanina po vezenji težja.
Pri manjih razlikah v teži naj sc nič davščine ne pobira, a kjer se je kaj pobira, naj se godi po veljavni carinski tarifi.
§. 15.
Pri drugem v §. 14 ne imenovanem blagu bode se na razlike v teži, ki postanejo po popravi ali priredbi blaga, ožirati takö, da se od manjih razlik ne opravlja nič davščine, a pri znatnejši da se plača carina samo po tarifnem postavku tiste tvarine, ki se je potrošila pri popravi ali priredbi, vendar vselej p°(l tem uvetom, da se popravljeni, oziroma obnovljeni deli v popravo izvoženega predmeta vvažajo istodobno ali skup z glavnim predmetom, h kateremu spadajo.
§• 15.
Zvarijo, podeljevati dopust priredbenega prometa in dovolitev s tem združenih, in pa vršiti uradni nadzor (§. 6), imajo finančno-okrajna oblastva (finančni in mejni nadzorniki) tistega okraja, v katerem biva prositeljeva fabrika (§. 5)-
V	carinsko odpravo v priredbenem prehodu blaga pooblaščeni so (po meri priobčevanih jim od carinskega oblastva dopustnih listov) tisti carinski uradi (tiste colnije), kateri imajo sploh oblast tiste vrste blago pri vvoznem ocarinje-vanji odpravljati.
§• 17.
Ako kdo prestopi ta določila, vzame mu se, kolikor slučaj takö nanese p«»topiInkami. (§. 5), dopustni list, ter se z njim postopa, kakor pišejo občni in carinski zakoni kazenski.
§• 18.
Y	oziru na priredbo blaga po avstro-ogerski carinski okoliji, po tem v oziru na formalnosti in kontrole za mali obmejni promet rokodelcev, namezdnikov itd., omenjen v §. 3, ostanejo v veljavnosti dozdanji propisi.
I>uiiajewski s. r.	Pino s. r.
S-
(SlovonUth).