Sf ■- V
m

LIST DELAVCEV V VZGOJNO! / OB RA ZEVAL N IB ZAVODIH
-J
LJUBLJANA.
12. JUNIJA 1968
LETO XIX ST. 11
Skupna plenarna seja RS Zveze sindikatov in Republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS
Ustvariti spoznanje, da so znanje, zdravje, kulturnost svojina vseh — avtoriteta gospodarskega
in družbenega napredka
Osnovna ugotovitev, ki jo je treba navesti na začetku tega našega poročila o skupni plenarni seji Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in Republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti (seja je bila 30. maja 1968), je ta, da se je pokazalo popolno soglasje obeh sindikalnih forumov glede na reševanje aktualnih vprašanj tako v šolstvu kot tudi na področju kulture in zdravstva. S tem je dobila akcija Sindikata delavcev družbenih dejavnosti o družbenem dogovoru o vrednotenju dela v šolskih zavodih dosti širšo osnovo in močnejši akcent.
Pomembno pa se nam zdi še bekaj, kar je poudaril tudi tajnik Sindikata delavcev družbenih dejavnosti tov. Slavko Grčar v svojih uvodnih besedah: Stališča Izvršnega sveta SRS o material-bem položaju vzgoje in izobraževanja (glej Delo 30. 5. 1968!)
vsebujejo v bistvu predloge REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV
Družbenih dejavnosti o
reševanju nastalega položaja v šolstvu. Čeprav je seveda vsakomur jasno, da problemov, ki so se nam nakopičili v tej sferi družbenih dejavnosti, ne bo mo-Soče rešiti takoj — to je vseskozi podčrtaval tudi sindikat — pa 'mamo zdaj zagotovilo našega "ajvišjega izvršnega organa, da oo v bližnji perspektivi stvar zadovoljivo rešena. To dejstvo — "amreč, da je Republiški odbor sindikata prodrl s svojimi predlogi in zahtevami, z nenehnim Prikazovanjem pravega lica Problemov tako pri občinskih skupščinah, pri republiški skupščini, pri izobraževalnih skupnostih in Izvršnemu svetu — to je Potrebno še posebej podčrtati, ker so dokaj pogosti očitki posamez-n'h sindikalnih podružnic, češ da sindikat doslej ni bil dovolj odličen pri reševanju težke situa-cUe zlastj v šolstvu. Republiški odbor — v sedanjem sestavu je o'P izvoljen v maju 1967 — je ZaČel takoj z analizo materialne-l>a položaja posameznih družbe-b'h dejavnosti, predvsem šolstva, kulture in socialnega varstva. Na .Plenarni seji dne 12. dec. 1967 je sorejei sklepe o konkretni akciji. k| naj bi zagotovila rešitev glavnih materialnih problemov. Ana-'izo stanja in svoje konkretne Predloge je v posebni brošuri Posredoval vsem pristojnim republiškim in občinskim držav-P**n organom, vsem odgovornim Pnkcionarjem, izobraževalnim skunoostim, vodstvom družbeno Pelitičnih organizacij itd. Razen
tega je še posebna delegacija Republiškega odbora posebej informirala zlasti o težavnem materialnem položaju šolstva in o predlogih sindikata za rešitev teh problemov predsednika Skupščine SRS, predsednike republiškega, prosvetno-kulturnega in socialno-zdravstvenega zbora Skupščine SRS, predsednike pristojnih odborov republiške skupščine, predsednika in izvršni odbor republiške konference SZDL Slovenije in še druge pristojne organe.
Republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti je ves čas v stalnih stikih š pristojnimi organi in v trajni akciji za ureditev materialne problematike šolstva.
Skupna plenarna seja Republiškega sveta sindikatov in pa Republiškega odbora delavcev družbenih dejavnosti je bila posvečena problemom samoupravljanja v družbenih dejavnostih. O tem je podrobneje spregovoril predsednik Republiškega odbora tov. Slavko Bobanec, Njegova izvajanja objavljamo — zaradi njihove konkretne in poglobljene obdelave — v celoti.
Naj takoj poudarim eno izmed okoinosti današnje razprave: samoupravljanje v družbenih dejavnostih obravnavamo prvič kot samostojno temo v organu slovenskih sindikatov skupno z. republiškim odborom. To omenjam predvsem zaradi tega, ker menim, da ne gre samo za foi'-malno novost, ampak za globok vsebinski smisel, ki je povezan z družbeno pomembnostjo in naravo teh dejavnosti. 22.000 prosvetnih delavcev, 20.000 zdravstvenih, 8000 kulturnih, 9000 upravnih in pravosodnih. 6000 socialno varstvenih ter 9000 drugih delavcev, ki so vključeni v sindikat družbenih dejavnosti, so prav gotovo pomembna sila družbenega razvoja. Ne bo odveč omeniti, da predstavljajo znatni del slovenskega intelektualnega potenciala, ki je v
družbeno reformnih gibanjih vse pomembnejši dejavnik napredka. Razumljivo je, da jim ta pomembnost ni vnaprej dana, ampak je priznana šele tedaj, če progresivno delujejo v sredini družbenih procesov kot sestavni in ustvarjalni 161 enotnega družbenega dela. Povezujoč to misel z današnjo skupno sejo, ki ima namen razpravljati o samoupravni problematik družbenih dejavnosti, želim opozoriti na tisto kvaliteto družbeno samoupravnega. odnosa, ki teži in vse bolj odraža združeni interes, vseh delavcev. Današnja razprava je lahko prispevek Ij temu, saj so prisotna, resda samo predstavniško, vsa področja družbenega dela. Ta dobra okolnosl pa nas seveda obvezuje, da se lotevamo problemov z veliko mero medsebojnega razumevanja in odgovornosti.
Najbrž nihče med nami ne. pričakuje, da bo na današnji seji dorečeno in urejeno vse. To bi bilo nerealno in prezahtevno, bilo bi nerazumevanje družbenih procesov. Prav pa je, da se dogovorimo, kako in kam se usmeriti in predvsem kaj storiti.
Graditev samoupravnih odnosov v družbenih dejavnostih, pri čemer nas kot rdeča nit vodi k vsesplošni in osnovni, rekel bi dolgoročni družbeni napor, da postopno spreminjamo etatistično . vsebino odnosov v samoupravno družbo svobodno združujočih se ljudi, spremlja pisana paleta že preizkušenih resnic, a tudi dilem in,- naj nas ne bo sram priznati, neznank. Iz tega osnovnega motiva moramo izhajati tudi tokrat, kar pa pomeni, cla moramo raziskati neznano in dvomljivo, a tudi, in to predvsem, da se moramo že zdaj usmeriti v sedanji čas, njegove probleme in protislovja. Ta čas nosi s seboj dobro in slabo, odpor novemu in hkrati novo. Bistveno je, da vplivamo nanj, ga korigiramo, spreminjamo, a ne le, da ga analiziramo in kritiziramo.
Osnovna pozicija take usmeritve, dejavnik spreminjajočega in nastajajočega — so ljudje, članstvo naše organizacije kot celote. To je hkrati tudi osnovni smisel sindikatov kot organizacije organiziranih delavcev. Prepričan sem, da to velja tudi za samoupravne odnose družbenih de-
javnosti. Maj .ne bo razumljena napak moja ugotovitev, cla se ta problematika težko prebija iz ozkih krogov stanovsko zainteresiranih delavcev teh področij in da se drugje obravnava mimogrede, -površno, včasih celo enostransko. To pa ni dobro. Široko gibanje ljudi, ki bi ga morali spodbujati v vsej skupnosti, bi kmalu razčistilo, kaj je razumnega in ustvarjalnega, kaj nerealnega in prehitevajočega, a tudi, kar izmaličenega in nesprejemljivega.
Politična naloga sindikatov prve vrste
To akcijsko usmeritev moramo tesno povezati' z odločnim spreminjanjem ene izmed napačnih predstav o vlogi in položaju družbenih dejavnosti. V praksi se danes smatra, da so družbene dejavnosti potrošna sfera, sekundarna, ločena in dvignjena nad proizvodnjo. Tak položaj samo nadalje odtujuje in drobi delo, stopnjuje diferenciacijo in poraja napačna, škodljiva spoznanja o vlogi družbenih dejavnosti. Tako še le-te na eni strani v
proizvodnji odražajo kot nepotrebno breme, nebodigatreba in privilegij - ’:	celo parazitizem
nekaterih Voeno neproduktivnih struktur, a na drugi strani — izobraževalni, zdravstveni, kulturni itd. kok vzvišenost nad bazo s posebnim družbenim poslanstvom - in z nedotakljivimi pravicami svoje eksistence. Taka delitev vnaprej in nadalje polarizira družbo na delavce kot drugorazredno kategorijo, ki naj nima šans osvobajanja dela, zatem pa na tehnike, ekonomiste, finančnike, ki naj se ukvarjajo le z ekonomiko in komercialo in — na učitelje, zdravnike, kulturnike itd. kot projektante zdrave in humanizirajoče se družbe. Družbene dejavnosti niso podrejene niti nadrejene, tudi ne manj ali več vredne od materialne proizvodnje, ampak so samo en aspekt delovnega procesa, integralni del celovite družbe. Cim hitreje bomo tako korigirali predstave, in določeni uspehi se že danes kažejo v praksi, tem hitreje in lažje bomo reševali vse druge probleme. Ustvariti spoznanje, da je znanje, zdravje, kulturnost svojina vseh, avtorite-
V nekaterih evropskih državah imajo zelo razvito izobraževanje odraslih: slika kaže večerni prizor neke družine — mati in sinko delata svojo »domačo nalogo-«... (DDR)
(K članki! na 4. strani: I. kongres angragogov Jugoslavije)
ta gospodarskega in družbenega napredka sploh, aksiom družbene reforme, je v tem trenutku in za naprej politična naloga sindikatov prve vrste.
Samoupravljanje — temeljni in celovit družbeni odnos
Samoupravljanje v družbeniH dejavnostih je tudi tisti nastajajoči odnos med ljudmi, ki te dejavnosti resnično spreminja v sestavino družbenega dela in ki delu in slehernemu delavcu daje šele pravo polnost in zagon. Zato v sindikatih ni bilo nikoli dileme, ali smo za samoupravljanje v družbenih dejavnostih ali ne. Vedno smo trdili, da je to ena osnovnih naših nalog. Tako smo nedavno zapisali tudi v programsko osnovo slovenskih sindikatov. To pa seveda ne pomeni, da smo dognali vse do potankosti 4in da je vse, kar trdimo in razvijamo, dokončno. Izhajali smo iz osnovne opredelitve, in to je tudi izhodišče za naprej, da je samoupravljanje nasploh, torej tudi v družbenih dejavnostih, temeljni in celovit družbeno ekonomski odnos ter obenem način in sredstvo za uresničevanje socialističnih družbenih načel in ciljev. Vsakomur zagotavlja le tak družbeno ekonomski položaj, kakršnega si kot sestavina združenega dela ustvarja z lastnim, delom. Tako je na načelu dela in delitve po uspehih dela omogočen vsem delavcem enak družbeno ekonomski start. To pa hkrati pomeni, da je dohodek kot družbeno ekonomski odnos in prisvajanje ob družbeni lastnini enak vsem delavcem, le način oblikovanja sredstev za reprodukcijo je različen. Pri tem seveda mislim na razliko med podjetniško akumulacijo v proizvodnji in odmerjanjem sredstev na osnovi programov v družbenih dejavnostih. Ko ' smo imeli to pred očmi, smo se hkrati tudi zavedali, da gre v družbenih dejavnostih zaradi narave dela za nekatere posebnosti. Opozorim naj na eno od razlik, namreč da praviloma ne ustvarjajo kot proizvodnja - neposredno nove vrednosti in tudi ne na tej osnovi dohodka kot blagovno tržne ka-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Ocene in stališča sindikatov
Republiški svet zveze sindikatov Slovenije in Republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije sta na skupni Plenarni seji dne 30. maja 1968 ,obravnavala problematiko samoupravljanja v zdravstvu, šolstvu, kulturi, upravi in v drugih družbenih dejavnostih. Pri tem sta na podlagi predhodnih strokovnih raziskav, uvodnega referata ter razprave sprejela tele ocene in .stališča:
Samoupravljanje v družbenih dejavnostih razumemo sindikati Predvsem kot celovit družbeno-ekonomski odnos in obenem kot 9ačin ter sredstvo za uresničevanje socialističnih družbenih načel 'n ciljev. Na tem področju je odločilnega pomena družbeni interes 0 obsegu, vrsti in kakovosti dela, zato mora samoupravljanje funkcionirati skladno s tem interesom. Vsebina in oblike samoupravljanja v družbenih dejavnostih morajo ustrezati naravi vsake posamezne dejavnosti in specifični organizaciji njenega dela. Prav zaradi tega sindikati zavračamo mehanično prenašanje uiodelov samoupravljanja in izkušenj iz gospodarskega na negospodarsko področje oziroma iz ene dejavnosti na drugo iri se zavzemamo za take rešitve, ki v celoti upoštevajo vsebinske in orgai,izacijske posebnosti posamezne dejavnosti.
Pri urejanju samoupravljanja v družbenih službah je v raz-'ičnih oblikah večkrat prisotno napačno pojmovanje o »produktivnih« in »neproduktivnih« dejavnostih, o »proizvodnem« in ^Potrošniškem« delu družbe. V resnici pa je delo delavcev, ki so zaposleni v družbenih dejavnostih, neobhodni sestavni del celotnega družbenega dela, in sicer v tolikšni meri, kolikor na podlagi družbene delitve dela te službe prispevajo k družbeni reproduk-cili (enostavni in razširjeni) v znanstveni, vzgojni, kulturni, zdravstveni in drugih smereh. Izraz tega je tudi dohodek družbenih dejavnosti, ki pomeni plačilo (povračilo) za opravljeno družb^no-potrebno delo in ustrezen družbeno-ekonomski odnos. Aer tržne zakonitosti na tem področju delujejo samb posredno ln v bistveno omejenem obsegu, je za zdravstvo, šolstvo, kulturo, upravo itd. potrebno uveljavljati zavestno družbeno vrednotenje !n družbeni dogovor oziroma družbene odločitve o vrsti, obsegu in kvaliteti potrebnega dela, o družbeno nujnih stroških in o dru-S* elementih dohodka.
Samoupravljanje v družbenih dejavnostih je kljub temu, da je šele na začetku svojega razvoja, že postalo last večine delavcev tega področja in se postopoma uveljavlja kot temeljni odnos med ljudmi. Zato se sindikati v republiki, občinah in v vsaki delovni skupnosti odločno zavzemamo za čim bolj ustrezno uresničevanje samoupravljanja in za njegov nadaljnji razvoj. Za sindikat ni dileme, ali poglabljati in razvijati vsebino, oblike ter metode samoupravljanja (skladno z značajem dejavnosti) ali pa opuščati organizirane napore za napredek na tem področju. Zaradi tega smo nepomirljivi nasprotniki vseh tendenc, ki v teoriji ali v praksi vlečejo razvoj v etatistično smer, to je smer, ki negira samoupravljanje in vidi rešitev le v neposredni intervenciji države, pa tudi nasprotniki liberalistično-anarhističnih konceptov (izdvajanje tega področja iz celotnega družbenega dela in njegovo avtonomiziranje). V okviru samoupravljanja se zavzemamo za odgovornost vsakega za svoje delo, za red v medsebojnih odnosih in za kvalitetno in racionalno delovanje vsake- službe in vsakega posameznika. Samoupravljanje ni samo pravica, ampak je tudi dolžnost.
Vsaka sodobna družba potrebuje čedalje bolj razvito in boljše organizirano zdravstveno službo, šolstvo, kulturo, socialno varstvo in druge družbene dejavnosti in odmerja tudi čedalje večja sredstva zanje. Tako tudi naša družbena skupnost vlaga znatne napore in sredstva za razvoj družbenih služb in za ureditev njihovega gmotnega položaja. Kljub temu nekatera področja, zlasti šolstvo, kultura in socialno varstvo v materialnem pogledu (pogoji za delo, osebni dohodki delavcev itd.) občutno zaostajajo za drugimi dejavnostmi. Tudi način financiranja teh dejavnosti je po vsebini in tehniki še zelo proračunsko-distributerski in močno otežuje uveljavitev dohodkovnih načel na podlagi obsega in kvalitete opravljenega dela. V vsem tem je precejšnja ovira za kvalitetno delovanje družbenih dejavnosti in seveda tudi za uresničevanje samoupravnih načel ter odnosov, posebno še na področju delitve.
II.
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije in Republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije menita, da je v sedanjem trenutku za hitrejši razvoj samoupravljanja na področju družbenih dejavnosti potrebno zlasti:
1.	Urediti materialni položaj
Po mnehju sindikatov to ni več toliko vprašanje sistema, čeprav so tudi v njem' še potrebne nekatere spremembe in dopolnitve, pač pa predvsem vprašanje doslednega uresničevanja sprejetih načel o vrednotenju in delitvi po rezultatih dela. Razen tega pa ni več mogoče odlašati z načrtno družbeno akcijo za uskladitev materialnega položaja družbenih dejavnosti -z doseženo stopnjo gospodarskega in družbenega razvoja. To .velja še posebej za šolstvo, kulturo in socialno varstvo. Navedene dejavnosti je potrebno, podobno je to že storjeno za zdravstvo, izločiti iz proračuna družbenb-političnih skupnosti in jim določiti samostojne vire financiranja, deloma v okviru skupne prispevne stopnje, deloma pa z direktnimi prispevki občanov iz njihovih sredstev za osebno potrošnjo ter iz prispevkov delovnih in drugih organizacij. Iz tako zbranih sredstev bi morali na podlagi objektiviziranih meril zagotoviti v republiki enaka sredstva za uresničevanje s programom določenih osnovnih dejavnosti, kar obenem zagotavlja uresničevanje ustavnih pravic občanov. To bo na višji ravni bistveno zmanjšalo sedanje neutemeljeno velike razlike med posameznimi območji in dejavnostmi. Vse to seveda predpostavlja, da bodo razvitejše sredine presegle obseg s programom določenih uslug.
Sindikati se nadalje zavzemamo za družbeni dogovor o materialnem položaju vseh družbenih dejavnosti (zdravstvo, šolstvo, kultura, uprava, pravosodje itd.) in o osnovah in merilih za vrednotenje tega dela, za usmerjeno gibanje dohodka, osebnih dohodkov in sredstev skladov skupne porabe, za dograditev celotne tehnike dohodkovnega sistema (npr. merila, metodologije itd.) ter za bistven napredek v notranji delitvi po rezultatih dela.
Prav tako se zavzemamo, da je treba čimprej pripraviti, dati v javno razpravo in sprejeti nacionalni koncept nadaljnjega skladnega razvoja družbenih dejavnosti s potrebami in možnostmi naše družbe ter ukrepe za racionalizacijo in selekcijo obsega ter zvrsti uslug oziroma nalog družbenih služb.
Ugotavljamo, da je vztrajna akcija sindikatov za ureditev materialnega položaja dobila podporo tudi v nedavnih sklepih Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije o saniranju materialnega položaja šolstva. Ti sklepi temelje na predlogih sindikata, zato jih pozdravljamo in jim dajemo vso podporo.
2.	Utrjevati in dopolnjevati sistem samoupravljanja v družbenih dejavnostih
Samoupravni organi (npr. skupnosti socialnega zavarovanja, izobraževalne skupnosti, skupnosti otroškega varstva itd. ter sa-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Skupna plenarna seja RS Zveze sindikatov in RO sindikata delavcev
(Nadaljevanje s 1. strani)
tegorije. Družbene dejavnosti so s storitvami posredno udeležene v proizvodnem procesu, skratka omogočajo produkcijo, večjo njeno rast in večjo novo vrednost. S tem v zvezi naj poudarim le dvoje po mojem mnenju pomembnih sestavin samoupravljanja v tej dejavnostih.
Prvič. Ker so sestavni del družbene reprodukcije, samouprava v njih ne more delovati mimo zakonitosti te reprodukcije. Nič novega ne povem, če rečem, da so vse niti obeh sfer povezane z višino narodnega dohodka, ki ga ustvarjamo. Za vse je enako pomembna takšna njegova uporaba, ki naj omogoča kar najbolj uspešno in hitro ekspanzijo proizvodnje, njenega jedra — proizvodnih sil in humanizacijo odnosov. To pa tudi pomeni: čim več znanja, čim več zdravja, kulture itd., tem večji narodni dohodek in obratno — čim višji narodni dohodek, tem večje možnosti za znanje, zdravje in kulturo. Zato se v sindikatih moramo zavzemati za takšen samoupravni odnos, ki vse to vključuje, kar pa obenem pomeni odpor proti razsipništvu, osebnim bolnim ambicijam in dvomljivim vrednotam znotraj družbenih de-
no sredstvo za boljše počutje ljudi.
Eno izmed vprašanj je tudi, ali lahko sploh govorimo o dohodku v družbenih dejavnostih. Znani so različni pogledi. Naj na kratko posredujem nekaj stališč republiškega odbora, ki je na zadnji seji v sklopu razprave o vrednotenju dela obravnaval tudi ta problem. Menili smo, tako je zapisano tudi v programski osnovi sindikatov, da oblikovanje dohodka teh dejavnosti ni mogoče poenostavljeno enačiti z dohodkovnim sistemom v gospodarskih organizacijah, ki na osnovi ustvarjene in realizirane nove vrednosti samostojno oblikujejo celotna sredstva za lastno in /Iružbeno reprodukcijo. Družbene dejavnosti so soudeležene v akumulaciji, ustvarjeni v proizvodnji. Zato nasploh seveda ni moč govoriti o dohodku kot blagovno tržni kategoriji, ampak kot sestavini družbeno ekonomskega odnosa, ki ni, če izvzamemo način njegovega oblikovanja, po svoji vsebini nič drugačen tudi v proizvodnji sami. Potemtakem je dohodek v teh dejavnostih treba razumeti kot kompleksen pojem odnosov, vključujoč vsebino in obseg dela, a tudi plačilo za družbeno potrebno delo, ki se potrjuje v človeku, v
javnosti, a tudi odpor proti teh- njegovem znanju, kulturi, zdravju, varnosti in družbeni organiziranosti za produktivno delo. njih. V naši vsakdanjosti imamo Tako pojmovani dohodek se ob-
nokratskemu, skomercializirane-mu in štacunarskemu odnosu do
mnogo takih in drugačnih pojavov na obeh straneh. Menda ni potrebno, da jih podrobno navajamo.
Zaostritev odnosa do kvalitete in strokovnosti je sestavni del bitke za samoupravo
Drugič. Bistvena vsebina in namen samouprave v družbenih dejavnostih 'je takšna kvaliteta storitev, kakršno rabi današnji in jutrišnji naš gospodarski in družbeni razvoj. Mislim, da je v tem tudi bistvo racionalizacije v teh dejavnostih. Osnovna družbena vloga šolstva in učitelja je, da izobražuje in vzgaja, da ,se uresničuje kot politikum te družbe. A nič dosti drugače to ne velja za zdravstvenega, kulturnega, socialnega ali katerega koli drugega delavca. Danes ni vedno temu tako. Bolj kot bi smelo biti, so prisotni problemi idejne angažiranosti socialistične morale, poklicne etike itd. Na te probleme nas opozarjajo mnogi delavci. Zaostritev odnosa do kvalitete in strokovnosti je sestavni del bitke za samoupravo. Doslej pa smo bili vse preveč graditelji tistih samoupravnih odnosov, ki sami zase to niso in se kažejo v tem, da je vsebina podrejena delitvi, dolžnost podrejena pravici, družT bena odgovornost in ustvarjal-
likuje na osnovi konkretnih programov in rezultatov dela ter jasno izoblikovane politike vseh tistih, v širšem pomenu vse družbe, ki hoče, ker to rabi in zmore, imeti takšno in nič drugačno delo v šolstvu, zdravstvu, kulturi, socialnem varstvu, upravi, sodstvu itd. Družbeni dogovori o vsebini, obsegu, kvaliteti in vrednotenju dela pa so osnove vsemu temu in zavestna odločitev vseh o današnjih in jutrišnjih potrebah, so regulator družbenih odnosov teh. dejavnosti. Na teh izhodiščih je republiški odbor zasnoval vrsto akcij, ki naj pomore j o uresničiti to v praksi.
Družbene dejavnosti še nimajo stabilnega mesta v sistemu samouprave proizvodnje in delitve
sistemu samoupravne proizvodnje in delitve. Smoter, ki ga zasledujemo in ki naj vse bolj in bolje razrešuje ta problem, je, da namreč s samoupravno integracijo omogočimo harmonični in najneposrednejši izraz interesov in družbenih teženj osvobojenega združenega dela, in to brez odvečnega posredstva med ljudmi in brez tutorstva. A to šele ustvarjamo in ni vedno odvisno samo od dobre volje in hotenja, ampak stvarnih družbenih in ekonomskih pogojev. Danes je to problem zavestne akcije, ki mora računati s stopnjo družbene zavesti in vsebovati veliko mero razuma. Zaradi tega ni mogoče usodo vsebine in materialnih pogojev družbenih dejavnosti naenkrat prepustiti v celoti delavcem samim v njih, da se znajdejo, kakor vedo in znajo, kot to nekateri mislijo in želijo, a tudi ne naenkrat v celoti prepustiti na voljo delavcem v proizvodnji, da z njimi počno, kar se jim bo zdelo, kot mislijo in želijo drugi. To pa ne pomeni, da smo za status quo. Poudarjali smo vedno, da je treba deetatiza-ciji, ki naj gre v obe smeri hkrati, na široko odpreti vrata, toda tako, da bomo resnično vstopali in ne odhajali.
Tudi v proizvodnji, kjer je samouprava že močno napredovala, ne moremo prepuščati razvoja in procesov stihiji, ampak z različnimi ukrepi uravnavamo odnose in preprečujemo egocen-
ali katerega koli drugega neposrednega uporabnika, tudi posameznika z njegovim prispevkom.
Družbeno-samoupravne skupnosti — zarodki novih družbeno-ekonomskih, samoupravnih odnosov
V sklop teh vprašanj spada leda na ta področja finanž. tudi odnos do novih družbeno sa- nih fizikalnih kombinacij in po-moupravmh skupnosti — skupnosti socialnega zavarovanja, ki
ravnateljev šol. Razmerje vpliva naj družbeno-politične skupnosti bi morali korigirati, ker resnično postajajo vse bolj globalni regu-
ni bistveno to, da učitelj sam se- “ 'J----------- "—*---------—
bi pripoveduje o svojem delu, težavah in problemih. Zaradi tega bi morali odločneje ustvarjati takšne skupnosti, ki bodo bolj izostreno, bolj neposredno, s tem pa bolj učinkovito odražale interes uporabnikov in ustvarjalcev storitev. Ponekod bi to že lahko storili, a tega nismo zaradi še
latorji odnosov. Prostor novih sa-moupravnih mehanizmov pa je treba vse boj večati in prvenstveno v njih dosegati vse večjo koncentracijo odločitev za posamezna področja družbenega dela. Res pa je, da imamo premalo preučene te odnose in težko bi si izoblikovali trdnejše sodbe in re-rešitve. Pri vsem tem je nujna
imajo za sabo že nekajletno prakso, izobraževalnih skupnosti,
. ki smo jih nedavno ustanovili in si krčijo pot v življenje. Kljub nebogljenosti prvih korakov, zla-
sti to velja za izobraževalne še več šu smo nekaj korakov na_ skupnost! m kljub njihovi po- zaj d ž dosežene^a. Tudi vna_ srednisk! funkcij! med zdrav- prJej menimo, da je treba te skup-stvom, šolstvom m samoupravno nosti ustanoviti povsod tam, kjer organizacijo proizvodnega dela,	intc,roc	^ ^ ^
to je proizvajalci, zavarovanci,
vedno prevladujočega klasičnega aktivnost in razmišljujoč odnos
tudi delavcev družbenih dejavnosti samih. Od njih bi največ pričakovali,' ker je za ustvarjalno razvijanje teh odnosov potrebno temeljito poznavanje funkcije teh dejavnosti .
2e sam strokovni pristop k posameznim vprašanjem je nujno
dobnega. Tako smo na primer posebne izobraževalne skupnosti za strokovno šolstvo s sistemskimi rešitvami naravnost vzorno le deklarirali, ne pa spodbudili in omogočili. Če lije, smo tu resnič-
no zaprli vrata novim procesom, enostranski, če ne vključuje vseh
komponent, tudi realizacijo. Strokovne službe in tudi uprava pa danes delajo pretežno resorsko, to je enostransko, kar včasih zavaja v odločitvah in se pozneje
občani, se je treba jasno opredeliti do njih kot do zarodkov, rekel bi celo baz, novih družbeno ekonomskih, samoupravnih odnosov. Po svoji zasnovi so korak naprej v smeri integracije interesov združenega dela, čeprav v praksi šele to nastajajo. Kritičen, a obenem ustvarjalen in SO'
obstaja interes. Pogoj za to pa je, da jih, kakor tudi celotno stro-
pokaže kot neuporabno. Strokov-
kovno šolstvo, postavimo v enak nost bi morala biti pomemben in-status kot vse druge izobraževal- tegralni faktor samouprave, a lo ne skupnosti -in vse drugo šolst- v družbenih dejavnostih večkrat vo. Glede teritorialnih skupnosti močno pogrešamo, pa moramo ugotoviti, da je raz- z vidika večje strokovnosti, drobijenost, kakršno imamo sedaj, polne odgovornosti in ustreznega iz samoupravnih, ekonomskih in odnosa do občanov ter samo-strokovnih vidikov neustrezna, upravnih organov obravnavamo
fetišizirati kot edino možno obliko samoupravljanja, saj vemo, da je vsaka družbena dejavnost tričnost, profitarstvo in vse dru- posebnost zase in da vsebina na-
ustvarjalen odnos do njih je kri- tedanja praksa kaze na neucm- sindikati tudi samoupravljanje v terij, ki naj bi veljal tudi za sin- k.°vuos^ in ^neracionalnost majh- upravnih in pravosodnih institu-dikate. Čeprav bi jih ne smeli n!h’ med občinske plotove zaprtih cijah. Borimo se za napredek sa-
...	■'	c l.>-iiT-\ri/-'\c,ri	!\i 11 ki r v' o mr/-« i w*i	m	________r i__•	j__________ i ..	*	,
skupnosti. Njihov razvoj moramo moupravljanja tudi znotraj teh
go. Enako velja za družbene dejavnosti. Presoditi bi morali, kaj je stvar širših samoupravnih mehanizmov in kaj že neposrednih asociacij, za kaj je še potreben državen ukrep oziroma
rekuje obliko, pa bi jih vendarle morali krepiti v smeri vse kompleksnejšega delovanja, to je, da
pospešiti v smeri regionalno zaokroženih območij in odpraviti delitev šol na občinske in republiške.	,	■
Iz razgovorov, -raziskav, in
organov. Tudi tukaj vztrajamo na programu dela, ne ugotovi j a-nju rezultatov dela, na racionalnem poslovanju, na primernem odnosu do občanov, skratka na
vsakdanje prakse čutimo, da od- izgradnji take uprave, ki ustreza
so dejavnik politike, vsebine,’ob- n?s med orSp-ni družbeno-politič- našemu sistemu. Vemo, da je sa-
sega in racionalne organizaciji, ne pa zgolj, če uporabim prispo-kaj lahko resnično že urejajo sa- dobo, nekakšna cev, skozi katero moupravni dogovori. Skupnost se samo preteka denar. Z izobra-do družbenih dejavnosti ne sme ževalnimi skupnostmi je sedaj biti nikdar anonimna. Danes si približno tako, kar je treba spre-moramo prizadevati, da se čim- meniti, če jih želimo afirmirati preje dokopljemo do dolgoročnih kot samoupravne mehanizme. Nič nacionalnih programov posamez- namreč nismo storili, če smo na- . ,	t,
nih družbenih dejavnosti, a da redili samo novo formo, a ostali .. - 011 dS* o denarju, nekdo tret tudi skladno z njimi sprejmemo pri stari praksi. Prav tako preše- i!1,?3 nai; t° 'zvaja. Razkorak med
nih skupnosti v občinah in repub- moupravljanje v teh organih Doli ki ter med novimi samouprav- vsem specifično, ker to terja na-nimi skupnostmi ni najbolje rava dejavnosti, ki vsebuje funk-uravnan. Obstaja namreč pro- cijo državnosti kot tudi samo-blem vzporednosti, podvajanja in.
družbeni dogovor o sredstvih, ki je potem obveza vseh. Menimo, da bi vrh teh prizadevanj moral biti dosežen v odločitvi najvišjega samoupravnega organa v republiki. To pa ne pomeni, da
bi samoupravljanje bila samo glavnem vključno z domena na republiškem nivoju, močno prevladuje
neča tugi ugotovitev, da skupno- žel^ m možnostmi je seveda sti zavarovancev nimajo dovoli' *3ri ^.eln nelzt>ezen. Posledice take
neposrednega vpliva na vsebino in organizacijo zdravstva. Na kulturnem področju le tu in tam obstajajo skladi, drugače pa, v njimi, še proračunska
upravnosti na nivoju družbe in kot, menijo nekateri, hipertrofič-. nje same. Menimo, da jc pri na-nosti organizmov. Res je namreč poru za poglabljanje in izpopol-nevzdr-šna praksa, da nekdo od- njevanje sistema to specifičnost kiča o programu in pravicah, ne- j,udj v bodoče treba v celoti upoštevati.	•
Mimo
samoupravljavskega ni simbola, ki bi privlačeval
V zadnjem času je slišati močnejše glasove, da je potrebno narediti temeljito revizijo samo-
parcialne. nepovezane obravnave posameznih problemov so lahko izredno hude. Nujna je natačnej-ša razmejitev pristojnosti med predstavniškimi in upravnimi organi občin in republike ter sa-
Pomembno vprašanje samoupravljanja v družbenih dejav-
nasprotno — prenašati ga je tre- logika upravljanja in financira-	organi na racional
ba na vse tiste samoupravne me- nja. Odločno se moramo zavzeti nih osnovah. Pri. tem menimo, da uprave v družbenih, dejavnostih.
hanizme, ki najbolj neposredno za sitemsko ureditev tega področ-izražajo interes združenega dela ja, ker še ni urejeno, nostih pa je, kdo naj vpliva na oziroma izhajati moramo iz njih.
vsebino dela in kako priti do Tako bi se vsebina in sredstva at i x • i i • -i
najbolje oplajala. Na republiškem iN>9Kateri problemi dela
_: •   • : ________'i______x _ • i _ •i	v	i
adekvatnega, z vsem uravnoteženega deleža iz nhrodnega dohodka. Pri tem ne smemo delati napak, ker bi to lahko pomenilo veliko zavoro vsemu tistemu, kar zasledujemo kot primerno, to je
samo tiste funkcije, usmeritev in uravnavo, a to pomeni, da omogočajo v okviru nacionalnega programa in norma-
vedno večje osvobajanje človeka, tivov uresničevanje obveznih mi-
usposobijenost za delo in obvladovanje materialne proizvodnje, kakor tudi zavoro vsemu tistemu, kar imenujemo kot od ne-
nost pa absolutno pojmovani znanja k znanju, od zablod k osebni svobodi. Nemalo so k
temu prispevala tudi tista mnenja o samoupravi, ki jo degradirajo le v obliko političnega dela in pritiska ali pa zgolj v mamil-
osveščanju in osamosvajanju, od enakopravni pri zadovoljevanju izčrpanosti k zdravju itd. Najbrž minimalnih potreb. Šele preko ni pretirana misel, da družbene teh minimalnih potreb naj se dejavnosti v tem pogledu še ni- uveljavljajo širši programi na majo povsem stabilnega mesta v osnovi ekonomske moči občin
22MS SJSSVpSŽS; izobraževaInih skupnosti
Ker bi se 'pri samoupravnih skupnostih lahko dolgo zaustavljali ob njihovih dobrih in slabih straneh, a tu za to ni prostora, bi skušali opozoriti le na nekaj problemov. Ugotavljamo, da' je vpliv delavcev iz proizvodnje v teh skupnostih v glavnem šibak. Pri tem pa seveda ne gre vedno le za številčno premoč drugih, če^ prav je tudi to eden izmed vzrokov. V izobraževalnih skupnostih je iniciativa pretežno v rokah prosvetnih delavcev, ponekod celo
nimumov, ne oziraje se na ekonomsko moč posameznih občin. Na temelju take politike se uresničuje ustavna in samoupravna pravica občanov, da so enakopravni —1 —J—”
Ocene in stališča sindikatov
(Nadaljevanje s I. strani)
moupravni organi znotraj delovnih skupnosti) so pomembni dejavniki v uresničevanju samoupravnih odnosov na področju družbenih dejavnosti. Potrebno jih je vsebinsko krepiti v vseh smereh in nanje postopoma prenašati vse več pristojnosti, ki jih sedaj še opravljajo državni organi.
Čeprav soglašamo z ugotovitvijo, da uzakonjenega sistema samoupravljanja v družbenih dejavnostih ni treba v temeljih spreminjati, pa vendarle menimo, da bi bilo posamezna vprašanja v sistemu potrebno rešiti drugače, kot so urejena sedaj. To velja zlasti za:
—	natančnejšo opredelitev in razmejitev pristojnosti med predstavniškimi in upravnimi organi v občini in republiki ter samoupravnimi organi (izobraževalne skupnosti, skupnosti socialnega zavarovanja itd.) na racionalnih osnovah (da bi se izognili prepletanju funkcij in večtirnosti v delu) in v duhu decentralizacije in deetatizacije. Na vsak način mora biti zagotovljena skladnost med določanjem programa dejavnosti in sredstvi za njegovo izvrševanje, ki bo dosežena tudi tako, da bodo na posameznih samoupravnih nivojih te bravice in dolžnosti združene;
—	bolj določno opredelitev funkcij predstavnikov družbene skupnosti v samoupravnih organih družbenih dejavnosti in medsebojnih pravic in dolžnosti med predstavnikom ter organom, ki ga imenuje. V sistemu je potrebno zagotoviti večji vpliv teritorialnih samoupravnih skupnosti (npr. izobraževalnih) pri določanju predstavnikov in odnosih z njimi;
—	večje ingerence skupščin družbeno-političnih in drugih teritorialnih samoupravnih skupnosti pri imenovanju direktorjev delovnih organizacij s področja družbenih dejavnosti;
—	uvedbo možnosti ustreznih prisilnih ukrepov, ki bodo omogočal; poseg širše družbene skupnosti, kadar je zaradi neurejenih razmer ogrožen družbeni interes;
—	zakonsko ureditev samoupravljanja v kulturi in sistema financiranja tega področja;
—	ustvarjanje čvrstejših vezi med proizvajalci in strokovnim šolstvom (predvsem tudi ustanavljanje posebnih izobraževalnih skupnosti) in podobno.
Posebej bi bilo treba proučiti, ali so še potrebni upravni odbori v .manjših delovnih organizacijah v šolstvu, kulturi, socialnovarstvenih zavodih, zdravstvenih zavodih itd. (problem duplira-nja).
Prizadevanja za navedene in druge funkcionalne izpopolnitve samoupravne sheme na področju družbenih dejavnosti so le del prizadevanj za utrjevanje in razvijanje samoupravnih odnosov
na tem področju. Pozornost vseh subjektivnih sil mora namreč biti usmerjena prvenstveno v praktično akcijo za resnično integracijo celotnega družbenega dela, za čim večjo neposredno povezanost družbenih dejavnosti z delovnimi ljudmi in njihovimi potrebami, proti idejnim in drugim deformacijam (etatizem, anarhični vplivi neformalnih grup, cehovska omejenost, delitev ne glede na rezultate dela itd.) ter za javnost v delu vseh organov in posameznikov. In vedno mora biti prisotno spoznanje, da so delovne skupnosti družbenih služb uresničevalci posebnega družbenega interesa, kar vsem delavcem na tem področju nalaga veliko odgovornost za kvalitetno izvrševanje nalog.
Ureditev materialne podlage delovanja i družbenih dejavnosti terja vzporedno in toliko bolj poglobljeno razvijanje samoupravnih odnosov v vsaki posamični delovni organizaciji oziroma delovni skupnosti. To pa zato, ker ureditev materialne podlage, sama po sebi, brez prizadevanj delavcev in njihovih organizacij še ne pomeni uveljavitev samoupravljanja.
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije in Republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije ugotavljata, da so v zvezi s samoupravljanjem na področju družbenih dejavnosti predvsem tele naloge:
—	vsi občinski sindikalni sveti, občinska vodstva strokovnih sindikatov, podružnice v delovnih skupnostih družbenih dejavnosti in vsi samoupravni organi s tega področja naj obravnavajo gradivo te plenarne seje in v duhu tega gradiva opravijo temeljito analizo uresničevanja samoupravljanja (z vidika odnosov družba — služba in z vidika odnosov znotraj delovnih skupnosti), ugotove pomanjkljivosti in sprejmejo načrt lastne konkretne aktivnosti v smeri izpopolnjevanja, poglabljanja in nadaljnjega razvoja samoupravnih odnosov;
—	organi republiškega sveta Zveze sindikatov in republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije naj. upoštevajoč mnenja občinskih vodstev in podružnic glede ureditve materialnega položaja družbenih dejavnosti in v zvezi z dopolnjevanjem sistema samoupravljanja na tem področju, pripravijo podrobnejše predloge, jih posredujejo pristojnim organom in skrbe za njihovo uresničevanje.
V Ljubljani, 30. maja 1968.
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije Republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije
IZ REPUBLIŠKE SKUPClNE
Realni optimizem
^Razprava o materialnem po- da pomeniijo resnično težnjo IS, ložaju vzgoje in izobraževanja da se odnos družbe do tega po-ter o stališčih republiškega iz- dročja spremeni in s tem izo-vršnega sveta na zadnji seji stri vrednotenje pedagoškega proisvetno-kulturnega zbora (5. dela. V nadaljevanju razprave junija) . je bila pravzaprav le pa se je v prvi ognjemet opti-uvod v vrsto nadaljnjih razprav mizma »za naprej" vpletla vrsta na to temo v republiški skup- skeptičnih misli — bojazen, da ščini, predvsem v njenem re- stališča IS ne bodo izpolnjena v publiškem in prosvetno-kultur- celoti in da bodo (kot že toliko nem zboru. Trajale bodo vse priporočil in lepih načrtov do-dotlej, dokler ne bodo sprejeti slej) ostala zgolj papir, ustrezni zakonski in drugi pred- Poslanci so med drugim piši, ki bodo zagotovili uresni- opozorili, da delež šolstva v na-čitev pred nedavnim otojavlje- < cionalnem dohodku iz leta v lenih stališč izvršnega sveta.	to usiha in da bi se bilo treba
Poslanci bodo še pred skup- čimprej dolgoročneje dogovoriti, ščinskimi počitnicami obravna- koliko denarja bomo odmerjali valikonkretne predloge, kako iz nacionalnega dohodka za 'letosiizagotoviti šolstvu dodaten vzgojno-izobraževalno področje, denar in kako uresničiti stališča Tudi sam predlog za sanacijo, ki IS. v prihodnjem letu. Že pre- naj bi jo uresničili v naslednjih tekli teden so bili sestanki med treh letih, je doživel kritiko, predstavnikj republiškega ISž in Označen je bil kot problemati-predsedniki občinskih skupščin, čen, ker zavestno dopušča razna katerih je šlo za. dogovore, korak med osebnimi dohodki kako bodo občinske skupščine prosvetnih delavcev in drugih še letos^pokrile povečane izdat- delavcev še za naslednja tri le-ke za šolstvo. Iz republiškega ta. Za tako odločitev pa je za in občinskih proračunov bo sedaj najbrž še premalo argu-namreč treba skupno zagotovi- mentov. Poslanci so zahtevali, ti okrog 53 milijonov din. Od te da je treba sanacijski načrt iz-vsote bo dala približno dve vesti na vseh ravneh šolstva in tretjini republika, ostalo pa mo- ga povezati tudi z racionaliza-rajo odmeriti občinske skupšči- cijo in vsebino vzgojno-izobra-ne. Že v juliju pa bo republi- ževalnega dela. ški IS predložil Skupščini SRS Prosvetno-kultumi zbor je tudi ukrepe za materialno in si- podprl stališča republiškega IS s tenisko ureditev vzgoje in izo- z željo, da bodo letos uresniče-braževanja v prihodnjem in na-
slednjih letih. S tem v zvezi se je pokazalo, da bo treba dopolniti sedanji zakon o izobraževalnih skupnostih in financira-
na vsaj v skromni, vendar pa realno mogoči obliki, v naslednjem triletnem obdobju pa dokončno. Tako bodo ustvarjeni tisti materialni odnosi, ki bodo
nju vzgoje in izobraževanja ter enkrat vendarle zagotovili nor-
spremeniti nekatere- člene.
Prosvetni. delavci so sicer z zadovoljstvom sprejeli stališča IS za sanacijo materialnega položaja šolstva, vendar pa dvomijo v njihovo uresničitev. Podobno »ozračje" je bilo tudi v delu skupščinske razprave. Poslanci so označili stališča kot »zgodovinski dogodek", pomemben korak naprej, in poudarili.
malno delo slovenskega šolstva.
Na zadnji seji prosvetno-kulturnega zbora so sklenili ustanoviti skupno začasno komisijo, sestavljeno iz poslancev republiškega in prosvetno-kul-tu.rnega zbora, ki bo ž“ v kratkem pripravila predlog stališč o dolgoročnejši (triletni) sanaciji materialnega položaja vzgoje in izobraževanja. M. K.
lilllll1li|llllllll!l!llllll|]|||]|lll|||||||||l!]||||||!|||||||ll||]|||||||||||l|||||||||||||i||li||||||||i|||]||||||||||l||]||||l|||||iNfl
| JUGOAGEMT	|
9-dnevno križarjenje z ladjo »DAT,MAGIJA« od 4. do 13 iuliia iorb 8
VeTa^r	- MALT° -	J
Cena: 1150,00 do 1630,00 N-dinarjev.
INFORMACIJE in rezervacije: JUGOSLOVANSKA POMOR- § SKA AGENCIJA, LJUBLJANA, Gregorčičeva 13, tel. 21-701. jj
lllllllllilllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllim	.mili...nun..
/
družbenih dejavnosti SR Slovenije Dogovor O vrednotenju dela
ker skupnost nima nobene inge-rence in možno-' i vpliva na vsebino dela in da sč počno, kar se jim zljubi. Ne vem, kam cikajo ti glasovi. Če izvirajo te inspiracije iz želje, da v temeljih spremenimo samoupravni odnos, potem ne bodo padle na plodna tla. Resnica je pač taka, da kljub težavam, v katerih so nekatere dejavnosti, in vsem mogočim problemom, ki s tem v zvezi nastajajo, članstvo pač ne bo dopu-pustilo zrušiti temeljev samoupravnega odnosa. V čvrsti roki ali konceptu državnih služb ni simbola, ki bi privlačeval. Toda če gre pri tem za hotenje, kako razviti vpliv skupnosti na samoupravnih osnovah, potem mislimo enako. Najbrž nihče ne more oporekati načelni konstataciji, da bi delavci v teh dejavnostih, nasploh vzeto, apriori delovali proti družbenemu interesu, ampak so kot vsi drugi delavci, in to je tudi osnovna komponenta samouprave, subjekt združenega dela. Ker pa imajo te dejavnosti v nekem smislu monopolen in tudi sicer specifičen položaj v družbeni delitvi dela, kakor smo že ugotovili, postaja neskladje interesov in problematičnost njihovega družbenega interesa le tedaj, kadar niso odločno izoblikovani odnosi med njimi in uporabniki njihovega dela. V tem grmu tudi dči zajec. Vprašanje se torej postavlja tako, ali smo izkoristili, uresničili vse možnosti oziroma ali smo ustvarili vse pogoje, in ne, ali ne kaže totalno spremeniti sistema.
Naj opozorim na nekatere pro-nleme. Vsi že dolgo soglašamo s stališčem, da so programi dela tista osnova, na kateri je mogoče graditi vse odnose med delovnimi organizacijami in širšimi samoupravnimi skupnostmi ter drugimi uporabniki storitev. Prav tako smo menili, da je program edino možno izhodišče za ugotavljanje medsebojnih obveznosti vsebinske in materialne narave in pot za uveljavljanje družbenega interesa. Če pogledamo Prakso, ugotovimo, da so odnosi, zasnovani na programu, kar redki. Kjer pa so, je samouprava v delovnih organizacijah zaživela in se usmerila v vsebinska vprašanja. Zanijnivo je tudi, da se Procesi v tej smeri mnogo hitreje razvijajo zdaj v novih samoupravnih skupnostih, kakor v prejšnjih skladih ali proračunih. Zato je tudi opravičena zahteva Po samostojnih virih, ki se ne pretakajo preko proračunov. Jasno izoblikovana politika in na tej osnovi zgrajeni programi dela nam omogočajo razvozlati tudi nekatera druga vprašanja. Vzemimo samo problem aktivnosti zainteresiranih občanov, organizacij in družbene skupnosti, kakor to natančno poimenuje ustava. Izraz njihove družbene vloge ni niti zasebni interes niti interes neke abstraktne javnosti (včasih jih imenujejo kar predstavniki javnosti, kar ni točno), ampak je izraz čisto določenih, v pečini primerov s programi izraženih interesov širših samoupravnih skupnosti. To pa pomeni, da bi ta inštitut družbenega interesa morali za šolstvo vezati Prvenstveno na izobraževalne skupnosti, za zdravstvo tudi na skupnosti zavarovancev in na druge neposredno zainteresirane Uporabnike storitev. Zdi se mi, da bi v tej smeri morali korigirati pomanjkljivosti, ki jih ugotavljamo. Podobne rešitve, se-veda prilagojene posameznim Vrstam dejavnosti, bi morali peskati za strokovne službe (prometno pedagoški zavodi in dru-š>), prilagoditi postopek reelekcije itd.
Materialna osnova samoupravljanja
Med pogoje za uveljavitev družbenega interesa spada zlasti ruaterialna osnova- samoupravlja-dia. To je eden najbolj žgočih Problemov teh dejavnosti. Neure-
jeno financiranje nekaterih je danes ena temeljnih ovir za razvoj samoupravnih razmerij. In če vse to odštejemo, ker samouprava v družbenih službah ni sama sebi namen, potem je to predvsem problem celotne družbe, njene reprodukcije, ki se ne more oplajati brez pomembnega deleža, ki ga prispevajo te dejavnosti. To pa nam ne more biti vseeno. Težka ekonomska situacija močno zbledi pred tem dejstvom, ker je, upajmo, trenutna, in resničnejša postane tista druga stran, ki ji pravimo naše spoznanje, zavest, razum, odnos ali še kako drugače. Danes pa je žal tako, da nekatere dejavnosti vrednotimo slabo. Zato nikakor ni mogoče odpraviti z dnevnega rega kritičnega materialnega položaja nekaterih dejavnosti, če bi to še tako radi, ker ima to vrsto povratnih učinkov, ki kvaliteto in organizacijo dela vlečejo nazaj. Še prav posebej zdaj, ko obravnavamo problematiko samoupravljanja, ne more to biti zadnja točka dnevnega reda.
Glede financiranja niso problematične vse dejavnosti v enaki meri. Stanje je zelo kritično v šolstvu, kulturi in socialnem varstvu. Nizka so celotna sredstva teh dejavnosti, saj so bili funkcionalni stroški vedno nekakšen kompenzator za že tako izredno nizke osebne dohodke. Za ilustracijo podatek iz šolstva: delež v narodnem dohodku je v štirih letih padel od 4,8 na 4,3 %, narodni dohodek je v tem času pora--sel za 149 %, sredstva za šolstvo za 124 odstotkov. Primerjalna analiza osebnih dohodkov po kvalifikacijah je pokazala, da so v šolstvu povprečno za četrtino nižji kot v gospodarstvu, v kulturi celo nekoliko več kot četrtino, v socialnem varstvu za desetino. Velike razlike so med posameznimi območji v Sloveniji: za učitelja 46 %, za predmetnega učitelja 54 %, za profesorja v gimnazijah celo 79 %. Pretresi, ki smo jim danes priča med prosvetnimi in kulturnimi delavci, niso s trte zviti, čeprav menimo nekateri, da je treba te probleme reševati na normalen organiziran način.
Naj s tem v zvezi opozorim še na razprave v nekaterih organih in na klimo, ki so jo ustvarile površne informacije v javnosti. V zadnjem času smo priča zahtevam, naj se zmanjša celotna splošna potrošnja in razbremeni gospodarstvo. Ne oporekam, da ni prevelika, toda vprašanje je, za koga in za kaj je prevelika. Za šolstvo, kulturo, socialno varstvo gotovo ne. Dalje je bila javnost obveščena, da so oiebni dohodki v gospodarstvu v prvem .četrtletju letošnjega leta v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta porasli za 4,1 odstotka, v celotnem negospodarstvu pa kar za 18 %. Takšna povprečja, ki niso bila vsestransko in pravilno komentirana, so napravila v delu naše javnosti vtis, da si na račun gospodarstva v družbenih dejavnostih nesorazmerno zvišujejo osebne dohodke. Dejstvo pa je, da v negospodarskih dejavnostih osebni dohodki močneje narastejo v prvih mesecih leta (zaradi načina financiranja), v poznejših mesecih pa so za razliko od gospodarstva gibanja bolj umirjena. To potrjuje tudi primerjava povprečnih osebnih dohodkov v letošnjem prvem četrtletju s povprečnimi osebnimi dohodki v letu 1967. Indeksi iz te primerjave so za gospodarstvo 105, za negospodarstvo 19. Seveda pa v komentarju o gibanju osebnih dohodkov ne moremo mimo dejstva, da so gibanja po dejavnostih znotraj negospodarstva zelo različna (od indeksa 102 do 127) in da so povprečni osebni dohodki v šolstvu, kulturi in socialnem varstvu več let zaostajali in se tudi pri precejšnjem procentualnem porastu niso izboljšali v primerjavi z drugimi gospodarskimi in negospodarskimi dejavnostmi.
Akcija sindikata se uspešno vključuje v skupna prizadevanja
Republiški odbor Sindikata — popolno izdvojitev financi-delavcev družbenih dejavnosti ranja šolstva iz Slovenije je pripravil »Dogovor okvirov, osamosvojitev virov m o vrednotenju dela šolskih zavo- uresničenje plačevanja vzgojno-dov« — pismeni dokument, ki izobraževalnega dela na temelju uskladitev. Izobraževalna skup-
osebnih dohodkov v gospodar-proračunskih stvu. Zaostajanje materialnega položaja šolstva traja že več let, zato so nujni hitri ukrepi za
Republiški ^ odbor Sindikata naj bi ga sprejela in podpisala programa in rezultatov dela:
delavcev družbenih dejavnosti republiška izobraževalna skup-
se je lani, 12. decembra, ko je obravnaval problematiko vredno-
nost, tako da bi oba republiška cionalne metodologije programi foruma enotno nadaljevala pri- ranja dela šolskih zavodov in tenja dela v družbenih dejavno- zadevanja za pravilno vrednote- metodologijo za ugotavljanje re-stih, odločil, da zasnuje akcijo za nje učiteljevega dela. Iz tega do- zultatov dela (zlasti tudi kvalite-
kumenta objavljamo nekaj po- te);
nost in sindikat se bosta zavzela izdelavo in uveljavitev ra- za to, da bi znatno izboljšali ma-
sanacijo stanja. To je letos podprl tudi občni zbor slovenskih glavitnih ugotovitev in smernic, sindikatov. Na osnovi argumen- Izobraževalna skupnost SRS in dardov, normativov itd.) družbe-tov smo analizirali stanje in iz- predsedstvo republiškega odbora no potrebnega dela in družbeno delali predloge, ki smo jih po- Sindikata delavcev družbenih de- nujnih stroškov.
terialni položaj šolstva že v letih 1968 in 1969 in da bi zaostajanje dohodka šol povsem odpravili vsaj 1. 1970.
Usklajevanje dohodka- in oseb-
sredovali republiškim organom in javnosti SRS ugotavljata:
organizacijam, a dogovorili smo
— da sta vzgoja in
uveljavitev kazalcev^ (stan- fjohedkov v šolstvu z gospodarstvom seveda ne more biti mehanično, ker je treba upoštevati posebnosti vzgojno-izobraže-Izobraževalna skupnost in sin- valnega procesa in zlasti tudi
tudi
„------------	. .	, .	, ,	, * ® dikat bosta vsak v okviru svojih razlike v zahtevnosti dela med
akcijah v občinah.	^ J	pristojnosti in na način, ki ustre- posameznimi vrstami šol (visoke
Mislim, da ste obveščeni o zadnjih stališčih izvršnega sveta Slovenije, ki se skladajo z našimi predlogi in ki, upam, kažejo,
ten-f potrebno^tud! ?a značaju njune dejavnosti teži-
in višje ter srednje in osnovne la za tem, da bo v vseh šolah za- šole). Zaradi tega je podatke o
družbenega skladno s
gotovi jen3 vsem tadelavcem0 (torej delavcev” Šg^fmaja delavrim skladih skupne porabe ipd. v go-,	ustreznem delu v gospodarskih spodarstvu treba razumeti pred-
da vsem kot indikator za globalno
da se naša bkcija uspesno vklju- ■tudi delavcem v šolstvu) v bistvu
cuje v skupna prizadevanja Ne €nak družbeno- ekonomski polo- organizacijah. Pri tem menita .	vrednosti dela v šol-
bi bilo odveč zaprositi vse tiste, yaA.	*	mora plačilo za opravljeno vzgoj- kalkulacijo \ rednosti dela v soi
................... - da po ustavi samo delo m no-izobraževalno delo (dohodek skih zavodih.
ki so nezadostno in enostransko informirani ali iz drugih razlogov vznemirjeni ob naših ugoto-
uspehi dela določajo materialni
šole) temeljiti na realni ceni iz-
Izobraževalna skupnost naj bi (po tem dogovoru, kolikor ga bo
vitvah in predlogih, da se, pred- v polni" meri velja tudi za delav- van^ načel tega sporazuma ob- sprejela) do jeseni 1963 predloži-no izrekajo sodbe, podrobneje ce v šolstvu;	segati tele elemente: materialne
........ - da je dohodek šolstva tre- stroske’ amortizacijo zgradb m
ba obravnavati kot družbeno- opre,me’ osebne dohodke s pri-
seznanijo z njimi. Tudi tokrat se zavzemamo, da bi izboljšali položaj že v letu 1968 in da bi
la Skupščini SRS in izvršnemu svetu izračun potrebnih sredstev in se bo skupaj s sindikatom pri-
ekonomski odnos in kot plačilo za letu 1969 dosegli stanje oseb- opravljeno družbeno potrebno
spevki, normalne stroške skupne zadevala, da bi bili takoj sprejeti
porabe in obvezno rezervo. Enota
potrebni ukrepi za ureditev maža ceno izobraževanja terialnega položaja šolstva. Enako akcijo naj bi predlagala tudi
Pri kalkulaciji osebnih dohod- temeljnim izobraževalnim skup-
•nostum. Izobraževalna skupnost
nih dohodkov v gospodarstvu iz delo; podlaga za ceno izobraže-
leta 1967. Leta 1970 naj_ bi dodali vanja je predvsem družbeni do- ie cena pedagoške ure. zaostanek dveh let. To bi še ved- govor;
no pomenilo zaostajanje za eno — da je treba vrednotiti kov v ceni pedagoške ure je tre-	....
leto, kar se nam zdi realno, vzgojno in izobraževalno dejav- ba upoštevati dosežene osebne bh-S bo v 1. 1J68 organizirala iz-Osebni dohodki v gospodarstvu nost na način, ki upošteva obseg, dohodke delavcev v gospodarstvu delavo metodologije programira-
nja m ugotavljanja delovnih uspehov, nadaljevala pa bo tudi z napori za dograjevanje enotnih osnov in meril za čimbolj objektivno vrednotenje dela šolskih zavodov.
Ta dogovor bo — ko ga bos^ sprejeli obe instituciji — objavljen v Uradnem listu.
Predavanja
pref. dr. Franca Pedička na Goriškem \
Na pobudo Zavoda za prosvetno pedagoško službo in Delavske univerze v Novi Gorici je aprili in maja profesor dr. Franc SPediček imel na Goriškem z učiteljstvom in starši več strokovnih vzgojnih predavanj, ki so bila vsa dobro obiskana in so med udeleženci zapustila globok vtis.
V začetku aprila je bil v Novi Gorici seminar za ravnatelje osnovnih šol. Pripravil ga je ZPPS v Novi Gorici. Glavna tema seminarja je bila: POMEN SOLE IN DRUŽINE PRI MORALNO ETIČNI VZGOJI MLADOLETNIKA. Uvodno predavanje in razpravo na to temo je imel in vodil dr. Pediček, znanstveni sodelavec Pedagoškega inštituta in član vzgojne posvetovalnice v Ljubljani.
Nekaj dni zatem je vodstvo osnovne šole v Novi Gorici povabilo dr. Pedička, ki se je vabilu odzval in je za ves učiteljski zbor te šole isto temo ponovno obravnaval.
S posredovanjem Delavske univerze v Novi Gorici, ker je bilo ugotovljeno, da za ta predavanja vlada veliko zanimanje, je dr. Pediček pripravil predavanje in razgovor na temo DRUŽINA — OSNOVNA VZGOJNA CELICA. O tem je govoril 8. V. v elektrogospodarskem šolskem centru v Novi Gorici, kjer je predaval učiteljskemu zboru tega Zavoda in vzgojiteljem Doma šolskih centrov N. Gorica; 13. maja na osnovni šoli v Mirnu, kjer je predaval učiteljskemu zboru in staršem; 20. maja na osnovni šoli v Solkanu, kjer je tudi predaval učiteljskemu zboru te šole in staršem. Povsod so ga poslušali z največjim zanimanjem in posegali v razpravo, s katero je nadvse zadovoljivo dopolnil osnovne misli, ki jih je podal že v predavanju.
Na vsak način so izvajanja in nasveti dr. Pedička koristen napotek poklicnim vzgojnim in pedagoškim delavcem, kakor tudi staršem, ki jih bodo lahko koristno uporabljali pri dnevnih problemih in vprašanjih vzgoje otrok. Zavod za PPS in Delavska univerza sta z organizacijo teh predavanj in razgovorov uspešno prispevala določen delež k praktičnim nasvetom in koristnim sugestijam za delo vzgojnih in pedagoških delavcev. C. Z.
»Najprej trdim z vso prepričanostjo in odgovornostjo, da smo v vseh teh petindvajsetih letih posvečali resnično premalo skupnih skrbi prav kmečki mladini. Zanemarjali smo jo in se usmerjali k mladini mest in upravnih središč. Človek bi si skoraj upal trditi, da je vse naše šolstvo in vse, kar pišemo in razpravljamo o mladini, usmerjeno le na mladino blokov in asfalta! A na mladino zemlje, njiv, gozdov, polj in vinogradov pozabljamo, kakor da bi ne bila nemara celo najbolj naša in mogoče v mnogočem celo najdragocenejši del mladega narodovega življa.« — Tako je med drugim napisal dr. Franc Pediček v jubilejni številki »Kmečkega glasa« ob njegovi 25-letnici izhajanja. Gornja slika je iz Vzhodne Nemčije; znano je. kako imajo tam lepo urejeno tudi kmetijsko šolstvo — gojenke ene izmed takih šol se zvečer po svoje zabavajo v šolskem internatu
Slovenije po strokovni usposob- vrsto, zahtevnost in kvaliteto po kvalifikacijah delovnih mest Ijenosti za delo na delovnem me- opravljenega dela in ki je skla- na območja ustrezne družbeno-stu so v letu 1967 znašali: visoka den s samoupravnimi pravicami politične skupnosti; pri kalkula-izobrazba 1600, višja 1310 in sred- delovnih skupnosti.	ciji normalnih stroškov skupne
nja izobrazba 1010 novih dinar- Zato je treba zagotoviti:	porabe (stanovanja, strokovno
jev.	_	^ — realno programiranje vr- spopolnjevanje, rekreacija itd.) pa
Zavzemamo se za to, da bi ^e’ obsega in kakovosti vzgojno- dosežene zneske skladov skupne potrebna sredstva za osebne do- izobraževalnega dela in selekcijo porabe v gospodarstvu na enega hodke v družbenih dejavnostih učnih programov v skladu z zaposlenega.
izračunavali po teh osnovah. Pri družbenimi potrebami ter z ma- Tako so npr. v 1. 1967 znašali financiranju posameznih dejav- terialnimi možnostmi;	povprečni osebni dohodki delavnosti pa seveda ni mogoče ostati	tako udeležbo šolstva v na- cev v gospodarstvu (brez direk-
zgolj pri mehanični primerjavi, rodnem dohodku, da bo omogo- torjev) v SRS: na delovnih me-ampak je treba upoštevati vrsto čeno uresničevati ustavna in za- stih z visoko strokovno izobrazbo in zahtevnost dela. S tem ne pre- bonska določila ter druge druž- 1.600, z višjo ,1.310, s srednjo 1.010 judiciramo delitve znotraj delov- bene^ dokumente o vzgoji in iz- in z nižjo 770 N-din. Osebni do-nih skupnosti, kar je suverena obraževanju ter o vrednotenju hodki v šolstvu so povprečno za samoupravna pravica kolektivov dela na tem področju;	eno četrtino nižji od navedenih
samih, kakor tudi ne med njimi in širšimi samoupravnimi organizmi. To je le ključ za ugotovitev potrebnih sredstev v globa-lu. Obenem pa republiški odbor meni, da je treba s celotnim sistemom vrednotenja dela za-
Odprto pismo
^|MI3lllllll!l||||[||||||||||||||!||||||||||!||||||i|||||!|||||||||:i|||||:i||||||||||||!||!||||||||||||||||||||||||||||!||l|||||||||||||||||||!||||||||||||l|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||!|||||i|||||||||||!l|||||IIW
| 10 DNI — 6 DEŽEL
| SAP — LJUBLJANA — Turistični biro, Titova 38	|
J vabi na	|
( 10-dnevno potovanje z avtobusom i
LONDON — PARIZ
od 28. avgusta do 6. septembra 1968
J Potovanje bo potekalo skozi Avstrijo, ZR Nemčijo in Fran-| cijo do Calaisa, nato s trajektom do Doverja in naprej v Lon-J don. V času bivanja v Londonu je predviden krožni ogled J mesta z avtobusom, ogled posameznih znamenitosti, po želji | J Pa tudi ogled »3. finalne dirke v kartingu za svetovno prven- § J stvo 1968« (sodelujejo tudi jugoslovanski tekmovalci).
J Povratna pot bo vodila skozi Francijo (ogled francoske me- 1 J tropole) — najlepše predele Švice in Severne Italije.
J Ne zamudite priložnosti in se odločite za to zanimivo po- g J tovanje, na katerem boste spoznali zgodovinske, turistične 1 J in naravne zanimivosti šestih dežel.	,
1 Program potovanja in vse informacije so na voljo v vseh 1 | Poslovalnicah SAP — LJUBLJANA.
i	I
K'>lllll"illlllllllllllll!!l||lill!|||l!i!||||||||||l|l||||||||||||l||||||l|l||l|l|||||||||!l!||||||||||||||||!!|||||l!!!l|||||||!l||||!llll|[[|||||||||im
ostriti odnos do kvalitete in racionalizirati, kar ne ustreza družbenim potrebam. Po odločnem mnenju, da je treba sanirati materialni položaj, pa hkrati podčrtavamo odgovornost slehernega delavca, da zavzeto Spravlja vse svoje dolžnosti.
Sindikati se ne srečujemo danes prvič s problemi samouprave v družbenih dejavnostih, tudi ne poslednjič. Mnogih problemov se niti dotakniti ne bomo mogli. Tudi jaz se tokrat nisem loteval zelo pomembnih vprašanj samouprave v delovnih organizacijah — vsebine, oblik, delitve,' medsebojnih odnosov, normativnih predpisov itd. To je nekoliko bolje opravilo gradivo, ki ste ga prejeli. Vendar pa mislim, da bi morali v nadaljnji fazi našega dela posvetiti posebno pozornost prav tem vprašanjem in spodbuditi akcijo sindikalnih podružnic tudi v tej smeri. Da skoraj polovica delavcev ima dejansko možnost vplivati na odločitve in da skoraj ni srečati nikogar, ki hi ne priznaval samoupravi vrsto pozitivnih rezultatov, šo spodbudne ugotovitve za našo akcijo.
Sindikalne podružnice prosvetnih delavcev osnovnih šol Litija, Šmartno pri Litiji in Gabrovka so poslale našemu listu v objavo »odprto pismo slovenski javnosti«:
»Položaj vzgoje in izobraževanja v naši družbi narekuje potrebo, da prosvetni delavci storimo odločne korake na poti k poudarjeni vlogi tega področja v slovenski družbi in k izboljšanju pogojev dela. Taka stališča bi po našem mnenju morala zavzeti družba v celoti, vendar pa njen odnos do vzgoje in izobraževanja kaže, da se svoje naloge ne zaveda dovolj.
Najbolj ilustrativno se slab odnos družbe do vzgoje in izobraževanja odraža v procentualnem upadanju deleža narodnega dohodka na račun teh služb. Vztrajamo pri stališču, da ta procent nikakor ne bi smel padati, ampak vsaj ostati na doseženi stopnji, če že ne more naraščati. Le tako bodo sklepi, da naj se stanje v šolstvu popravi v roku dveh do treh let, dobili tudi materialno vsebino. Kajti naveličani smo pogostih obljub, češ da bo
sredstev za to področje družbenih dejavnosti v nekaj letih dovolj.
Nočemo tudi več poslušali očitkov, da je samoupravljanje v šolstvu še nerazvito. Dosedanji predpisi in zakoni so v bistvu ne-samoupravljalski, ali pa vsaj izvajanje je tako. Financiranje vzgoje in izobraževanja je še popolnoma proračunsko! (Ce denar v proračunu 'je, ga skupščina da, sicer ga pa »nimajo kje vzeti«.)
Mnogokrat se pojavljajo očitki, da se prosvetni delavci zavzemamo za centralistično urejeno reševanje financiranja. Vendar pa bi tak sistem, kot višja oblika samoupravljanja v dani situaciji, zagotavljal za enako delo enako plačilo. To ’ je vsekakor bolj samoupravljalska poteza kot vse fraze o samoupravljanju v šolstvu, ki jih imajo polna usta tisti, ki ne žive ob naših osebnih dohodkih. Zato ponovno zahtevamo tak sistem, ki bo zagotovil enako plačilo za enako delo; ne glede na to, če živi učitelj v razviti ali nerazviti občini.
j Ce smo dolžni učiti po učnih načrtih, ki jih predpisuje repu-
blika, če nam izobrazbo predpisuje republika, če naše delo kontrolira republika, če je torej učni program enoten za republiko, naj republika zagotovi tudi denar ža izvedbo nalog vzgoje in izobraževanja.
Ne bomo navajali konkretnih primerov naših osebnih dohodkov, ker menimo, da ne dosegajo niti plač nekvalificiranih delavcev v dobro stoječih podjetjih in so za položaj vzgojiteljev v naši družbi žaljivi.«
Na koncu pisma prosvetni delavci omenjenih šol pozivajo republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti in njegov pododbor za šolstvo h konkretni akciji. Preveč je bilo že resolucij, priporočil in dogovorov, treba je preiti od besed k dejanjem.
Uredništvo lista meni, da lahko dobe bralci podrobnejše pojasnilo glede na poziv v tem pismu v gradivu, ki ga objavljamo v današnji številki lista o plenarni seji dveh sindikalnih forumov. Zato posebej na to pismo ne odgovarjamo.
Prvi kongres jugoslovanskih andragogov
'Od 27. do 29. maja t. 1. je bil v Beogradu I. kongres jugoslovanskih andragogov. Z njim je končana prva faza društvenega organiziranja strokovnih delavcev s področja izobraževanja odraslih: v zadnjih letih so bila v vseh republikah ustanovljena andragoška društva, na I. kongresu pa se je prejšnje andragoško društvo Jugoslavije preoblikovalo v Zvezo andragoških društev Jugoslavije.
Prvi referat — družbena vloga izobraževanja odraslih v SFRJ in naloge andragoških društev— je podal dr. Borivoj Samolovčev, dosedanji predsednik Andragoškega društva Jugoslavije. V času pospešenega napredka znanosti in tehnike, v svetu, ki se tako naglo in radikalno spreminja, ima izobraževanje odraslih vedno pomembnejšo vlogo in širše razsežnosti. V ekonomskih in družbenih spremembah imata človeški faktor in znanje odločilno vlogo. Bodočnost torej pripada učenju, permanentnemu spremljanju, osvajanju in ustvarjalnemu uporabljanju novih dosežkov z vseh področij človekovega delovanja.
Referat dr. Ilije Mrmraka »O metodoloških problemih nadaljnjega razvoja andragogike pri nas« pa je ocenil dosedanji razvoj andragoške teorije na njeni poti do lastnega konstituiranja, skušal Je opredeliti odnos andragogike do sorodnih ved, zlasti pa je prikazal, kako pospešiti znanstveno-raziskovalno delo na tem področju, kjer razvejana praksa potrebuje mnogo več znanstvene in teoretične zasnovanosti in usmeritve.
Ostala referata:	Žarko Popov
»Koordinacija med ustanovami za izobraževanje odraslih«, Vlado Vel-čič — »Andragoški kadri« — sta odprla vrsto konkretnih vprašanj, ki so pomembna za ustanove in delavce s tega izobraževalnega področja, ki je še v procesu evolucije, kjer tudi nastajajo zaradi delitve dela in specializacije mnogi novi profili kadrov.
V simpozijskem delu kongresa se je zvrstilo čez 40 prispevkov, ki so skušali odraziti razsežno problematiko strokovnega, družbenega in splošnega izobraževanja odraslih. Prikazani so bili rezultati mnogoterih raziskav v delovnih organizacijah, v okviru političnih organizacij in komun, na vasi, v vojski ipd. ter rezultati eksperimentalnega dela pri proučevanju potreb, programiranju, samem izobraževanju in pri valorizaciji rezultatov. Prispevki so pokazali, da je na tem področju že precejšnje število kadrov, ki se lahko lotijo zahtevnejših raziskovalnih nalog. Razen mnogih prosvetnih delavcev je večje število diplomiranih pedagogov, psihologov, sociologov, politologov in drugih našlo na andragoškem področju zanimivo in hvaležno poklicno delo, ki jih spodbuja k poglobljenemu iskanju novega in boljšega.
I. kongres jugoslovanskih andragogov, ki se ga je udeležilo okoli 300 predstavnikov iz vseh republik, je izmeril doslej prehojeno pot andragoške prakse in teorije ter jima začrtal nadaljnjo smer. Uvodni referati, simpozijski prispevki irt bogate razprave so dokazali, da je to področje našega vzgojno-izobraže-valnega sistema izrazito vitalno in dinamično, polno ustvarjalnega nemira in prizadevnega delovanja, ki teži k lastni družbeni uveljavitvi v skiadu z družbenimi potrebami in k enakovrednosti z drugimi vzgojno-izobraževalnimi področji, ki imajo za seboj mnogo daljšo tradicijo.
J. VALRNTINCIC
Prenovljen slovenski dijaški dom v Gorici
V	«■ mislih ob jubileju«, ki jih je zapisal v spominsko brošuro, izdano ob 20-letnici slovenskega dijaškega doma v Gorica, ravnatelj tega doma, odvetnik dr. Peter Sancin beremo, da je bil * goriški dijaški domi ustanovljen 1. 1946, takrat, ko so bile ustanovljene slovenske šole. Ustanovljen je bil z namenom, da bi vzgajal naš mladi rod, ki na; bo zaveden, krepak in napreden. V dvajsetih letih je bilo v tem domu več kot 800 gojencev, ki so danes učitelji, zdravniki, profesorji, ekonomisti, agronomi td.
O razvoju dijaškega doma je v tej brošuri pisala njegova prva ravnateljica g. Marija Bogatajeva, ki predstavlja dom o-d njegovih začetkov pa do danes, ko je nanovo preurejen, lep in moderen. Poleg drugih prispevkov, ki so jih napisali vzgojitelji in nekateri gojenci je v brušuri tudi prispevek Filiberta Benedičiča , nekdanjega gojenca goriš keg a doma.
Ob obisku v dijaškem domu, ki je v Sveto&orski ulici 84, smo prosili za pogovor nekatere gojence in gojenke, dijake učiteljišča in gimnazije. Pogovarjali smo se v knjižnici, med stenan*'. okradenimi s slikami ob II. zasedanju AVNOJ-a, med njimi pa je bila tudi slika Slovenskega okteta z njegovega zadnjega gostovanja v Gorici. Dijaki so postali sčasoma zgovorni. Pripovedovali so o svojem izven šolskem udejstvovanju — literarnem in športnem. Povedali so, da dobe Literarne vaje od svojih sošolcev iz Trsta — dijakov srednješolcev ter da jih zelo radi prebirajo. Radi obiskujejo prireditve, še posebej predstave SNG v novem kulturnem do- -> mu. Ob gostovanjih tržaškega SNG v Gorici so redni gostje. Kadrr je priložnost, obiščejo tudi gledališke predstave v Ljubljani.
V	dijaškem domu imajo svoj mladinski pevski zbor, ki nastopa na kulturnih prireditvah. Vsako leto prirejajo večere oziroma proslave, posvečene našim velikim ustvarjalcem — Gregorčiču, Cankarju, Prešernu. Prirejajo tudi športna tekmovanja z gojenci dijaškega doma v Trstu in Sovodnjah. Ob državnih praznikih (29. novembru) obujajo spomine na NOV in napišejo prispevke, ki jih nato objavljajo na sten času.
V	domu, kjer je okrog 85 dijakov, vlada vzorna disciplina in red. Obnovitev doma je veljala 150 milijonov lir. lejpo pa so uredili tudi okolico šole, igrišče in park.
V	Gorici je tudi podporno društvo, ki ga vodi g. Marija Bogatajeva. To društvo je nastalo iz nekdanje organizacije RK, ustanovljene 1. 1946. Namenjeno je slovenskim dijakom, ki dobe od njega potreb-
ni denar za učbenike, obleko in majhne štipendije. Denar dobiva društvo ob posebnih priložnostih, podarijo pa mu ga posamezniki.
Slovenske osnovne šole na Goriškem
Na Goriškem v Italiji imajo didaktična ravnateljstva, v okviru katerih je več manjših šol. Didaktično ravnateljstvo Gorica obsega šole: Gorica - Via Croce Gorica Via Ran-daccio, Standrež, Podgora, Pevma, Smaver, Štev er jan, Valerišče, Jazbine, Plešivo in Skrilje. V teh šolah je bilo v preteklem Šol. 1. 267 slovenskih učencev, medtem ko jih je bilo v šolah didaktičnega ravnateljstva Doberdob 455. Sole, ki jih obsega didaktično ravnateljstvo Doberdob, so: Doberdob, Jamlje, Dol, Sovodnje, Hupa. Gaber j e, Vrh-Smi-hel. Za delo v teh šolah je odgovoren didaktični ravnatelj, medtem ko šolski nadzornik ne nadzoruje dela vsako leto.
Osnovna šola ima pet razredov, nato pa morajo vsi učenci nadaljevati pouk v triletni nižji srednji šoli. Prevoz v te šole je urejen — z vlaki ali z avtobusi. S. Skočir
Nabiralne akcije med učenci — ali jih ni preveč?
Po nastopu gospodarske refor- ,cu. Akcijo je priporočil tudi sekretariat za šolstvo SP,S.
2.	Ob novem letu so učenci prodajali razglednice za izgradnjo onkološkega instituta v Ljubljani.
3.	Pred približno tremi tedni je organizacijski komite za izgradnjo planiške skakalnice poslal na šolo 300 listkov po 1 N-din.
4.	Nabiralna akcija z obeski (ki niso obeski, kot so si jih učenci predstavljali) za onkološki institut — 1 dinar. Istočasno zbiranje obveznic skopskega posojila.
5.	V tednu Rdečega križa — prodaja balončkov v korist RK (z znakom RK).
Prosim, ne razumite me napačno. Vem, da so ti objekti nujno potrebni. Le zbiranje sredstev na opisani način mi ni všeč. Saj je razumljivo, da kakšna akcija naj bo tudi med učenci, a ne
me smo se vrgli na zbiranje sredstev za razne potrebe s samoprispevki in nabiralnimi akcijami. Saj je menda malo časopisnih številk, kjer bi ne pisali o različnih samoprispevkih in nabiralnih akcijah.
Objekti, ki jih s tako zbranimi sredstvi gradimo, so potrebni, to vemo. Vendar pa menim, da gremo s tem ponekod le predaleč. Znano je, da je danes šolanje otrok (tudi v osnovni šoli) precej drago. Drago že za enega ctroka, če pa jih je več, je to v družini že precejšen izdatek. Ko pa otrok prihaja pogosto domov s prošnjami za razne nabiralne akcije, postajajo starši že neje-- voljni.
Naj navedem, za kaj smo letos že zbirali denar med učenci:
1. V jeseni po 1,50 din za izgradnjo spomenika v Kragujev-
Ob zaključku likovne razstave slikarjev-amaterjev v Ormožu
V Ormožu so pred kratkim zaključili likovno razstavo slikarjev-amaterjev. Razstavljali so večinoma učilelji, ki najdejo še poleg rednega dela toliko časa, da se lahko ukvarjajo z likovno umetnostjo. Podobna razstava je bila že v lanskem letu. Letos so sodelovali slikarji amaterji iz občin Ljutomer, Gornja Radgona, Murska Sobota, Lendava, Lenart. Ptuj in Ormož.
Za razstavo je vladalo veliko zanimanje. Ogledalo si jo je veliko Ormožanov in okoličanov, prihajali pa so tudi iz drugih krajev. V knjigi vtisov je zaslediti celo goste iz sosednje Avstrije. Kako potrebne so podobne razstave za kraj, kot je Ormož, je razvidno iz mnogih iskreno napisanih besed obiskovalcev. Kultura, pa naj bo v takšni ali
Naknadni razpis prostih delovnih mest
Revija pevskih zborov Dolnjega Posavja
3. junija je bila v domu Partizana v Sevnici revija pionirskih in mladinskih pevskih zborov Dolnjega Posavja, Na reviji je sodelovalo več kot 500 mladih pevcev, nastopili pa so šolski zbori iz brežiške, krške in sevniške občine. Pionirski zbor iz Artič je nastopil pod vodstvom Mihe Halerja, Sporočamo bralcem in Šolskim brežiški pionirski zbor je vodil Ivan vodstvom, da bo izšla 26. t. m. Baškovič, zbor iz Koprivnice Adolf
s«	j.*—-n_______Moškon, zbor osnovne šole Erika La-
se ena redna s .evilKa Prosvetne- puhova, zbor osnovne šole Senovo pa ga delavca, naslednja z naknad- prof. Janez Ceglar. Nastopil je še nim razpisom prostih delovnih ^'»dlnski zbor iz Dobove, mladinski OT3C	in	zbor lz Šoštanja pod vodstvom Mari-
mest V SRS pa bo izšla 10. julija, ke Halerjeve, sevniški mladinski zbor Prosimo, da pošljete vse razpise — vodil ga je Viktor Krenčič — in za objavo v Prosvetnem delavcu petdesetčlanski mladinski zbor brežiške gimnazije pod vodstvom prof. Jožeta Klepača.	S. Skočir
do 1. julija 1968.
Priročnik za prosvetne delavce — drugačen
V septembru mesecu bo letos četrtič izšel Priročnik za prosvetne delavce. Tokrat bo nekoliko drugačen kot prejšnja leta. Predvsem opozarjamo na novost: poleg redovalnice bo na začetku knjižice 80 strani rubrik iz matičnega ligta — tiste najvažnejše, ki jih morajo razredniki vpisovati o učencih med šolskim letom: o življenju in delu učenca v skupnosti, o njegovi moralni rasti, odnosu do dela, interesih, nagnjenjih in sposobnostih, socialnih razmerah itd. S tem bo učiteljem olajšano vpisovanje vseh teh podatkov konec leta v pravi matič-
Zbor delovne skupnosti
Vzgojno varstvenega zavoda
M. Beličeve
Ljubljana-Vič, Tržaška 78
razpisuje prosto delovno mesto
— otroške sestre
Zahtevana šolska izobrazba: šola za otroške sestre ali 2-let-na šola za otroške negovalke z dopolnilnim izpitom.
Razpis velja 14 dni. Stanovanja ni.
ni list, ker bodo lahko samo sumi-rali svoja opažanja med šolskim letom.
V	letošnjem Priročniku za prosvetne delavce boste našli koristna navodila, kako, kje in kdaj lahko opravljate strokovni izpit, katere vire potrebujete, ko se pripravljate za strokovni izpit, kje jih najdete ipd.
V	posebnem prispevku je pripravil pravni svetovalec nekaj izbranih »posebnosti delovnih razmerij v vzgojno-izobraževalnih zavodih«, ki obravnavajo in pojasnjujejo delovni čas in letni dopust v teh zavodih, uveljavljanje pravic delavcev po delu in iz dela, kaj je delovno razmerje za določen čaš, razporeditev na delovno mesto itd.
V	prispevku »Katere pravice zagotavlja socialno zavarovanje« bodo bralci dobili informacijo o tem, kako se določa pokojninska osnova, kaj moramo vedeti sploh o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, kakšne prispevke dajemo za zdravila in zdravstvene storitve ipd.
Med drugimi prispevki, ki jih, bo prinesel letošnji Priročnik za prosvetne delavce, bo nedvomno zanimiva infe-rmaoija o tem, kaj pomeni danes v svetu »programirani pouk«, ki se pri nas često povsem napak pojmuje in zaradi pomanjkljivega poznanja tudi neupravičeno odklanja.
Drugi sestavki bodo še: Vplivi
Letošnji Priročnik za prosvetne delavce bo prinesel za vsakega"pro-svetnega delavca potrebne Informacije, zraven tega pa bo z rubrikami za redovanje učencev, zapiski za matični list in s koledarjem vsakodnevni spremljevalec vašega dela.
drugačni obliki, v tem primeru le slikarska razstava slikarjem amaterjev, dovolj zgovorno priča, da je tudi preprostemu človeku na podeželju nujno potrebna. Posebno mu je pri srcu, če mu je blizu, če govori o krajih, v katerih živi.
Sleherni izmed razstavljavcev je na svojstven način prikazal svoje kraje in ljudi, s katerimi se srečuje vsak dan, prav posebej pa globoko ljubezen do likovnega ustvarjanja.
Na razstavi je sodelovalo 13 sli-' karjev amaterjev s 45 deli. Predstavili so se z risbami, grafiko, akvareli, in oljem. Razstava Je po svoji pestrosti, izbiri del ter kvaliteti v celoti uspela.
Naj navedem le nekaj pripomb in opažanj obiskovalcev razstave, povzetih po knjigi vtisov:
Albin Lugarič, akademski slikar — Ptuj:
Razstavljena dela so po svoje zanimiva in kažejo resnična umetniška prizadevanja. Razstavljavci kot amaterji si zraven rednega poklicnega dela najdejo bežne ure in se z ljubeznijo posvečajo idealu — umetnosti. Zlasti kažejo umetnostno kvaliteto Beznec Koloman, Braučič Rado, Oberčkal Bojan, Jurtela Bogomir. Vsem razstavljavcem iskreno čestitam in jim želim še večji umetniški vzpon.
Slodnjak Jože, novinar — Ptuj: Razstavljena dela molča izražajo vašo prizadevnost in vaš umetniški svet, ki je prepleten z zlato nitko neumornega amaterskega idealizma. Vsi razstavljavci zaslužijo vse priznanje in iskrene želje za še večje umetniške uspehe.
Novak Franc, predsednik občinske skupščine Ormož:
Idealizem vas amaterjev — umetnikov je velik. S svojimi deli čustveno izražate vsebino okolja, v katerem živite in ustvarjate, in to tako, da izvirno podajate čustva in doživetja. Ta pa so najbližja tudi nam, ki vas tako spoznavamo in vas lahko samo pozitivno ocenjujemo. Čestitam vašim uspehom in vam želim še velik napredek.
Vičar Milan, Ormož:
Slikarji — amaterji, razveselite nas s podobno razstavo sleherno leto. S tem boste nenehno bogatili našo likovno kulturo.
Se in še bi lahko naštevali mnenja in ocene obiskovalcev. Sklepno pa bi lahko dejali, da so ljudje po-
venije v Ljubljani je bila od 5. IV. do 14. V. 1968 odprta občasna razstava »Jamsko živalstvo Jugoslavije.«
Vsi, ki poučujemo biologijo še posebej v 8. razredu osnovne šole in v 3. razredu gimnazije, vemo, kako koristen in učinkovit je tak učni pripomoček« za ponazoritev jamskega biotopa.
Razstava je bila nazorna in okolja na zdravje šolskega otroka, sistematsko pregledno urejena.
Nekaj ugotovitev o samoupravljanju
v šolskih kolektivih in Družbeni do-	...	. , .	.	.
govor o vrednotenju dela v družbe- znamk z življenjskimi pogoji, ki nih dejavnostih.
lllllllllllllllll!lllll!llllllllllll!llll!llllllll!!lll!llllll!!llllllllllilll||||||||||||||J|!|||||||!||||||||||||||[||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||i|l||||||||||[;|||gi||]g||||||||||||||lll
Svet šole
|	osnovne šole Ivana Skvarča	Zagorje ob	Savi	i
razpisuj e	j§
prosto delovno mesto	1
predmetnega učitelja ali profesorja za angleški jezik
g	Prijave z dokazili o ustrezni strokovni	izobrazbi sprejema	p
|	svet šole 15 dni po objavi razpisa.	i
IIIIIIMIIIIIIIIIIHIIIIIIIlllllllllllllllHllllllllllllllllllllllllllllllllillM	.....
Razpisna komisija pri GIMNAZIJI POLJANE razpisuje
naslednja prosta delovna mesta:
— PROFESORJA ZA FRANCOSKI IN SLOVENSKI JEZIK
— PROFESORJA ZA SOCIOLOGIJO
— PROFESORJA ZA FIZIKO IN MATEMATIKO
Kandidati naj prošnji priložijo kratek življenjepis in dokazila o izobrazbi. Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa. Vloge, je treba nasloviti na razpisno komisijo pri gimnaziji Poljane.
vladajo v podzemnem svetu. Potrebno je, da se organizmii okolju, v katerem živijo, prilagodijo. Počasi v temi jamskim prebivalcem zakrnijo oči, ostala čutila, posebno okončine se močn0 razvijejo, prav tako tip in voh. Vse praživali, mehkužci — polži in edina jamska školjka, nadalje po-stranice in rački — isopodi s proteusom na čelu imajo kožo bolj ali manj depigmentirano,
razpisuje > prosti delovni mesti:
■
jj — predavatelja matematike | — predavatelja slovenščine
■ Pogoji:
za obe delovni mesti P.
prav to je značilnost pravih jam- s Stanovanja ni!
skih živali. V podzemnem svetu
Š Rok
za zasedbo delovnega me-
je nekaj brezkrilnih žuželk, do- ; s^a.:. sePtember 1968. čim pridejo krilate žuželke v ja- ■ Prijave sprejema tajništvo šo-me le, kadar jim prija temačno ■	15 dni po objavi razpisa.
okolje in če tam prezimujejo, kot npr. metulji. Od sesalcev prezimujejo v jamah netopirji, takih, ki hodijo v jame le prenočevat, je več vrst.
Razstava je dosegla svoj namen. Dijaki, ki so si jo ogledali, so spoznalj prebivalce tega biotopa in njihovo prilagoditev nanj. Ko smo odhajali z razstave, smo se še vedno pogovarjali o proteusu. »Poglej. 200 let je, odkar ga je Lavreotj prvič opisal, pa še vedno ni točno znano njegovo razmnoževanje« — je bilo slišati iz skupine. Res je proteus neote-nična žival (to pomeni, da že ličinka spoln0 dozori). V ujetništvu zleže samica samica večje šte-
PROSVETNI DELAVEC
List izdaja republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije - Izide štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor.
Odgovorni urednik Drago Ham
Naslov uredništva:	Ljubljana.
Poljanska fi-II, tel. 315-585.
Naslov uprave: Ljubljana. Nazorjeva i. tel, 22-284.
Poštni predal 355-VII.
Letna naročnina 10 N-din (1001) S-din). za šole in druge ustanove 20 N-dln (2000 S-din).
Štev. tek. računa: 501-8-26-1.
Tisk: C7.P Ljudska pravica.
trebni in željni podobnih kulturnih dogodkov ne samo v Ormožu, temveč vsepovsod v krajih, ki so oddaljeni od večjih kulturnih centrov.
In na koncu. Slikarji — amaterji želijo večjo povezavo s poklicnimi akademskimi slikarji, ker le-ti lahko svetujejo, dajejo napotke za nji-.hovo nadaljnje delo. Kritika je vedno umestna, pa naj bo pozitivna ali negativna, saj pravi star pregovor: na napakah se učimo.
B.OBERČKAL
preveč. Vem pa tudi, da se marsikje porabljajo sredstva za veliko manj važne stvari. Kaj ko bi tako akcijo kdaj izvedli ob kakšni pomembnejši nogometni tekmi? — Na tekmi, kjer se zbere 50.000 ljudi ali več. Dajejo tudi k vstopnici tu blok za 0,50 din ali znamko (kot v trgovini in na pošti)? Veliko beremo, da odpirajo v raznih krajih nove trgovske hiše, ki menda niso nujno potrebne, gradijo impozantne hotele, ki namesto dobička ustvarjajo milijonske, desetmilijonske izgube. Tu bi morala družba še ostreje presoditi potrebo po teh objektih. Če pa se kje zgradi hotel, ki »proizvaja« večdesetmili-jonske izgube, poiščimo krivca* ki ni znal računati. Ob temeljitejšem planiranju, preračunu rentabilnosti, bo precej ostalo tudi za namene, za katere pobira«, mo dinarje med našimi šolarji, Janko Kandrič j
Obletnice mature J
Maturanti in profesorji soboškega učiteljišča iz leta 1953 s'e zberemo ob 15-obletnici mature dne 6. VII. 1968 ob 15. uri v rotovški kleti v Mariboru. Zmenili se bomo o kraju skupne večerje.
Maturanti novomeškega učiteljišča 1952/53! Petnajstletnico mature bomo slavili v soboto, 29. junija ob 19. uri v novi restavraciji na Otočcu. Pridite!
Ivanka Mestnik, Novo mesto
5. b 1958 — Učiteljišče v Ljubljani! Desetletnico mature bomo praznovali v Preddvoru pri Kranju, hotel Grad-hrib, 22. junija 1968. Zbor ob 19. uri!
Pripravljalni odbor

PRI DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE
j'e izšel celoten slovenski prevod romana, ki sodi med velika dela poljskega in evrop* skega pripovedništva:
barija Dambrovska:
NOČI IN DNEVI
v treh knjigah
Po razstavi o jamskem živalstvu Jugoslavije
V Prirodoslovnem muzeju Slo- vilo jajčec, ki jih prilepi na spod-
njo stran skal. V naravi pa jajčec še niso" našli, ker jih odlaga v človeku nedostopnih vodah. Najmanjše človeške ribice so našli velike 8—10 cm. ’
Takole smo se pogovarjali o razstavi in vtisih, ki smo jih odnesli. Mladina podobne razstave z veseljem obiskuje. Za njih je nekaj novega, če učno uro zamenjajo z obiskom v muzeju. Verjemite mi, čas ni izgubljen, za-Na razstavi smo se v začetku se- pomnijo in vidijo dosti več, kot
bi jim lahko povedali v istem času v razredu. Slavka Amon
• Tehniška srednja usnjarska ga-! lanterijska šola Domžale
Delo sodi med vrhove poljske literature: ocenjevalci ga posltvU3'* v vrsto z Iieymondovimi »Kmeti«, Prusovo »Lutko« in ZcromdWSa »Prahom in pepelom«. Roman »Noči in dnevi« slika poljsko gef!®ra” cijo v obsežnem časovnem okviru: od ponesrečene vstaje leta 1863 začetka druge svetovne vojne. V tem smislu je to kronika, podebh* Sagi o Forsjtih in Buddenbrookovim, družinska in družbena kronil5* vsakdanjega življenja, upodobljena v vsej njegovi zapletenosti. sebno močno je pisateljica prikazala čustvene silnice tega sveta i?. življenja. Roman je grajen v štirih delih, ki so poimenovani: »BogoH11' in Barbara«, »Večna skrb«, »Ljubezen« in »Veter v oči«
Delo je, poslovenil France Vodnik.
Vse tii knjige imajo 1550 strani, so odlično opremljene, sane v celo platno in veljajo skupaj le 99 N-din. Dobite j*11 v vseh knjigarnah, naročila sprejema tudi uprava
DRŽAVNE ZALOŽBE SL0YE\!JE. Ljubljana*
Mestni trg ^
Z OBISKA Pouk elektronike v osnovni šoli V PEČUJU
KAJ VZETI V ROKE?
čas dela za elektronike. Boljši časi nastopajo za elektroniko tudi
elektroniko kakšnih 10 ur za obravna- po novem učnem načrtu ne pridejo Ne^^^OV^tfle/mehn<?inS biti vo in še kakšno uro za utrjevanje več v poštev. Čas pa zahteva, da skuse moramo imeti, če hočemo biti
snovi. Čas nas je postavil pred dej- diodo
fizike tri tedenske ure. Pred tem smo Člani pedagoško znanstvenega ratorijih in individualnih kabine- po navadi d^ni^soioh0 n^rn^nri-
in tranzistor vkljub temu še pri pouku elektronike uspešni. Kako primerno podamo, saj jo treba te poskuse opraviti, ne spa-je tranzistor v zadnjem času tako da trenutno v nas članek.
osnovni šoli, odkar imamo za pouk stvo, da se je treba spoprijeti tudi vzamemo in
elektroniko.
8veta mariborske pedagoške aka- tih. (Članek pišem V spalnici!) šli. Iz 7. r. smo večinoma šli z za- treba nasloniti na učni načrt in na ničnem po-uku se učenci tudi srečajo	servis v
kemije smo maja obiskali pečuj- Razpolagamo le z eno izpitno so-	Y ?•. r- smo šfe tarP Pr^.e' ^tbe^ik’ ^ bo najbolj vama pot, ^ ^o^cisT/o^dobo ^	^n grehu diatiim Telekomunikacije.
,	t .v, v , ^	,	.	v,. .	, v. lah kaloriko. Ta nam 1e vzela toliko hkrati oa bo treba »oskrbeti za na- za to soisko oodo res prczauiLvna -n A,r A ________ T	iohv.
skn ■'Tic^h-r,	u„ ,r	s*;™	‘	lati kaloriko-. Ta nam je vzela toliko hkrati pa bo treba poskrbeti za na- xu	uu-uu	jnmnv T i ubila m lahko iz-
O visoko pedagoško Šolo. De- bo, V kateri so štirje sedeži za eas.a, da smo komaj uspeli končati z zornost pouka, zakaj elektronika brez je prav, da jih veljavni učni načrt	filme nd ^bakle do televi-
*0Vni kolektiv, ki vzgaja učitelje kandidate. Kolikokrat prezebajo optiko in elektriko. Tako je elektro- poskusov in ponazoril je strašen ver- izpušča. Pogled po svetu nas pouči,	jf* 0 Q	Halo-halo
?a Višje razrede osnovnih Šol, nas naši študentje na hodniku, ko	7 aton1?ik2JStai?iS yečJno1?la ^ balizem, ki ubija čas in učence in je d°l ^^^mfikeštle v	fetu (barvni, 120 m), Televizijk (črnobel),
]e sprejel s kolegialno prisrčnost- čakajo na Izpit! In študijski pro- bro de^in pr^priflo,'k^snfo biu učb^ni^za fiziko^aT niti učni ni- šolanja in zato. tam te'pojme lahko 120 m) in Valovi in energija (barvni, 3o. Tokrat ne bi opisovali vtisov gram je utesnjen v dve leti, štu- za obe področji slabo pripravljeni, ta-
panonski ravnini, starodavni dentje imajo preskromno odmer-
ko snovno kakor tehnično.
črt se ne ujemata več. Učbenik obsežnejši in obsega tudi poglavja,
ci0-feil.	vt__	__r.Razmere so se spremenile. I-ri treh jih veljavni učni načrt ne upošteva bila za osnovno orientacijo. Veliko	%,ii na začetku za oobu-
tr£n-IaVi m„P^n01^ 31	en.0 prakso, družbene zahteve^pa urah za pouk fizike in pri dobrem več. Kristalna dioda, trazistor, osno- pobud, snovi in skic bomo dobili iz ^ ali y sred.ini Za novo snov ali na
> »a \ .1 u,
upoštt
no- pobud, snovi in skic b
ve raddofonije in osnovni pojmi TV dopolnilne literature. Priporočil bi
globlje in obsežneje zajemajo.	120 m).	. . .	^
Učni nasrt in ^u^benik naj^M plodno vkljuCtam v pok po lastni
lažnega Pečuja pod Mečkom, so iz dneva v dan večje. Ne sme- planiranju pouka je "mogoče dobiti temveč predvsem vtise o delu mo si prikrivati oči: protislovje Pedagoške šole.	med učiteljevo zmogljivostjo in
Najprej nas je iznenadilo in družbeno zahtevnost bo ogromno poslopje, še bolj pa cel vedno večje, če ne bomo realno kompleks stavb in športnih ob- prisluhnili življenjskemu utripu iektov, ki sodijo h kadrovski šoli. in dejansko ustrezno reformirali Tik ob šoli stojita dekliški in šole.
deški študentski dom. Študij tra- Profesor Kerekeš, član pečuj-la štiri leta, zdaj imajo vpisanih skega pedagoškega kolektiva, ki akoli 1300 rednih študentov. Stu- je v okviru kulturne izmenjave dijsko in zabavno življenje štu- me(j Madžarsko in Jugoslavijo dentov se tako rekoč odvija v iem dni deloval na mariborski srcu mesta, vendar pa sredi ze- pa, prav gotovo o pogojih dela lenega parka. Okoli vseh zgradb na ž0ii n'; mogel ujeti tako vred-so namreč čudoviti nasadi in ure- mh vtisov, kakor smo jih mi mi-lena športna igrišča. Telesna mogrede na njihovi; nedvomno yzgoja ima razkošne pogoje, saj pa je doživljal tu široke možnosti 'Jha pedagoška šola lasten. sta- individualne iniciative, dinamič-dion, odprt in zaprt plavalni ba- ne spremenljivosti, razvojne ela-zen ter vse druge naprave za de- stičnosti in gibljivosti dela četo, kamor imajo dostop samo štu- lotnega pedagoškega kolektiva, ki dentje. Prav tako je izredno bo- bi v materialno boljših pogojih Sat njihov botanični vrt, kjer štu- g0ie zagotovo lahko dosti več dentje gojijo najrazličnejše do- napravil.
toače in eksotično rastje; še zlasti Madžarskim kolegom še s tega impresiven je obsežen steklenjak. mesta iskrena hvala za prijazen tako velike zbirke metuljev pa sprejem in tudi bogate misli o ^erjetno ne bi mogli najti na no- pedagoškem delu; profesorju Ke-°eni podobni ustanovi v srednji j-g^ešu pa ob slovesu lepa zahvala
Evropi. Za raziskovalno delo jim za uspešno in prijateljsko delo- Dijakinje 1. č razreda ljubljanske pedagoške gimnazije se vračajo z razstave »Jamsko živalstvo Jugo he zmanjkuje sredstev, država to vanje med nami! Rudi Lešnik	slavije«
rada podpira. Tako je na primer h.iihov profesor fizike dosegel izvirne uspehe na področju lumini-scence, za kar je prejel pred kratkim državno nagrado in splošno priznanje.
Vzgoji in izobraževanju učiteljev dejansko posvečajo veliko Pozornost. Resda urejujejo šol-
o strogo centralistično, rav a- s stran^ direktorja sole, da si bo mo-11 se morajo natančno po vladnih rala poiskati delovno mesto drugje,
Predpisih in osebni standard ni ker bo na njeno delovno mesto prišla ravno visok, toda za delo šole, ™t^Sj!? sSlU-smo 30 videli, dajejo precej, suje:
to, da so dvignili študij uči- 1. Ce direktor šole lahko to stori teljev za višje razrede osnovnih ^eranda1dzž0e«u%stdarr^v’de^v^hove olr°-°i na Visoko stopnjo, da tudi	2. Ali mora šola preskrbeti drugo
razredni učitelji študirajo na tri- delovno mestp?
tetnih višjih šolah, nam nekaj ............... '
Pove. Tudi vzgojitelji za pred
koncu za utrjevanje.
PRENEHANJE DELA ZARADI ODPRAVE DELOVNEGA MESTA
Učiteljica, ki aela v SolSKem var-
KAKO PODAJATI
Kako naj se lotimo dela pri elektroniki? Kaj pravijo metodiki? Omenil sem že prej, da mi našega Solarja razmeroma zgodaj seznanjamo z osnovami elektronike, drugod da delajo to pozneje, večinoma šele v 10. letu šolanja. Iz tega sledi, da moramo biti mi pri svojem delu še bolj elementarni in nazorni kakor drugod. Filipovič obravnava v svoji Metodiki fizikalnega pouka to vprašanje in pravi, da bi bilo treba najprej razčistiti, ali sploh spadajo osnove elektronike zaradi svoje zahtevnosti v osnovno &0I0. Ce pa jih že obravnavamo — in drži, da se šolarji zani-majo za elektroniko — potem se mo-ramo na tej stopnji omejiti predvsem ^ “ le na praktično uporabo elektronike brez globljega razumevanja delovanja teh naprav in brez notranjega vpogleda vanje, torej predvsem informirati o teh rečeh. Zato, nadaljuje, naj si učitelj za obravnavo te snovi nabere člmveč nazornega materiala, mi. sli, pravih, razstavljenih in odprtih elementov, modelov, slik, shem, diapozitivov, filmov in vezav. Vse to področje je treba obravnavati z vidika pretvorbe energij, kar nam ne dela posebnih težav, če smo že optiko in zlasti še vso elektroniko obravnavali s tega vidika.
Hrvati imajo nekoliko širši program elektronike kot ml, toda v učnem načrtu ločijo osnovno snov, ki je za vse obvezna in jo je treba znati, in dopolnilno snov, o kateri naj se učence samo informira, in zanimivo je, da od vse elektronike štejejo med osnovno snov samo elektronko,
učbenik Tehnični pouk za 7. in 8. r„	da^velTTza
dalje Sindlerjev hrvatskl učbenik Fi- zgradb0 uenl ure' »rt elektroniki vs?
FiztkaV'8 r; ™nU^nikSM(HnTria kar3vefja zS vsILh^lno^no uro Fizika za 8, r. osn. šol v SRBiH. Zra- . novo snovio Imeti mora «ivoie i7.
Bti^cher^^ektrnJphnnfa Š6	z motivacijo. I-ostavitl ji mo.
Fitlktronik!,E1?ttlHShnikv<	ramo trdno osnovo za delo z novo
jem, da se takoj ko boste prejeli	tutu ali drugem splošnem aktu glede	obQffatlla	L D1wi5fjitero omflzoritiv	snovio	z mobilizacijo že predelane
nismpnn nriin^hn n r»rAn*»hnn<n rfpin.	na cv-ni« nntraha Mamo« imnf<a'Ho *g»v»	»uu??atixa preneaavcro punazoiuev.	snovi.	Eksperimentalno in nazorno
PRAVNI NASVETI
pismeno odločbo o prenehanju dela, na svoje potrebe. Namen uporabe teh j literature bomo dobili »nov za
oglasite v pravni pisarni republiškega sredstev določajo torej same delovne „rP »livtioniire Ta »nm, moro	moramo podajati novo snov in nazad-
»veta	»inrtiiz.rev	„ .....„ii„	eieictroniKe. la snov mora zazi- vs snov utrditl s ponavljanjem,
- l^-ob_5°?_k.V£h' W jih bo tt-eba teh- u{.jenJ^m ln uporabo
sveta Zveze sindikatov Slovenije Ljubljani, Dalmatinova 4, kjer boste dobili konkretno pravno pomoč, ki jo pisov glede reševanja stanovanjskih nudijo odvetniki te pisarne članom problemov, lahko torej delovne orga sindikata.
POSOJILO ZA INDIVIDUALNO GRADNJO HIŠE IZ SKLADOV SKUPNE PORABE Vprašanje:
organizacije.
Glede na Intencije.zakonskih pred- nleno prtpravltt. Tu bomo večinoma "‘"običajno prTfSki pri poskusih
v večji zadregi, ker so naše šole le	dii naiur-m
pruoiemuv, lanao rorej aciovne orga- slabo opremliene za elektroniko pa ,a . postopamo, da najprej učencem
“■as	«j£
svojim delavcem posojilo kot udei^ “ Ilo^if Za^cba kobuli onT njTh^o deTovanje:‘‘na'kaV sledi
šoie^f Š\dnSa^TšSetirb1	Skf	fefŽ
v niihovem biltenu št. 4'67. stran 74.	5toPek obratem Ob modelih elek-
3..AU spioh srne.Ih more.biti.pr. radi .dobili _poso.],lo^iz .sklada skupne v	j."‘Sa^aTs. 1una7za- ntaf d^amtafe^Vena^ navX	0£S^f*
solske ustanove morajo obisko-yati dvoletne višje šole. Srednješolska izobrazba je pogoj za vse Pedagoško izobraževanje, vendar
šolskih otrocih vzgojiteljica, ki nima porabe. V 6. točki 59. Člena zakona o teoretičnega znanja o poučevanju? sredstvih gospodarskih organizacij 4. Ali se lahko delovno mesto uki- (Ur. 1. SFRJ, št. 17/61) je sicer na
—...................pii! pmi 1111
crpdstpv l/ločenih za stano- se'-’ ^čne°a	shemi po stopnjah razlagamo delova-
ai iz sredstev, izločenih za stano Manj poznan je našim učiteljem nje elektronke, oz. kristkla in to ta-
fizike TN-sistem elektronike. V Beo- 1— ---—-   ’ ^
ODGOVOR:	so v skladu s potrebami gospodarske
Odprava delovnega mesta ali pa	organizacije in njenega delovnega ko-
Ss	dozdeva malo nerazumljivo	zmanjšanje števila delavcev na delov-	lektiva, vendar ni jasno, če se	sme
da	nr»	nr»ravlif>ni	maturi	vsakdo’	nem mestu Je eden izmed najpogo-	dati skladno s tem določilom	tudi
po	opravljeni	maiuii	vsaivuu,	st,ej§ih načinov prenehanja dela proti	posojilo za individualno gradnjo	hiše.
se skuša vnisati na visoko oe- delavčevi volji.	nnrcnvnn*
ODGOVOR:
vanjsko izgradnjo na osnovi 4-odstot-
dagoško šolo, ^opravlja sprejemni Pogoj, da delavcu preneha delo Po zakonu o izločanju sredstev za nega“‘p,ris‘pe‘vka‘,J”se“ne°“bi,‘mo'gTo"za g/idu Udlfa^ratrlm^orlan LT sv!d	^ ^ ‘ISf1
topit iz snovi.srednješolske ma-
Ci,1?.	S	gtoikersaTast S>£s¥HvI,v.HS
Tl n at/i-iHi li' 3 n c>t rim a m I in /-mc n	^ „ 4 .• .. „ „i.	zi —
učitelj.
dotlej delal. Ker mora vsa delovna štev v sklad skupne porabe za sta- podjetja gradijo ra tržišče;
,	.. j • • iti	mesta delovna skupnost določiti v novanjsko izgradnjo od skupnega zne- b) prav tako se ne morejo odobra- kpiTiDlSV<delovilR	1instrH"
Poleg teorije dajejo velik po-	splošnem aktu, je torej potrebno, da	ska sredstev, iz katerih plačujejo pri-	vati posojila za nakup stanovanj od	nie <n z vsem no-trebriim materialom	iPl^’
sprotni praksi. Študentje de-	mora delovna skupnost najprej spre-	spevek iz osebnega dohodka iz de-	gospodarskih organizacij ali privatnih	diod tranzistorjev, kondenzatorjev fn	ko razloži ind»okažtf edino'»Hmenia
Janško spletajo vezi z osnovno meniti_ splošni a_kt_PO_Postopku, ki	.85S?st®v._z.a,.f5A^? upomv	* kondenzatorjev m	V***™
šolo’-WatkQ	določen za spremembo splošnega izgradnjo izločena sredstva so name- stanovanj. Toda taka posojila sme Priročnik ima naslov Krstič Ma niki nrina<La<a nrav	shemp m
10 od samega začetka študija akta in z nJim ukiniti delovno mesto, njena tudi za kritje razlike v stana- dati delovna organizacija svojim de- ~-r	-K- lma naslov- Krstič, Ma- niKi prinašala piav take sneme in
je določen za spremembo splošnega izgradnjo Izločena sredstva so name-- wv. oc..,.c5,c	akta in z njim ukiniti delovno mesto, njena tudi za kritje razlike v stana
n v petem semestru Že nastopajo Ta postopek pa sme delovna skupnost rini do vštetega leta 1388. Ta del do Ua Posebni vadnici pedagoške ŠO- uvesti samo takrat, če je odpravo ločijo občinske skupščine.
te redno štiri ure tedensko Prak- deknumsa mesta oziroma zmanjšanje	^	" —
1CUI10 Slin ure leaenSKJ. riais. stBVna n^lavrov nn delovnem mostu
5,3 od semestra do semestra ra
ie.,eem ‘L	»a Škota elektronike 1966, 4n se dobi fazno prikazujeta delovanje naprav.
mirin?1 2 preostalih sredstev skupne p!a zaiožbi Tehnička knjiga, Beograd. Na tak način moramo zaporedoma ob-
-	-	-	-	iz vsega povedanega torej izhaja, 7’ 3^no^	2a Tn si- do In
števila delavcev na delovnem mestu	organizacij (Ur. 1. SFRJ, da delovna organizacija lahko dš jSb- stem ‘stane okrog 55 N-din, smšalke usmerjanja in ojačevanja V praktič-
- povzročila; izpopolnitev organizacije St. 17^61) v.svojem 1. odstavku določa, sojiio iz sklada skupne porabe za in- pOSebej okrog 30 N-din, skupno to- ni uporabi smo lahko kaj kratki. Se.
59. člen zakona o sredstvih go-
®te, in je V osmem semestru kar dela, izpopolnitev	delovnega procesa	da gospodarske organizacije	lahko dividualno,	blokovno ali zadružno Jel 85 N-dln	'	stavili bomo le naipreprosieiše de-
^set ur tedensko, torej skoraj !“JLel~Z M!JL*;	.S^n^h.rau*?»”	»S	. Dodatni komplet	delov z .zvočni-	lektorje z. diodo, s tranzistorjem in
^set ur tedensko, torej skoraj ,	, » . .. ...,	,,„	jr ";..	uu Dodatni komplet delov z zvočni- tektor e z diodo, s tranzistorjem in
Pol učitplisko tpHup nhvpznnsti lovne orfaniz?,cije ali’ Je delovno skupne porabe, ker smejo ta sredstva ločilo v statutu ali drugem splošnem kom, tranzistorjem in elektronko ECH z elektronko. Ce si bomo preskrbeli
^iploma^ O 6 Štiriletnem Študiju ^dclovlljrožiJoma^sp^Titv^dvehT3 “eri sodili IledvidcIeT svojem srn" ak '	JANKO BRUNET, 83 ter vrtilnim kondenzatorjem'stane dobro zunanjo anteno in zemko. ka-
pbsega diplomsko delo po izbiri Ve6nd0fI”™ihsU”rnnanitanaj‘
dipl. pravnik
iz cir,	Delovna skupnost pa sme seveda
Strokovnega ali družboslovnega Uporabiti te razloge za prenehanje pr0dmeta ter ustni komisijski iz- dela delavca samo takrat, kadar so n
kovm1 je0!’en®mIed1rŽaVniStrr katerem1 delavec* dela*,"ne"1pa^m^dru- I NiŽJa glasbena šola RaVDC Ha Koroškem Hi izpit. Družboslovni pred- gcm delovnem mestu. Tako ni do-letl imajo skozi vsa leta študija pustno, da bi delovna skupnost le na VaŽno vlo^o in ie pri njih raz- videz Odpravila delovno mesto, pa iTiPrirt j j	J • vv_ • pri tem ustanovila takoj novo, po-
^	piedavanji in vajami doi)no delovno mesto, s sicer dru-
1 Praktičnim delom 7:15.	gačnim naslovom oziroma imenom,
Na visoki pedagoški šoli V ki pa v bistvu zajema vsebino prejš-
kj t% r”**™ ^ ^ ^'kl^adaljnji pogoj “je "še,” da delovna -ja med štirimi taivimi solarni Skupnost nima možnosti takega de-Madžarskem, deluje 168 red- lavca, ki je delal na 'odpravljenem toh Profesoripv TCnliknr smn ena- delovnem mestu, razporediti na drugo Žili '. ‘v'-,I“s°ne'■ AOllKOf srno opa ustre7!10 rieiovno mesto, oziroma če bn ’ irri^j° urejene kabinete m la- mu je tako delovno mesto ponudila, oratorije, tako da lahko vse SVO- pa ga je delavec odklonil, oziroma
to delo dejansko onravljaio na to odklonil, da bi se usposobil za služb-,” ue.iansKO opravljajo na dclo na c,ru?em tlelovn(,m mestu, ki
his D6n^rn	^ pogovorom mu pa je ponudila v skladu z tloloč-
,, “mo imeli težav, ker SO nam bami splošnih aktov o strokovnem •jubeznivo pomagali študentje usposabljanju delavcev.	.
slavict;x-, ^ jj n ,T v s.	O prenehanju dela proti delavčevi
. lenega oddelka. Na soli raz- volji po zakonu ne sme sklepati ozi-Luajo predvsem rusko, srbo- roma odločati posameznik (tudi di-in nemško jezikovno rektor ne), pa čeprav bi bilo tako
83 ter vrtilnim kondenzatorjem' stane dobro zunanjo anteno in zemljo, ka^ okoli 50 N-ddn, ni pa nam potreben dar smo daleč od oddajnika, bomo
........................................I!ll!lll!lllllllllll!lllllll!l!l!l!ll!llllll!l!lllllllllllllll!lllllllllllllll!lllllll!llll!l!ll|llllllllllll|!lllllll!!llllllllllllllll!lll!lllll!!llllll!l!llll!lllllll!l!l^ treAk^TT&dnlllem, n^^je^p^ Pcmlgfmo1\ikaahk“dtum3kar Pzre'llS:
M	'P trebna za pouk.	nim iskrnim oddajnikom, ki si ga
Komplete naročamo na naslov: naredimo iz električnega zvonca ali Centar za vazduhoplovno modelarstvo, iskrnega induktortia ali influenčnega Beograd, Timočka 18, in jih dobimo stroja. V tem primeru opravimo od-po povzetju.	• #	dajo in sprejem kar v razredu in ne
Se ceneje se oskrbimo s potreb- rabimo nobene zunanje antene, nim materialom, Če sil nakupimo’ po- V kolikor z elektroniko še nismo samezne dele: 1 diodo AA 101 ali imeli praktičnega opravka, je potreb-AA 103, l tranzistor AC 530 ali AC no, da se čimprej spopripnemo z njo 550, nekaj uporov in kondenzatorjev, in d.a se z lastnim sestavljanjem raz-1 elektronko EF 98. ki je pentoda s ličnih vezav do+ipamo vsaj do osnov-kurilno napetostjo 4 do 6,3 V in dela nega znanja praktične, elektronike, z anodno napetostjo od 4 do 30 V. Izkušnja nam potrjuje, da šele ta-dobro pa že pri 9 V. kar je velika krat dobro razumemo delovanje elek-prednest te elektronke: l podnožje tronike, ko smo se tudi praktično za elektronko: 1 slušalke in 1 mikro- ukvarjali z njo. fon — vse za približno 70 N-din.	K. V
razpisuje delovno mesto
strokovnega učitelja za trobila
za nedoločen čas.
Pogoj : dokončana srednja glasbena šola.	1
Prijave pošljite na Nižjo glasbeno šolo Ravne na Koroškem, Gimnazijski drevored št. 3. Prošnje sprejemamo osem dni po objavi razpisa.
Illl!l!lllllll!llllllllllll!lllllllll!llllllll!llll!l!!llllllllll!llllll!lllllllllllll!llll!!llllllllll!!llll!llll!llllll!lllllll!!l!lin!|[l!llll!lllll||||||||||!!!ll!l||||||||||!ll||||!!|||||||!y|||||!|||||||||||||||!l||||||||||||||||i
PISMO IZ PITTSBURGA
l6ga oddelka. Na šoli laz- volji po zakonu ne sme sklepati ozi-
predvsem rusko, srbo- roma odločati posameznik (tudi dl-	•	....
arvatsko in nemško jezikovno rektor ne), pa čeprav bi bilo tako Pittsburgh (v ,Pansylvaniji) ni moram,da sem doumel le del tu- je pri tipični specializaciji raz- V čem se kaže omenjena ela-
&n?I 2^ k?	^v{.aoS^bdo0l0očren\h^^ed7laako^	^
drugi jeziki fakultativ- ločala delovna skupnost ali pa svci skupek manjših mest, trgov in Osnovna šola (Elementary Z gimnazije vodi pot ali na lahko vpiše nekatere
v. •	-v „,..	__ j j: i. „ i. ^ ™ i^ i ^ i- rro col Irrtir \T i crtl,- i h cfi»ci/-trtni -roT/rtn Q! rtrtl \	drtr-K 1 n	n x.. r „      : \  z i j. •____________________i 
predmete
VAL	J	JV1 i LIL V Uti L CA L1 V	lUlrtltl UCIUVlltl .IJVLI IIII Mr, V O 11 p« 3 V KI,	~	_	'   ---------^	-------J	--- “	--- --- -------- * č - • *	‘ -
značaja. Na oddelek za juž- šole> lahko pa tudi kak drug kolek- zaselkov. Visokih gradenj razen School) traja 7 let, sledi triletna College (nekako naša I. stopnja) prej, kot je normalno. Včasih na
n°slovanske jezike kakor ga ime-	organ, določen	_ _______________________/ _____k^^alv^a laa	ttAA lia ^X1J vVi^ mmci ne*, ah- id llclVwlil tuul j,jj_ACUtAXV
se vpisuje največ dijakov ‘pTSehln ju" deta, ^frnori ^bverao Mesto 0e raztegnjeno po gričih, letna gimnazija (High School). stitute of ‘ Technolog.n11 ki “pred- Klasičnih razredoTni^So'Varno p/ nrvatskosrbske gimnazije v pred odločitvijo slišati tudi mnenje povezano z
■0Uni rwvs_xj •	r i v n rl of o <r o rlolavon r i ■z rl <' < i Holaviip Tl 1 „ X ^ : ) - ; „
v statutu de
v Strogem centru (Downtown) ni. High Junior School in zatem tri- ali na Univerzo oziroma na In- ta način tudi preskoči letnik.
neštetimi mostovi. Zadnja se zelo razlikuje od naše njačijo po številu, Institute of izbrane skupine učencev za določene predmete. Lahko se celo vredno zgodi, da pri nobenem predmetu
gimnazije, saj predstavlja z izbiro predmetov pravo specializa-
Music jtd.
Se nekaj se mi
iudimpešti.......~	”.......^	prizadetega delavca. Prizadeti delavec	pločniki SO V glavnem le V cen.
Osnngledali	smo si tudi	niihovo	vseh organov, ‘iti sklepajo S^njegli-	trih. v zaselkih jih pa sploh ni	_	.	.
^ ovnošolsko vadnico,	kjer so	vem prenehanju dela (i. odst. 121. čie-	Sreča, da je tu večina avtomobi-	cUOi kar pa ni glavni namen. Iz-	omembe. Tukajšnji način šola-	ne srečaš »sošolca«. Vnaprej ab-
Vv,5 Jubeznivo sprejeli	z belimi	na tzdrj.	listov zelo taktna,	sicer si — ži-	hira predmetov je namreč lahko	nja je izredno elastičen. Ta ela-	solvirani predmeti se priznajo
prinicami in razglednicami mesta,	rektor Pnimaapravice0rsam,epa čeprav	več v enem takih	zaselkov — ob	tako »divja«, da o specializaciji	stičnost ima seveda svoj razlog,	tudi na šoli višjega ranga. To ve-
čm nas nosUe učitelji	običajno	na željo staršev, da njihove otroke	slabem vremenu	deležen kar	n' več govora.	Prvič, otrok z večjo kapaciteto	Ija od osnovne šole do gimnazije
ae 'te1''””"	nadzoru to dnie delavec, odnovedati	j— ....	...	”	  Na eni izmed tukajšnjih gim-	dojemanja naj hitro prosperira,	vključno. Za absolventa posa-
nazij se poleg skupnih obveznih	in drugič, otrok z manjšo kapa-	mezne šole se smatra tisti, ki do-
n ”e delovne halje, tam pa' so	nadzoruje drug delavec, odpovedati	dvo1ne Drhe	v zadoščenje	ie
laS nrpsor,„,;i:	v. i-™-	•	delovno razmerje delavcu, če o tem	1,rc'	v zauusLcjije	jt-
br^..1 esenetili z belimi, pa niso	ni biU) odi0c,.no tako, kot sem zgoraj	;	človeku, da sl	tukaj kot pešec	iz-
n? A	*	111 WX10 UUIUGCUU mrvil, rn»t OCIU Z, g L/I rt J »ala v waava, L-.LA OL l laalla j AXVA l	AA4-
c°- NaVnnSf°mii1:ia],e nf bolnišni: pojasnil. Delovna skupnost je v pri- redn čislan (hoja zaradi ljubega predmetov, Si,-,, asProtno. dozdevale so se mi me™ odprave delovnega mesta ozi-	___________družbene \
svetle
kot so angleščina, citeto naj tega procesa bistveno seže predpisani minimum (do
kot po
no /a^vijati vsestransko vzgoj- delovnega'Vesla “ni^skreniti^da*1 vam Centralni del Pittsburgha šte- dies, Mathematics, Science, Fo- če je otrok slab učenec, ali da zgodi, da učenec absolvtoa gim-zobraževalno dejavnost in deio prcneha. ....................... _	__ je okoli 550.000 prebivalcev, od reign Language, Business Educa- »rine« z občutkom manjvrednosti nazijo z izredno majhno dozo
Je C4.	.	uuuicgrt Vf-iact, pa spion ne Jjre za to, Ker OO vase 411fJi rirvvHrnArl ia Irt Irar* ir» rl nm a 'i L^A^AAt* aaa Z. LA A cLvoLvv-iici VA.SVJC*, 1A.- lil,	HVJ v VJLJ unuaivc	i\vcUlieil v. UG tl it: lil
onrfla,re^a in nič kaj sodobno delovno mesto zasedla druga deiav-	P0,'? “	Kar je aomaL biraj0 predmeti iz naslednjih pa- logije, da bi presodil. Ne vem, absolviranih predmetov)
šMo ?aie"a- tyideti Pa le. da'sku- no’ delovno01 mes^TTeitT take^ 1	v "?g: Language Arts Social Stu- kaj je za otroško psiho ugodneje, usmerjenosti. Tako se np
Posvečam f ^ J
tiVr- a3° tudi
prostovoljnim ak-
Ko boste prejeli odločbo o
vnrš teSa 20 % črncev. Ce ga opišeš s tion, Musič, Art and Crafts, In- z boljšimi učenci v isti fronti in matematike. Seveda mu je s tem
praktično zaprta pot npr. na In-
Ker je glavni namen gimnazi- letih (seveda če ne zaostane), ali stitute of Technology. So različ-
nostim «	an. nehanju dela itIlate možnost ugovora	/a	^	a	, i V “	7; ° "’ .	nuni. u.	jcvcud mu je s lern
svobod U prece:) časa- Teorija o „a SVet šole, če pa bo odločba izdana polmerom 30 km, pa dobiš pri- oustaal Arts, Home Economics. ima občutek enakovrednosti po praktično zaprta pot npr. na In-d-_ ..Ftoh dejavnosti ima na pe- po sklepu sveta šole ali zbora delov- bližno predstavo celotnega Pitts-
dagoši	•	-	aejavnosti	ima	na	pe-	po	sklepu	sveta	sole	ali	zbora	delov-	bližno predstavo celotnega	Pitts-	Ker 1® glavni namen gimnazi-	letih (seveda ce ne zaostane), ali	stitute of Technologv. So različ-
rahlo	n„sob.	svoie	posebne	ure.	E	m,,4kUnHOSrtidnem	Tod^šču^ok	za	burgha	(okoli 800.000	prebival-	i® splošna izobrazba, lahko izbir	da ima občutek	enakovrednosti	ne	Univerze, Instituti in Collegi,
nenn-iot,-,;™ —i-i,.,—™	- p. ■	.	-•■ *	- -	--- raž predmete iz raznih panog, med sebi sličnimi in ima občutek z večjimi in manjšimi zahtevami.
razmerje med obveznimi in izbir-	manjvrednosti po	letih. Vsekakor	Vstopna legitimacija za služ-
Kaj	ti pravzaprav	aa	čutiti,	nimi predmeti pa je 3:2 pri mini-	pa je res, da se	po tukajšnjem	bo	se ravna po tem, kakšno ime
nonHirtfrti 	■ i	tozoe pri reanem soaiscu. kok za ------^
Vrnili	Pri, . usorn, smo Ugovor je 15 dni od vročitve odločbe cev)
ki je ^-““Ljuzeruisiu zgrauoi, in zaenc teC, z dnem vročitve do
I----------- --- “ Ll j- * z V '_71 JU «.□ UU1 UU V1UG11VC 1JIILUUI7C
jv Maribor, kjer pedago- oziroma od poteka roka, v katerem J	deluje V sedem- bil moral organ prve stopnje od-
ška i v Mari
deLukademiia --»ju - 0uu.w..	,	-	...	....
-kletni toancjožefinski zgradbi, ^^“‘{ečrVSue"™ °v?^0 do”! da nisi doma? V prvi vrstf dru-namenjena za delo končne odločbe oziroma pretekom, ro- gacne dimenzije, zlasti geome-
Pristn« Tli . namenjena za delo Učilni«	gimnazije. Še o
govorni in® ^orenio zadovoljivo
malni tedenski obremenitvi, tj. načinu otroci ne »dolgočasijo« in uživa absolvirana šola. Seveda 30 tedenskih ur. Ker pa lahko radi hodijo v šolo, ker se nihče so temu primerni tudi študijski
kelovnpkao?gamz^eiijcbil(lrugr1stopnje tri!skf' Kot šolnik opaziš, da ima poslušaš največ 40 ur na teden, se ne pretegne, če šolski svetovalec, stroški višji ali nižji.
briti k ~	^°uL.vuij.vL. izdati odločbo. Da 'ne bi ravnali v tudi šolanje drugačne dimenzije lahko to razmerje spremeni v ko- starši in končno računski stroj
• kaj šele o svetlih labo- vašem primeru napačno, vam svetu- (način, vsebina, sistem). Priznati rist izbirnih predmetov, tako da otroku pravilno svetujejo.
SLAVKO HOD2AR
f
SLOVENSKI SOLSKI i MUZEJ STAR 70 LET
Zbornik Društva za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam SRS leto I, 1968, št. 1
' Učitelj Jakob Dimnik je bil tisti, ki mu gre hvala za to, da smo dobili Slovenci ustanovo, ki naj hi prikazala razvoj šolstva in učiteljstva. Potrebnost njegove ustanovitve je na 9. zvezni skupščini Zaveze učiteljskih društev takole utemeljeval: »Med slovenskim učiteljstvom je mnogo delavnih članov, ki so že mnogo storili v korist našemu stanu, pa smo zopet preponižni ali pa pre-malobrižni, ker delamo premalo reklame za svoje delo, ki leži razkosano na raznih krajih naše domovine, vsled česar naš narod ne dobi prilike, da bi videl, kaj vse stori, premore in zna slovenski učitelj. Zberimo torej delo svojega uma in svojih rok, ki ga izvršimo izven šolskega časa, v šolskem muzeju slovenskega in istrsko-hrvaškega učiteljstva, da pokažemo narodu in nasprotnikom svojim, kaj vse storimo slovenski učitelji za razvoj ljudskega šolstva in ugled našega stanu."
Naslednje leto, 2. avgusta 1898, je Zaveza slovenskih učiteljskih društev odprla Slovenski šolski muzej, enega najstarejših v naši republiki.
In še odlomek iz govora ob otvoritvi (vzet iz knjige Franceta Ostanka Slovenski šolski muzej v Lj. 1956): »Delo ni dovršeno: položili smo pač temelj, na katerem naj se naprava krepko razvija in rase ter postane nekako zrcalo našega narodnega šolstva in dober kažipot učitelju pri izbiranju za šolo potrebnih učil."
Muzej je vztrajal v svojem delovanju petnajst let, nato pa je bil zaradi premajhne prizadevnosti, premajhnega zanimanja prosvetnih delavcev zanj in pa — kar so navajali takrat za osnovni razlog — zaradi pomanjkanja prostora — ukinjen. Obnovili so ga leta 1938, tokrat na pobudo pedagoškega vodje bežigrajske poskusne šole prof. Rudolfa Kobilice. Odprli , so oddelek za osnovne šole, gradivo za srednje in meščanske šole pa šele začeli zbirati. Lepo začeto delo je preprečila vojna. Leta 1945 se je Muzej slovenskega šolstva, oddelek ga ljudske šole, preimenoval v Slovenski šolski muzej, oddelek za osnovne šole. Njegovo delovno področje se je razširilo leta 1949 na zbiranje gradiva za srednje in strokovne šole. Hkrati s tem se je preimenoval v Slovenski šolski muzej.
In prostorske spremembe rnu-zeja: iz poskusne šole za Bežigradom so prenesli njegovo gradivo v NUK, po osvoboditvi pa na učiteljišče in 1946 na osnovno šolo Ledina. Leta 1953 so ga^ preselili v tako imenovane »začasne prostore« — v dvoriščni trakt dijaškega doma Ivan Cankar na Poljanski c. 28, kjer je še danes. Toliko iz njegove zgodovine, ki jo je v dveh publikacijah (leta 1956 in v letošnji jubilejni) podrobno opisal ravnatelj muzeja France Ostanek.
Pogled v današnji muzej odpira zadnja razstava, ki jo je pripravil muzejski kolektiv ob sedemdesetletnici ustanovitve. Njen namen je opozoriti na muzejsko gradivo, ki prikazuje razvoj šol-
stva in pedagoške dejavnosti na Slovenskem in je obenem izhodišče za znanstveno proučevanje razvoja šolstva na slovenskem ozemlju.
2e predmeti, razstavljeni na hodniku muzeja, opozarjajo, da ima muzej danes tri oddelke: razstavno zbirko, pedagoško knjižnico in arhiv z dokumentacijo. Prikazani so predmeti iz razstavne zbirke (učila, slike fla-nelogrami), na panojih pa organizacija dela v dokumentaciji Slovenskega šolskega muzeja; v posebni vitrin; so shranjeni naj-dragocenejši učbeniki. Razstavna zbirka ima danes že 52 skupin, med najpomembnejše muzealije pa sodijo: zlate in črne knjige, spričevala, rokopisi učbenikov, inkunabule, - juventusi in letna poročila šol. Nič manj zanimivi niso primeri nekdanje šolske opreme, učil, ponazoril za različne predmete, zbirka panojev, grafičnih prikazov, dokumenti za šolstvo iz NOB, fonoteka itn.
V razstavni sobi je na štirih panojih prikazana rast Slovenskega šolskega muzeja, v vitrinah pa dokumenti, ki pričajo o povezanosti Slovenskega šolskega muzeja s sorodnimi ustanovami. Sredi razstavne dvorane so v razstavni mizi publikacije, ki so jih napisali muzejski uslužbenci. Vrsta slik opozarja na najzaslužnejše može, ki so kakorkoli prispevali k razvoju slovenskega jezika in šolstva.
Ce je obiskovalcu na prvi pogled očitno, da je za vse bogastvo, shranjeno v muzeju, sedanji prostor mnogo preskromen, da bi muzejske razstave v ustreznih prostorih dvakrat lepše zaživele, postane ta trditev tem bolj očitna, če si ogledamo muzejsko knjižnico. 22848 knjig v 32577 zvezkih je shranjeno v mnogo premajhnem prostoru. Na policah, ki se šibe pod težo dragocenih publikacij, in so zaradi prenatrpanosti tudi teže dosegljive. 2e v razstavni sobi smo lahko opazili, da ta največja pedagoška knjižnica v Jugoslaviji ni »mrtVo blago«, temveč da je tistim, k; jo znajo uporabiti, s pridam služila pri sestavljanju seminarskih, diplomskih nalog in doktorskih disertacij.
Posebnost muzeja je tudi arhiv z dokumentacijo, ki so ga začeli zbirati v muzeju načrtno od leta 1938 dalje, prav zaradi dobre ureditve tega oddelka pa je dobil leta 1960 Slovenski šolski muzej podnaslov »dokumentacijski center za zgodovino šolstva«. Tu je zbirka šolskih uradnih spisov, pregledi gradiva, posnetega na mikrofilme za listine, k; jih hranijo v dunajskem upravnem, štajerskem deželnem in sekov-skem škofijskem arhivu. In dalje: arhiv za šolstvo v osvobojenem ozemlju, arhiv Zaveze slovenskih učiteljskih društev itn. Skupaj 374 fasciklov.
Najpomembnejše v dokumentacijski zbirki sta register šole in kartoteka šolskih kronik, kjer so zbrani najpodrobnejši podatki o vsaki slovenski šoli.
Zadnja razstava priča torej o dolgotrajnem in napornem delu
zbirateljstva in proučevanja. Delu, ki je raslo kljub času, dokaj nenaklonjenemu znanstveno raziskovalni dejavnosti, ob skromni zasedbi ostrokovnega osebja, v pomanjkanju prostora in denarja. Vse zbrano gradivo in vrsta znamenitosti pa pomeni lahko vsakomur, ki se želi poglobiti v zgodovino, kažipot k merilom za ocenjevanje naporov, v katerih se je porajalo in raslo slovensko šolstvo. In skoraj lahko trdimo, da izkazujemo temu muzfeju, kljub njegovi častitljivi starosti in bogastvu, vse premalo pozornosti.
M. K.
Pred nami je prva številka ZBOR-NIKA, katerega uredništvo■ si je postavilo za nalogo — obravnavati vprašanja duševno manj razvitih otrok in mladine v Sloveniji. Publikacije bodo namenjene predvsem- staršem duševno prizadetih otrok, dalje strokovnim službam (Zavodu za zaposlovanje, Zavodu za socialno zavarovanje), zdravstvenim, socialnim in pedagoškim ustanovam, zlasti osnovnim šolam, družbenim delavcem in vsem, ki prihajajo pri svojem delu s prizadeto mladino v stike.
V uvodu prve številke navaja predsednica Društva za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam v Sloveniji Ada Krivic podatke o prvih publikacijah za to mladino pri nas (Marija Koman »Duševno nerazvit otrok doma in v šoli«, 1953, Marija Egg »Moj otrok je drugačen«, 1965), poroča o doslej storjenih korakih v smeri odkrivanja in varstva nezadostno razvitih otrok, o usposabljanju in
zaposlovanju še učljive mladine in o rehabilitaciji težje prizadetih. V letošnjem letu namerava uredništvo izdati še dve številki Zbornika.
V prvi številki so prispevali uvodne sestavke:
Janez Vivod podaja v »Kategorizaciji otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju« pregled razvojnih motenj. Iz njegovih navedb si je vredno zapomniti pogostost pojavljanja duševnih nerazvitosti (2—3 odst.) in višino primerov 10.000 v naši republiki, od katerih je bilo kategoriziranih 0000.
Jože Trček obravnava v »Delu komisije za kategorizacijo duševno nerazvitih otrok v Kranju« tamkajšnjo kategorizacijo v letu 1962. Svoj sestavek zaključuje z ugotovitvijo, da prihajamo v čas, ko se v prizadevanju za našega prizadetega otroka že zanesljivo približujemo visoko razvitim družbam.
Martin Mencej je obdelal v obširnejšem sestavku »Delovno in strokovno usposobljenost duševno nezadostno razvite mladine« dosedanje izkušnje profesionalne habilitacije z razvojno prizadeto mladino. Na osnovi anketne obdelave absolventnih letnikov vrste let (populacije Vzgojnega zavoda Janeza Levca v Ljubljani) primerja domače izkušnje z onimi v drugih republikah in navaja ustrezne poklice, v katerih so se absolventi posebne osnovne šole obnesli. Statistično obdeluje adaptiranje in uveljavljanje teh absolventov na delovnih mestih (83 odst. učencev delovno uspe), odnose te mladine do dela in do predpostavljenih, uspehe njihove delovne zanesljivosti in delovne samostojnosti. Zaključno ugotavlja pozitivno prognozo (84 odst.) absolventov posebne šole ob vključevanju v delo in v življenje in navaja več ustreznih predlogov glede profesionalnega treninga, glede šolanja in priučevanja v poklicih in glede zaščitnih delavnic za huje prizadeto mladino.
Dr. Irena Arko poroča v »Spremni besedi k zakonu o ustanovitvi zavoda za delovno usposabljanje mladine v Črni na Koroškem« o današnjem stališču medicinske znanosti in njenih uspehih v zvezi z duševno huje prizadetimi, o dosedanjih izkušnjah habilitacije v Domu dr. Marjana Borštnarja v Dornavi ?n v posebnih oddelkih Vzgojnega zavoda Janeza Levca v Jaršah pri Ljubljani in predlaga okvirni načrt za habilitacijo in zaposlitev težje prizadete mladine v zaščitnih delavnicah. Novi zavod v Črni daje staršem huje prizadete mladine prijetno zagotovilo, da v skrbi za svojega otroka niso osamljeni in brez družbene pomoči.
Iz obširne zamejske literature je
vključilo uredništvo v prvo številko Zbornika sestavek Georga Griesa in A. Meuzelaara »Organizacija in namen zaščitnih delavnic za duševno srednje prizadeto mladino ter nagrajevanje za njihovo delo«. Iz njega zvemo o uspehih organizacije zaščitnih delavnic v Bremenu (Nemčija) in Groeningenu (Holandska), o stopnjah privajanja na delo, o nagrajevanju dela in osebnih dohodkih v teh delavnicah, o »mering-rating sistemu«, v zakonski zaščiti in o pedagoškem pomenu dela v zaščitnih delavnicah.
Globoko nas presunejo misli pomembnih ljudi, navedene na straneh 7 in 8 in drugje, porojene iz čustvenih stališč, toda polne optimizma:
»Duševna nezadostna razvitost se lahko pojavi v vsaki družini prav tako kot sladkorna bolezen, gluhost* otroška paraliza ali kakršnakoli nesreča. 'Pojavlja se pri bogatih prav tako kot pri siromašnih, pri guvernerjih, senatorjih, Nobelovih nagrajencih, zdravnikih, advokatih, pri genijih in predsedniku ZDA . . . Danes vemo, kako je mogoče preprečiti duševno nerazvitost v nekaterih, primerih, imamo pa razloge za upanje, da • smo na pragu mnogih razburljivih odkritij . . .« (Eunice Kennedy Shri-ver, ZDA), in
»Skoraj vsak stoti človek je ali bo umsko nerazvit. . . Zdaj se, hvala bogu, sence dvigujejo ... da hodo lahko (prizadeti otroci) srečni sami pri sebi in koristni v družbi (Pearl Buck v svoji knjigi »Moja punčka ne bo nikoli odrasla«), in
»Okoli 90 odstotkov vseh duševno nezadostno razvitih oseb je mogoče usposobiti za delo in„ samostojno življenje. namesto dg so v breme družbeni skupnosti (dr.' Zlatah Sremac) in končno
»Želimo, da bi naše publikacije postale pomočnik in kažipot vsem. ki iščejo odgovor na težka in zapletena vprašanja . . . zaskrbljenih in često zbeganih staršev, da bi jih ohrabrile in združile v skupno delovanje za bolj urejeno bodočnost, teh naših otrok« (Ada Krivic).
Ob prvem in pogumnem koraku želimo Zborniku pri nadaljnjem odgovornem in globoko humanem pri-, zadevanju veliko uspehov in'plodnega sodelovanja — v uteho in pouk staršem prizadetih otrok in v korist habilitaciji razvojno prizadete mladine same.
Gre za konvergentno delo odgovornih strok ob skrbi za ljudi, ki so družbene skrbi in pomoči najbolj potrebni.
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Parmova 41-11.
JAKOB MEŠKO, psiholog
PROF. MAVRIČU ZGONIK:
»Zgodovina v sodobni šoli«
Ben Shan: »Strast Sacca in Vanzettija«, tempera, 1930-31, Ncw York. — Slika je nastala kot odmev zmotnega procesa proti Saccu in Van-zetliju, ki sta bila obsojena na smrt. Protest zoper justico, ki posega v življenje človeka, je odrazil Ben Shan iz prepričanja, da človeku ne smemo odvzeti življenja, še v večji meri pa jc ironično upodobil sodnike. (Glej prejšnjo številko našega lista: Svet moderne umetnosti XVII!)
Pred kratkim je DZS poslala na naš knjižni trg 347 strani obsegajočo ZGODOVINO V SODOBNI ŠOLI, ki jo je napisal predavatelj na pedagoški akademij; v Mariboru, prof. Mavricij ZGONIK. Delo je odsev bogatih pedagoških izkušenj, sinteza odličnega poznavanja predmeta ter njegovih idejnih in učno-metodo-loških osnov. Znano je, da so lahko najboljši programerji in metodiki prav predmetni strokovnjaki, če so obenem dobri poznavalci in ljubitelji pedagoških, didak-tično-metodičnih in psiholoških zakonitosti pouka. V tem primeru mnogo laže nastaja dialektična enotnost in ravnotežje med učno vsebino in obliko, med stvamo-Icgičnimi in idejnim; ter metodološkimi osnovami poučevanja. O Zgonikovi Zgodovini v sodobni šoli lahko tudi trdimo, da predstavlja sintezo in vrh jugoslovanske in slovenske didaktike zgodb-vinskega pouka.
V uvodu navaja avtor motive, ki so ga vodili pri pisanju knji-
ge. Med njim; omenja, da bi rad pomagal učiteljem,. Jri. poučujejo zgodovino na osnovnih šolah in šolah II. stopnje. Tudi ta težnja — napisati celotno specialno di-daktiko predmeta za več šolskih stopenj — je pri nas novost, saj pomaga odpravljat; zaostalo nazi-ranje. da je na šolah II. stopnje pedagogika odveč. Avtor je mislil tudi na potrebe študentov zgodovine na pedagoški, akademiji in na oddelku za zgodovino na univerzi.	\
Snov je zajeta v 37 poglavjih. • Orientacijo v knjigi lajša stvarno kazalo. V posebnem poglavju je nanizana novejša bibliografija kot posrečeno izhodišče za poglabljanje in razširjanje strokovnega znanja. Specializiran didak-tično-metodični priročnik je obogaten s konkretnimi primeri iz šolske prakse, zato bo dobrodošel vademecum vsem, ki jim je pri srcu napredek na tern torišču pedagoškega dela. Šolske strokovne knjižnice ne smejo ostati brez te knjige.	Alojz NOVAK
UČBENIKI ZA SLOVENSKE ŠOLE V ITALIJI
Slovenska narodna in študijska knjižnica v Trstu je priredila v proslavo svojega dvajsetletnega obstoja v preteklem decembru (otvoritev 14. XII.) razstavo šolskih knjig do leta 1966. K uspehu je prispeval tudi Slovenski šolski muzej iz Ljubljane, ki je posodil nekaj starejših tiskov iz prve polovice XIX. stoletja. Ob tej jubilejni razstavi je Narodna in študijska knjižnica izdala tudi »Bibliografijo šolskih knjig in skript za slovenske šole v Italiji 1945—1966.«
Bibliografijo sta prav prizadevno zbrala in uredila nameščenca knjižnice Antonija Kole-rič in Marjan. Pertot. Seznam knjig in skript obsega 272 enot. Ta številka pa ne pomeni nekega ugodnega pokazatelja pri reševanju vprašanja šolskih učbenikov za slovenske šole v Italiji. Resnično sliko tega problema bomo poizkušali vsaj nekoliko osvčtliti v naslednjih odstavkih.
V svobodo leta 1945 je obnovljena slovenska šola vstopila popolnoma goloroka. Dvajset let je takrat minilo od nasilnega zatr-tja slovenske šole po fašizmu, zato je razumljivo, da po slovenskih domovih ni bilo niti starih učbenikov, da bi mogli služiti za prvo silo. Edino kar je bilo mogoče dobiti, pa še tega ne v za-
dostnem številu, je bil abecednik »Prvi koraki«. Prva izdaja tega abecednika, ki ga je sestavil tržaški učitelj in književnik Ferdo Kleinmayer, je izšla 1926. leta v založbi tiskarne »Edinost«. To je bilo v času, ko je po prosuli Gen-tilijevi šolski reformi slovenska šola odmirala. »Prvi koraki« so bili torej namenjeni pouku slovenskega branja v domači hiši. Da ni šlo to fašistom in njihovim načrtom v račun, je razumljivo. 2ato so začeli knjigo po domovih pleniti in nekateri naši rojaki so romali v internacijo prav zaradi širjenja — abecednika.
Po kapitulaciji Italije so »Prvi koraki« ponovno izšli v treh izdajah: V Gorici pri Katoliški knjigami 1943, pri Štoki v Trstu prva izdaja 1943, druga pa 1944. Po vojni je angloameriška vojaška uprava pričela vprašanja slovenskega šolstva reševati relativno pozno. Medlem pa je Prosvetni odsek pri Pokrajinskem narodnoosvobodilnem odboru že poskrbel za prve učne knjige za osnovne šole. 2a prvi razred je izšla začetnica »Naša beseda«, za tretji in četrti razred pa berilo: »Svobodna pota«. To čitanko je uredil učitelj in književnik Jože Pahor. Med mnogimi težavami, ki so nastajale med »zavezniško« okupatorsko oblastjo na eni in
narodnoosvobodilnimi odbori na drugi strani zaradi različnega gledanja na upravljanje komaj osvobojenega in nato ponovno okupiranega ozemlja, ni bilo malo nevšečnosti in nesporazumov niti na področju šolstva. Žrtev teh napetih razmer sta postali tudi »Naša beseda« in »Svobodna pota«, ki ju je angloameriška uprava prepovedala. Razočarani starši in učiteljstvo pa se je protivilo in uporabljalo prepovedana učbenika v šolah. Sledile so preiskave, zaplembe knjig in ukinitev šol. Po prizadevanju PNNO za slovensko Primorje in Trst je izšla še publikacija »Viri«, čtivo za višjo stopnjo ljudskih šol w Slovenskem Primorju.
Šolska oblast Zavezniške vojaške uprave (ZVU) se je leta 1946 lotila izdajanja šolskih knjig. Poleg abecednika so izšla v tem letu še berila za 2., 3., 4. in za višje razrede osnovnih šol. Z računico za 3. razred je bilo torej izdanih šest knjig za osnovno šolo. Prosvetni odsek ZVU je leta 1946 izdal še »Aritmetiko za nižje srednje šole« in »Zgodovino slovenskega slovstva za višje razrede srednjih šol.«
Niti tedaj niti kasneje ni Zavezniška vojaška uprava zadostila vsem potrebam po učbenikih za slovenske šole. Zato se pojavljajo
že leta 1946 kot izdajatelji knjig še druge založbe. V Gorici založi tf a leta knjigarna Lukežič 2 šolski knjigi, Katoliška knjigarna pa knjigo za verski pouk. Tedaj se pojavijo tudi prve ciklostirane izdaje šolskih knjig. Po veljavnosti srbskega pregovora »Pouzdaj se u se i u svoje kljuse« so na slovenski srednji šoli v Gorici ciklostirali leta 1946 dve šolski knjigi. Ciklostirane izdaje so dejansko postal zlasti za slovenske srednje šole v Gorici edina rešitev iz stiske za ustrezne tekste. Še sreča, da je ZVU vsaj učbenike za osnovne šole izdala do jeseni, sicer bi bile slovenske osnovne šolo na Goriškeem, ki so prišle leta 1947 zopet pod italijansko upravo, ostale brez knjig. V vsem razdobju do 1955 (po podpisu Londonske spomenice o soglasju) niso namreč italijanske šolske oblasti poskrbele niti za eno samo šolsko knjigo za slovenske šole. Vsekakor je bilo to v skladu z izjavo funkcionarja šolske uprave, da »bodo pustili slovenske šole, da shirajo«.
Zavezniška vojaška uprava je od leta 1946 do 1954 izdala vsega 76 šolskih knjig, in sicer 24 knjig za osnovne šole, ostalih 52 knjig pa za srednje šole.
V istem času, tj. od 1946 do 1954 je izšlo 79 ciklostiranih knjig, in sicer 72 v Gorici in 7 v Trstu. Slovenskim šolnikom v Gorici je treba priznati, da so se ob pomanjkanju pobude šolske oblasti sami nekako znašli. Petnajst učbenikov je izšlo v založbi Slovenske srednje šole, vsi ostali pa v samozaložbi. Največ
zaslug za tovrstno pionirsko delo je imel vsekakor pokojni ravnatelj nižje srednje šole v Gorici prof. Josip Nemec.
Od sedmih tržaških tiskov je eno knjigo založila Šolska blagajna višje realne gimnazije, ostali pa so izšli v samozaložbi.
Da ostanemo še pri ciklostiranih izdajah, naj navedem, da s. šole na Tržaškem in Goriškem poslužujejo ciklostiranih izdaj vse do danes, ko pripadajo po letu 1954 zopet isti državni upravi. Po oktobru 1954 je izšlo v samozaložbi 48 ciklostiranih šolskih knjig; trgovska akademija v Trstu je izdala 5, nižja srednja šola na Opčinah 4, nižja srednja šola v Dolini in Slovenska kulturno gospodarska zveza pa po en učbenik.
Poleg navedenih ciklostiranih učbenikov je izšlo v raznih založbah še nekaj tiskanih učbenikov: v samozaložbi trije, ostali pa v založbi Lukežiča v Gorici (2), Katoliške knjigarne v Gorici (9), Tržaških katehetov (6), Zlatomaš-niškega sklada v Clevelandu (2) in slovensko-hrvatske ljudske prosvete (en abecednik za privatno rabo).
Kaj pa državna šolska oblast? Povedali smo, da ni do povratka italijanske uprave na Tržaško ozemlje prav nič skrbela za šolske knjige slovenskih šol na Goriškem. Po letu 1954 pa se je stanje nekoliko spremenilo na bolje. Toda ne preveč. Vzrokov za to pa ne smemo iskati samo v še vedno nepravilnem odnosu do manjšine, temveč tudi v italijanski praksi pri uvajanju šolskih
knjig. Zalaganje šolskih knjig sloni v Italiji na privatnem založništvu. Knjige, ki naj jih uporabljajo posamezne šole, pa izbirajo iz ponudbe na knjižnem trgu učiteljski in profesorski zbori sami. Ta svobodna izbira učbenikov ima poleg nekaterih negativnih, tudi pozitivne učinke. Ko so se nekateri slovenski šolniki razgovarjali v Rimu z vidnim socialistom parlamentarcem, ki je ugleden in upoštevan šolski strokovnjak, so mu le z veliko težavo dokazali, da aplikacija svobodne izbire šolskih knjig za slovenske šole ob neangažiranju države pomeni pustiti šole brez knjig. Ob nizki nakladi, ki jo mora imeti slovenska šolska knjiga, ni mogoče dobiti založnika niti za eno knjigo, ne pa da bi mogli za is M predmet in razred imeti na izbiro po več različnih izdaj. Rešitev problema je postala lažja za osnovne šole z uvedbo brezplačnih knjig. Vsem učencem osnovnih šol (osnovne šole imajo v Italiji le 5 razredov) plačuje šolske knjige država. Tako je prevzela država v svoje breme tudi izdajanje šolskih knjig za slovenske osnovne šole in je to nalogo poverila poldržavni »Ustanovi za šolske in ljudske knjižnice« (Ente nazionale biblioteche popolari o scolastiche). Doslej je od leta 1955 dalje izšlo 20 šolskih knjig za osnovne šole. Za srednje šole
pa je z državnim financiranjem
izšlo v istem razdobju komaj deset učbenikov.
(Nadaljevanje prihodnjič)

Organizirano obvezno izvajanje spolne poučitve in vzgoje
, ®T. Emam In Miša PERTL sta na- kazali bogate smernice o medčlove-Pt&ala zanimivo delo, pravzaprav škili odnosih z novih družbenih in ^razvojno .povest« z naslovom »NA- znanstvenih stališč.
SE ŽIVLJENJE«. Izšla je v izredno Tujo literaturo o spolni vzgoji leta pozneje. Nastala VMOki nakladi ter našla .pot v vse sem precej bral. Pred 1. 1950 so mi
Eman P. pa je kmalu	pripomnil:	kako se	bo	življenje v dvoje nada-
"Miselni začetki za to knjigo segajo	Ijevalo.	Tako sem se odločil orisati,
že v leto 1956, da bi izšla	dve ali tri	kolikor	sem	zfriogel, vsa življenjska
pozneje. Nastala pa	je »zamu-	obdobja	do	pozne starosti, ki tudi
polnih devet let. Takrat sem pre- ni — vsaj ne pri slehernem — brez
I R<'*Vvi nH aI—T? r»+o f M ofozmzi y\,c n .rut 7 a	-n/r     	. i , ■ •
2J** v{lsl.tu<iido tistih hiS, v kate-	bile pri roki večinoma nemške pub-	vajal Schindei-Bota (Naravne osnove	spolnosti.	Morda	sem se nekoliko sa-
£h^kni^ b0lj redki gostje. Ker	llkaeije	s seksuološko vsebino. Poseb-	ljubezni, izšlo 1960) in potem	pisal	movoljno	odločil	za	pogUvU	o	nrvih
tajiga pisana zelo poljudno, vsaka	no rad	pa se spominjam knjige, ki	kar dve knjigi skoroda hkrati	(kož-	“	P°f^vAl	°	Prvih
jUj-Ka je sproti razložena, tekst ne	sem jo	kot gimnazijec izbrskal med	ne in spolne bolezni. 1962, in	Raz-
in drugih sedmih odločilnih letih v
X--------Tl —-r- “»	30 kot gimnazijec izbrskal med ne in spolne bolezni, 1962, in Raz- zakonu, menim pa da se bo še kdo
»o delal teikoč preprostim ljudem očetovimi knjigami (avtorja se več ne širjene žile nam grenijo življenje, strinjal z men^j«
je name napravila 1967), Zaradi tega je izšlo Naše živ-	•***®****f
---------- -• Ijenje z razumljivo zamudo.
Ali naj današnja šola sodeluje
Jhed branjem. Posebnost dela je tudi spominjam) in ..	_
T' 0a knjiga ne obravnava samo globok vtis o intimnem življenju otroštva in mladeništva z vidikov zakonu, zlasti pa avtorjev poudarek
^v^rs^nf^robTemlulftudi nja^kfS ^nogo obSt^m^: so ^o^vajinemmnenTu1 poseSnl'3^- ven« ««^-1,0 kot doslejž Y obdobja moške in ženske zrelosti mopremagovanja. Med študijem v reča v naših razmerah?	.. .° bl.Se daI° pomagati v vaseh
m polnejših let, to je do starih dni pragi sem večkrat poslušal predava-

7 ,	L — T—:— *	^ Lafet	iviaice zacuaeno sia me pogi^
^vijenja. V miselno bogati knjigi o-d- nja tedanjega doc. dr. Klausnerja, ia, po tem delikatnem vprašanju.
-Vrv a	-j rt co.	a i rv -r rl r- a s H na ■7/-1— 1..	__:   1 w.- z;	__ _ -• x. 1 ; _	,	...	. 0 .
»»vajo in se prepletajo zdravi nazo- ki je pri patologiji spolnega izživlja- »Ne bi bila samo' zadovoljna, n pedagoginje in zdravnika, ki*se ze nja navajal izredno zanimivo kazui- marveč tudi srečna, če se nama je jTOtletja iukvarja _kot venerolog s &tiko. Ob koncu skoro vsakega pri- posrečilo povedati 'resnico lepo in wsuoloskimi problemi mlajših in mera je žalostno vzdihnil: In zakaj pravilno« je odvrnila Miša. »In še, ■fc&rejših ljudi v bolnišnici in posve- vse to; zaradi nepoučenosti in ne-•ovalnicah.	-

Sedeli smo v prijazni in topli
vzgojenosti ljudi!«
konski zvezi krajši ali daljši čas?
Miša P. meni, da bi bilo treba poklicne vzgojitelje kakor tudi starše primemo usposobiti za to delo, ko bi doživela, da bi nekateri moji da bi se ga prepričevalno lotili brez dijaki uspešno spolno vzgajali mla- sramu in strahu. Njen mož pa
.---. --x--	Kdaj sta	začela misliti o	prepo-	dlno in si pridobili še boljše metode,	povedal samo svoje subjektivno mne-
ejemnici, ki jo krase Trstenjakova	trebni knjigi	za mladostnike,	mlajše	Moški ne more tako dobro pojasnle-	nje: »Vse doslej naša šola še ni na-
flSj na stenah, Šopki	živega cvetja,	in	starejše zakonce?	vati ženskega čustvovanja, opirajoč	šla prave poti niti načina, ,ka.ko b
dzu okna in ubrani	aeii ponistva.	Miša P.:	»Pogosto so me	os up-	se zgolj na svoje domneve, ženske	posredovala to problematiko otrokom,
ok inS35 t UI>n<jbor a‘h°1?a	mladostniki v šoli, pa v mari- namreč ne razkrivamo rade svojih četudi bi je bili potrebni kot kruha.
občutij.«
Predlagam, da čim prej poskrbimo
jMh, da bi jima lahko mnogi zavidali, učiteljišču s svojo zaupljivostjo. v«e to povzdiguje besedilo v knjigi	nUl so	me tudi njihovi zapiski,
1« ,^Ve resničnosti in	pristnosti.	g.Q nii	jih izročali spontano ali na	vsaj pnonzaia	namenu in cuju. ki	in	vzgoje vse	oa osnovne soie	ao
»rda se utegne ta ali oni	spotakniti	mojo pobudo. Nekaj le-teh sem pri-	ga knjiga	ima,	to je pomagati dora-	vključno	naših	višjih	in visokih	šol.
k-_ KaKo miS'^1 v tem delu,	čeprav je	občila	knjigi z njihovo privolitvijo,	ščajočemu	človeku, da ne bi prezgo-	Ptn	tp-m	delu	lahko	sod-sluieio	vsi.
da;. nepripravljen štopal v h>.veli-
Odgovor je dopolnil njen soprog za čim bolj organizirano, obvezno in
Eman: »Imam občutek, da sva se	^—«•--«•-	---
vsaj približala namenu in cilju, ki
dosledno izvajanje spolne poučitve in vzgoje vse od osnovne šole do
tekst pisan zelo napredno, druž- So predragoceni, da bi jih pu aktualno, znanstveno in po iz- pozabljenju. Učteljiščnikom sem pri ^Ustvih, ki jih ni bilo malo. Po obu- seminarskem delu obljubila, da bom
.. na_ medvojno pre- nekoč publicirala načrt spolne po- glavje o premostitvi med 18. in 21.
Pri tem delu lahko sodelujejo vsi,, ki so dovolj izobraženi in moralno, ko« življenje. Poleg uvodnih pogla- neoporečni, predvsem prosvetni in vij moje žene se mi zdi važno po- zdravstveni delavci. Za tako delo je
W *	*----trMwu.xv.Aii.ciMa. aacav-a i.	^ ha v J e O uruu HUS Cit VI intJO.
članstvo v Srbiji smo začeli s stro- učitve in spolne vzgoje. Najdejo ga letom pri ženski in med
kovnim dialogom zdaj z avtorico zdaj r avtorjem knjige, kakor je pač na-fteelo.
Kateri vzroki so vaju privedli k ^obiemom moralne in spolne vzgoje, {J®<lnja je dčl splošne moralne vzgo-
*•» ,ie bilo prvo vprašanje.
M-Ua P.: Kot veš, sem po poklicu tedagoginja. Moji nekdanji učenci Oa dijaki »o mi radi zaupali svoje 0'anjie in večje osebne težave. Naj-Ofaj smo začeli s spolno vzgojo v l£rožkih RK, nadaljevali pa pri urah pralne vzgoje. S svojimi ustnimi in •jjjjmenimi vprašanji šo mi fantje in <*1Wcleta takorekoč narekovali »učni JJačrt«, po katerem sem v glavnem Jdi napisala svoj del knjige od pr-pn vprašanj malčka pa tja do zre-Na tej poti se otroci pogosto ojačajo z vprašanji v stiskah do ®Jršev, če vladajo v družini zdravi rjiosi, vendar so to le bolj redki P^hieri. Vsi ti proble;mi še posebej ^»dolžujejo poleg staršev vse pedago-da se z njimi strokovno ukvarjajo Človeški in .poklicni strani.«
Po drugačni poti je trčil na te : W*>bleme dr, Eman P., ko je dejal: ^»Mene kot venerologa je močno potresla predvsem žalostna situaci-hu ^ 13,0 druSi Svetovni vojni, ko je spolnih bolezni na pretek, o ne-^ splošni poučenosti, kaj' šele o polni vzgoji pa niti sledu. Zato sem Js kmalu nehal na svojih preda v a-razlagati zgolj spolne bolezni, razvoj in zatiranje z medicin-stališča in polagoma prešel k plni poučit vi, kmalu zatem pa tu-JJ}, k spolni vzgoji. Od takrat je mi-že dobrih 22 let.«
Kaj sodita o že objavljenih delih j* polni vzgoji pri nas? Katere tuje J?4«ge ° tc^ problematiki so zbudile vk|ino pozornost?
Prof. Miša P. se je za trenutek z**ftislUp in rekla:
t ^Prebrala sem številne naše in
avtorje, ki obravnavajo spolno y~8ojb in njene moralne temelje. Vsi * trudijo, da bi pomagali človeku . težavah in tudi pred temi, da ne J Prišli v stisko, s katerimi se mno-tf "udje, srečujejo v svoiem najin-.phejšem Življenju. Prepričana sem, ^ »o se vsi pisci teea zavedali in Jr 1® sleherni med njimi čutil -rta bri5	knjigam še ni bila
rečena zadnja, najtehtnejša beseda, se ravedava tudi midva, ven-hcf* n^en*n** da vsako novo res-11» Prizadevanje k novemu, poglob-n5pern-u vzgojnemu delu, ki nam je
^tr-bno.«
^en mož Eman P. pa je dodal: §ki ^9 n,a^i jugoslovanski seksuolo-“teraturi ne bi želel široko govo-• Menim, da ie pri nas po dru^i s cT?vni vojni kot prvi pn-egovorn ^»tršimi koncepti o spolni vzgoji dr. Jo*e ^^trč - o^o-H h 1950 , v »♦JrjSi LP. 7R njim	Anten Tr-
Helena pmiarien^a. dr. L. ^ drugi. Vsi. ti n-risnevki so Soceni s2j so v svojih delih na-
v prvem delu knjige in menim, da letom pri moškem. Seksuologi se na-bo koristil tistim, ki bodo z mojim /vadno ustavijo pri »medenih tednih«, delom nadaljevali.«	naprej jih pa toliko ne zanima več.
treba pripraviti zdravnika že na fa 18. in 24. kulteti. da bo dovolj razgledan v psihologiji in mentalni higieni.«
Albert Žerjav
Svet moderne umetnosti
»Vsak predmet (ne glede na to, ali ga je ustvarila priroda ali ljudska roka) je bitje s svojim življenjem in zato tudi z neiz-, bežnim delovanjem.«
Kandinski
Zdi se, da je šele po drugi svetovni vojni doživela abstraktna umetnost splošno afirmacijo, čeprav moramo pojav abstraktne ali nefi-gurativne umetnosti zaznamovati že leta 1910, leto dni kasneje pa pride že do teoretičnega razpravljanja o tej smeri v slikarstvu. Najprej se velja pomuditi pri obeh izrazih, ki sta dandanes v rabi: izraz »abstraktna« umetnost hoče označiti nasprotje »konkretne« umetnosti, ki je figurativno razpoznavna; izraz »nefigura-tivna« umetnost je goto voda ustreznejši, tu lahko pritrdimo Picassu, ki odločno zavrača pojem abstrakcije, češ vse kar je pred nami, kar ustvari umetnik/ ne more biti abstraktno, ker je konkreten pojav umetnikovega ustvarjanja. Z izrazom nefigurativna umetnost torej opredelimo^ tiste pojave v slikarstvu, kiparstvu in grafiki, ki nimajo v svojem končnem rezultatu ničesar figurativnega ali komaj v neznatni meri. (Čeprav je moral biti konkretni svet izhodišče umetnikove abstrakcije!) Kakor bi bilo poimenovanje »nefigurativna umetnost« umestnejše, pa je treba priznati, da se je mnogo bolj utrdilo poimenovanje »abstraktna umetnost« med najširšim krogom ljudi, zato ne kaže po vsej sili dati prednosti drugemu izrazu, ki ima zagovornike predvsem v krogu umetnostnih zgodovinarjev, estetov in poznavalcev.
Bržčas ni nobena smer upodabljajoče umetnosti doživljala toliko polemik kot prav abstraktna umetnost. In to od svojih začetnih pojavov pa tudi v povojnih letih. Ne le med slikarji, esteti; kritiki, in politiki, tudi med preprostimi ljubitelji umetnosti. Kako tudi ne: ljubitelj umetnosti je bil vajen tisoč in več let videvati predmetni svet, sedaj pa se je nenadoma znašel prod platnom barvnih ploskev, barvnih oblik, pred konstrukcijamA iz železa, stekla, betona,'ki v. vijugastih formah ne dajejo odseva tistega konkretnega razpoznavnega sveta ljudi, živali in predmetov, ko**- so jih bili vajeni od Vilendo-rfske Venere (ok^. li 15.000 pr. n. št.) pa do renesanč-
nih upodobitev in tudi upodobitev impresionizma, ekspresionizma. Pa vendar: ali ni tu posredi dosti dosti privajenosti na tradicijo? Tiste pri-, vajenosti, ki se čuti varno in domače ob poznanem in razpoznavnem in okleva tvegati pot od poznanega k nepoznanemu? Ne glede na to, kje bomo našli tisti umetniški medij v upodabljajoči umetnosti, ki nam najbolj utsreza, nam zgovorno daje umetniško doživetje, pa je nujno treba spoznavati tudi tisto, kar je dotjej nepoznano, kar nas morebiti spravi v začudenje, negotovost, kajti le z naporom spoznavanja študija lahko pridemo blizu pojavom, ki jih dotlej nismo obvladali. ,
Predno steče beseda o pojavu abstraktne umetnosti, ne bo odveč, če prikličemo nekaj polabstrakcij ali abstrakcij iz vsakdanjega življenja, iz obče rabe, kjer abstrakcije že ne čutimo več abstraktno — zaradi privajenosti, zaradi splošne rabe. Ce si zadamo naloge*, da narišemo drevo, tedaj bomo narisali npr. smreko, jelšo, lipo ali pa polabstraktno drevo. Namreč tako drevo, ki ne bo ne smreka, ne jelša, ne lipa, skratka drevo ne bo predstavljalo nobenega od kbnkrjetno poznarfih dreves, marveč bo imelo le neke skupne značilnosti, ki jih imajo drevesa: deblo, veje. listje ipd.; vendar bo to drevo polabstraktno. ker ga ne bi našli v botaničnem svetu, skratka rezultat našega delnega izkustva in fikcije’. Ali matematična enačba x - y = q ni abstrakcija." Ali 3e +e-daj ni. kadar ji damo konKretno številčno vrednost? Mahoma nam pojem abstrakcije lahko postane zapleten. Ali pa: v predstavnem svetu muslimana je Alah neupcdobljiv, torej abstraktno »predstaven««. In še; v bujnem- svetu orientalske or-namentalike izvzemimo rastlinski svet in -še vedno bo dovolj bogata gecmzttrijska ornamentalika. Le-ta ne predstavlja ničesar konkretnega (ali vfiaj mnogokrat ne simbolizira ničesar), vendar kljub svoji nekon-kretnostd glede na predmetni svet. deluje na gledalca. S tem pa smo se že približali delovanju nekonkretne-ga na gledalca.
S pzithdeškega gledišča ne bo odveč, če si izberemo nek nojav, ki nam bo govoril o delovanju barv, saj so le te vodilna sestavina abstraktnega slikarstva. Ce si zamislimo dve popolnoma prostorsko' enaki sebi, ki imata natančno enaki ob-
liki, enako osvetlitev in -je prva soba prebarvana z belo barvo, druga pa tako, da sta dve sterii svetlomodri, dve pa oker, bo naše počutje v obeh sobah, različno. Cim si priznamo, da bo v obeh sobah počutje različno, moramo priznati, da imajo barve svojstven učinek na nas, ali: vse žehške prav dobro vedo, da jih vzorčasto blago, ki ima vodoravne črte, naredi obilnejše, če ima oble- ; ka navpične črte,. pa vitkejše; to pomeni, da tudi linija, oblika daje določen vtis, učinkuje različno. Navedeno naj nam prikliče v spomin, da barva in oblika lahko psi-: ; hološko vplivata na človeka na raz- f lične načine, kar je bistvene važnosti za slikarstvo.
Nefigurativno slikarstvo, grafika, kiparstvo se je odpovedalo figurativni konkretnosti ali polkonkret-nosti. Take pojave bi lahko navedli že pred nastopom Kandinskega, saj je npr. angleški slikar Turner okoli sredine XIX. stoletja v eni izmed marin naslikal vihar na morju, ki je sila blizu polabstrakcij/i, s težnjo Po muzikalnem učinku barv. Vendar se je razvoj nefigurativhe umetnosti pričel 1910, ko sta nekako .so-č^no, najprej Vasilij, Kandinski... . žipem litega leta FrantišČk. Kupka. ustvarila prve abstrakcije, leto 'kr- ' sneje pa je Kandinski podal teoretične poglede na novo smer slikarstva.
Vasilij Kandinski: »Veliki akt« — olje — (1911) — Basel, galerija
Beyeler
Pionir številka 9
Prva stran revije je posvečena' razvoju gledališča na Slovenskem. Leposlovnega značaja sta sestavka Rožni pogovori (Ela Peroci) in Ka-zanov piki (Marta Grom).
V tej številki je Borut Pečar napisal nekaj o portretni karikaturi in predstavil s karikaturo sedem priljubljenih znancev- najboljši plesni par na ledu Belousovo in Protopopova, dalje še Mira Cerarja, Bevka, Ježka. Marjano Deržaj in Staneta Severja.
I* okraj in a od Soče do Tolmina je v literarni obliki izpopolnjena s prispevkom o Simonu Gregorčiču.
Zemljepis, zgodovina in naravoslovje imajo tudi v tej številki do-dovclj ilustrativnega gradiva. Janez Perkavec popisuje, kako je mogoče določiti zveze med ponikalnicami.
NOVE KNJIGE
Jules Verne — »Otroka kapitana
Granta«. Tokrat je »Otroka kapitana Granta« natisnila Tehniška založba Slovenije. Nova izdaja tega romana Ju les a Vernea — kdo bi vedel katera? — je dobrodošel pojav med mladinskimi knjigami. Klasik mladinskega romansiranega potopisa ih pustolovščin, začetnik pripovedništva »scieuce fiction« Jules Verne Je, kljub temu, da je bil rojen pred 140 leti, še vedno očarljiv in mamljiv pisatelj, čeravno imajo njegovi romani in povesti patino časa. Nesporen čut za estetsko oblikovanje ob smislu za nevsiljivo vzgajanje in poučevanje je tisto, kar tudi -Otrokoma kapitana Granta« daje vsebinsko polnovredje v okviru mladin-
skih del. Z današnjimi očmi — kji-ga -Otroka kapitana Granta« daje bralcu že zgodovinsko podobo nekdaj neznanih dežel, razmer in časa, toda priznati je treba da s tem popotovanja in pustolovščine, ki jih doživljajo na morju in na kopnem, ne izgubijo barvitosti, v kateri je skrito poučevanje, spoznavanje, oboje pa prepleteno s humorjem in vedrino optimizma, ki je potrebna mlademu bralcu. Lahko bi dejali, marsikatero zemljepisno poučevanje ne daje take žive podobe »neznanih« dežel in ljudi, kot jih daje Jules Verne. Roman Je prevedel dr. Anton Bajec, ilustracije pa so originalne, francoske.
Franc Lovrenčak predstavlja Madagaskar. Pavel Kunaver piše o soncu. V. Ribarič o potresih, Sonja Tovornik o uporabnosti kamenin in mineralov v vsakdanjem življenju. Zarja Perovšek pa je prevedla kratek sestavek o predoru pod Rokav-skim prelivom. Tone Wraber popisuje drevesa in gomolje, ki cveto spomladi, Ignacij Voje pa tri kamnite znamenitosti: katedralo v Šibeniku, mest na Neretvi in trdnjavo Smederevo.
Tudi v zadnji številki najdemo pionirjevo pošto in ugankarski kotiček, zadnjo, besedo pa je na zadnji strani izrekel Mihec Pihec.
Letošnji letnik Pionirja pomeni po eni strani nadaljevanje že v prejšnjih številkah začrtanega koncepta te mladinske poljudnoznanstvene revije, po drugi strani pa prijetno vsebinsko poživitev. Učencem je revija širila obzorje, trinašala je poljudne sestavke iz raznih znanstvenih področij in izbrane leposlovne prispevke. Izobraževala je in. vzgajala. V primernem sorazmerju so bila razdeljena orožna besedila in ilustracije. Barvne ilustracije so bile za revijo žlahtna poživitev.
Zanimivo je to, da je bil Pionir namenjen ' učitelju in učencu hkrati. Od njega sta lahko vimela cba veliko koristi. Učenec pa toliko več kolikor bolj se je učitelj opiral nanj kol na ilustrativno in dopolnilne- gradivo učrie snovi.
Po načelu »kolikor . ljudi — toliko mnenj« lahko mirno zapišem, da je marsikdo v reviji pogrešil to in ono. ker ni ustrezala njegovemu izrednemu zanimanju na primer za poezijo, film itd., toda to bistveno ne zmanjšuje njene vrednosti. ^
Naj bo na tem mestu izrečena zahvala vsem sodelavcem in urednikom. ki so storili veliko za to, da bi se učenci osnovne šole ob Pionirju izobraževali in vzgajali.
BERTA GOLOB

WXXXXXXXX\XXXXXV<XXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXNXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX>
^Xv^vw^^•'vVvVXXXX^X^X^^^XX^X^X^X^^^^\XXXVC^^XXXXXXXXXXXXX^XXXXX^^XXVV\VXXXXX^^.X^^.V^
David Rimaš: lajanje v luno -
Notranji monolog
mi je zaupal: Ne moti me, ® ima Luna moje lajanje za smeh.
spanjem se mnogo pogo-t6kln+l S seb°j- Razlagam si pre-o i;,	,in sedanjost. Govorim si
loŽtirT. ’ ki roe vsak dan ali pri-deiu s“1° obdajajo, in o svojem iateiV -Prašuiern se, C® moji pri-Vaii_. ze spijo in če so bili zado-sltiH,z dnevom. Včasih si mi-bezari a n’so bili. Mnogo je danes b*to7>VOljnih 1iudi- si Pravim, in g* dni razi°Sih razmišljam. Dru-razlos^Ve izv.em- da so bili moji izkrivi*- za. niihovo nezadovoljstvo ni. p ieni> večerniško ponareje-bPazm,0? sklenem, da bom pri sklen an‘IU bolj temeljit in pri r) riJb bolj previden. ra*Eih,iSnji dan ie bi’ Precej pr®.virn pod?želr>ko razgiban, si Vpritj ’ zato imam marsikaj go-*b novi. sab0- Kaplje so se izlile rarne„ se ie umirila. Besede 11 te-Crarn • n°kturna so odšle, pro-rimskega radia poslušam. T^klfetloba r«Ua je V sobi.
Več D Pozno je, da ne bo nihče rečen, .Vonil Pri mojih vratih, si pr|’ ln zaspati želim.
S'tritiir, Vlatih spomina pozvoni.
ra„ ,Uieea odprem in do-fako ^rščam. Moram jih ne-kove niz}1' blodi P° meni. Mar-ln na ivrv1 v spominu preletim, 1111 se spomnim, ker jo
vsak dan srečujem, ko nese belo pisemce na pošto. Lepe stvari so to, si rečem in dalje odhitim. Na jasi spomina Lenarta Lačenber-gerja srečam in se z njim pogovarjam. Poznam njegova vsakodnevna opravila in za njegove odsotnosti vem.
Njegovo medvojno zadržanje je bilo že večkrat objavljeno in v mnogočem napihnjeno. Ob občinskih praznikih, ko se mnogo govori o njem, so njegova vojna'herojstva od triinštiridesetega leta naprej vsako leto večja in po-' membnejša. Njemu to zelo godi, si rečem, zato nikoli ne reče,- da je storil samo tisto, kar je domovina v danem trenutku od njega pričakovala in zahtevala.
In na kmečko mater se spomnim, ki je med vojno s petimi otroki ovdovela, in je z vsakim občinskim praznikom manjša ter bolj neznatna. Mislim na njenih devet tisočakov, ki jih vsak mesec prejema, in na Lenartovih tridesetkrat devet pomislim, ki jih mogoče dobiva na njen račun.
Potem si pravim, da sem vsak dan jedel v Ljudski kuhinji fižol in zelje iz pločevinastih krožnikov, ko sem študiral, in na La-čenbergerjevo hčer in sina pomislim, ki v Švici študirata. Sklenem, da se bom z njim še več pogovarjal.
Zdravo, gospod, ga pozdravim. Ce ga spet čistijo, dodam, ker mi ne odzdravi. On ne sliši mnogo, le po prtljažniku svoje žabe brska in se turobno drži. Nato gre okoli avtomobila, vrata odpre in spet nekaj brska. Kisel obraz ima, čeprav je šele jutro. Nato v garažo odhiti, brska po policah in omarah, a zlovoljen se k žabi vrne, jo zapre, r.ekaj zarobanti in se skozi drevored v vilo poda. Žena zatrepeče pred njim in vrata v prvo dnevno sobo odpre, kjer le najvišje goste sprejemata. Kaj išče, ga vpraša, si rečem, ko on pod fotelje in na police svoj nezadovoljni pogled upira. Nato omaro s tisoč neprebranimi knjigami odpre in televizor premakne in mogoče na Cankarjevega človeka, ki je prepričanje izgubil pomisli, če se je že kdaj v knjigi z njim srečal. Nato dnevno sobo kjer srednji sloj sprejemata, družno prestičeta. Nato v vežo odhitita, kjer z najnižjim slojem stike vzpostavljata. V kitajsko vazo pogledata in beneško ogledalo prestavita. Ves febegan mora že biti, si šepetam. Sit sem že tega iskanja, pravi sebi in ženi, ona pa se sprašuje, kdaj bo vse to iskanje minilo. Vsak dan iščeva, doda, vedno znova in znova. Bog pomagaj, kam naju bo to pripeljalo.
Potem družno še po drugih sobah iščeta, slabo voljo stresata, a nič ne najdeta. Sob je veliko in materialne navlake tudi, rečem, in glasbo iz Rima poslušam.
Ričko, Erna, Ada in Tonka me na jasi spomina obiščejo ih veseli smo drug drugega. 6 šolski uri se pogovarjamo in nasmehnem se. Kam bodo po končanem osmem razredu šli, se sprašujem. Nato. razmišljam, če bodo morali po kruh na tuje, in o neredih v Beogradu poslušam iz Rima. Vrenje ne izbira, si govorim, tudi zdrava jabolka načne, se nekako dopolnim. K Lačen-bergerjevima se vrnem in ju pri preoblačenju zalotim. Kovčke, mnogo kovčkov na žabo in v njo naložita in se odpeljeta. On mimogrede v podjetju tajnici pove, da mora nujno poslovno v Beograd in še reče, mucka bodi pridna. Mnogo fizičnih znank ima, vrta po meni, in to je naporno, dodam. Pred Kamniško Bistrico žabo odložita in se z žičnico na Veliko planino potegneta. V hotelu Šimnovec se jim globoko priklonijo in z angleškim zajtrkom postrežejo. Potem ju iskanje do vikenda potegne, notranjost in okolico preiščeta in se nepotešena k žabi vrneta. Mimo Kranja proti Bohinju zavijeta, kjer v hote-'u Zlatorog francosko kosilo po-iesta.
Ne bi se toliko vozil in jedel, si rečem in nekoliko gumb pri radiu privijem. Na članke o fov-šiji v Delu pomislim in si rečem, da sem lahko srečen, da sem sploh lahko doštudiral.
Lačenbergerjeva v hotelu na svidenje zamomljata in v svojo vilo Jederta odideta. V posteljo
se zlekneta, jaz pa si rečem, da iskanje utruja, in poslušam poročila, da v Franciji še vedno stavkajo. Sprašujem se, če se gospod in gospa kaj sprašujeta, zakaj stavkajo. Morala bi se, saj imata v vili vendar radio in televizor, negodujem.
Drugo jutro prtljago iz žabe v mercedes preložita in se odpeljeta morske valove pozdravljat. Ko je sonce dovolj močno, se utrujena od iskanja in beganja v lastnem bazenu skopata in soncu utrujene ude nastavita. Zadovoljstvo pričakujeta, a ne pozvoni pri njunih vratih. Zvečer gala družbo k sebi povabita, italijansko in nemško govorita in konfekcijski smeh ter srečo prodajata. Njegove oči ves čas nekaj iščejo in nato se za trenutek na klopci v parku v Rossitinih laseh spočijejo.
Zjutraj hlapec razbitine pospravi in pod počisti. Lačenber-gerja si čez dan mačka na jadrnici Jadranka zdravita, v oblake in modro morje gledata. On vojne spomine obuja in o idealih govori. Večer ju na obali najde, ko preproste ribiče opazujeta, kako se na nočno ribarjenje odpravljajo. Pripovedujeta si o njihovi sreči in on pravi, da se je tudi za njihovo srečo boril. Med palmami se potikata in se iščeta, si pripovedujem in se nad človeško dobroto navdušujem. Sklepam, da bom jutri kupil Joyco-vega Uliksa in na surrealizem pomislim. Iskanje izgubljenega časa moram ponovno prebrati, nadaljujem.
Četrti dan iskalca mercedes v garažo spravita in se v R 16 naložita. Domov se vrneta in mimogrede on v podjetju pove, da je
bilo njegovo poslovno potovan, v Beograd kolektivu v velik plu Mucko vpraša, če je kaj novet in ona mu pove, da je vse v na lepšem redu. Delavci so vese' ker so šle plače za dva tisoča! gor. P.rav, ji reče in se domc zapelje. Služinčad avto ražtovo in Lačenbergerja spet z iskanje začneta.
Po pouku po mestu social stično članarino pobiram. Gospe in gospa skoraj nimata drobiž Veste, življenje je tako drago, r rečeta. Dodata, da od socialističr nimata nikakih koristi. Tudi ZK bom izstopil, mi pravi, čl; narina je previsoka in vseeno j ali si ali nisi. Vse gre »cu grunt dopolni svoje prejšnje izvajanj Veste, te dni sem tako garal. Profesor, slišal sem, da so tu vam šle plače gor. Ja, od 87 r 92, mu odvrnem. To se pa že k; pozna, reče ...
Veliko sem doživel ta da šepečem. Radio Rim ima zelo h ternacionalen program, pristavir Vrata spomina se pripirajo. San, prihajajo in spanec. Na krneči mater se spomnim in na svo; junaško zadržanje pri Lačenbe; gerju. Sprašujem se, če bodo mc je in kolegov junaško zadržan, kdaj oznanjali na občinskih pra; nikih. Skozi špranje spomina govorim, da sem srečen, ker n ni treba iskati veselja do obstE janja na sto koncih in po prtlja; nikih. Ce ga izgubim, mi ga moj ljuba mularija že naslednji da vrne. Neokrnjenega in čistega i dneva v dan. Zdravo, rečem Ls čenbergerju in radio ugasnen Spočit moram biti jutri, si pra vim. Samo še nadrealni tan dig digi duf tan tan še oglasi in v no se pogreznem.
Novi učni načrt za posebne osnovne
šole — pojasnilo
Republiška sekcija za delo z mentalno prizadeto mladino je v 10. št. PD dala pojasnilo glede na moje pisanje o učnih načrtih za posebne osnovne šole. Ker so v tem pojasnilu sekcije določene netočnosti, zato jim želim pojasniti in jih prikazati v resnični luči.
V	uvodnem sestavku sekcije piše sledeča netočnost. V 14. št. PD leto 1967 in v 6. št. 1963 je V. Rozman objavil članek z gornjim naslovom — Razprava o učnem načrtu brez premisleka. Kdor to prebere, si bo mislil, da nosita oba sestavka istd naslov, kar seveda ne drži. Točno je tako, da prvi sestavek nosi naslov Nekaj pripomb k osnutku novega učnega načrta za posebne šole, drugi članek pa je naslovljen tako, kot ga omenja sekcija. Cernu istovetiti dva različna članka z enim in istim naslovom?
V	obeh mojih sestavkih se m. omenil časovno stisko glede analize novega učnega načrta in jo glavni kamen spotike za sekcijo. Naj v zvezi s tem ponovim resnično stanje okoli tega problema.
Septembra lani smo dobili natisnjen osnutek novega učnega načrta v obravnavo V 10 dneh smo morali dati svoje pripombe republiški sekciji. Na šoli, kjer delam, nas je pet ortopedagogov. Sleherni je imel v rokah samo dva dni novi osnutek. Ce smo hoteli dati pismene oz. ustne pripombe na novi osnutek, je moral sleherni od nas seči po starem učnem načrtu. Komparativno delo je potemtakem nujno za temeljito obravnavo novega učnega načrta. Dva dni je zato premalo za obravnavo. Naše pripombe je morala ravnateljica šole po tem roku brž poslati v . Ljubljano.
Druga časovna stiska pa je bila še večja. Marca meseca so nas' poklicali v Kranj, da bi prisostvovali obravnavi drugega osnutka novega učnega načrta. Prišli- smo na obravnavo povsem nepripravljeni zato, ker predhodno tega osnutka nismo prejeli, marveč je Gorenjska dobila en sam osnutek. Sproti smo morali dajati pripombe po prebranem tekstu. V pičlih štirih urah smo tako bili seznanjeni z novim predelanim osnutkom. Druga netočnost v članku sekcije je trditev, da so posebnim šolam v Sloveniji poslali kar tri osnutke novega učnega načrta. Ravnateljica naše šole o treh osnutkih nič ne ve; dobili smo na vpogled le en sam osnutek. Morda ie naša Šola bila izjema, ker ni dobila preostalih dveh učnih' osnutkov! Vendar iz zgoraj že navedenega. smo prišli na obravnavo drugega načrta, ne da bi vedeli za njegovo vsebino. Ce bi imeli na vpogled vsaj dva ali tri dni drugi osnutek,
prav gotovo ne bi napisal sestavka, ki je povzročil sekciji hudo kri in to povsem neupravičeno. Druga stvar je, če so o drugem in tretjem osnutku vedeli le ravnatelji oziroma pedagoški svetovalci. To še ne pomeni, da tudi mi, Id smo Vv razredu, vemo, kaj se dogaja okoli sestave novega učnega načrta. Zanima me, kje je tretji izvod predelanega učnega načrta? Drugega smo samo slišali, tretjega pa nismo niti obravnavali, niti dobili v roke.
Tretja netočnost pa mi dela naj-večjo krivico. Sekcija v članku piše, da se nisem udeleževal sestankov šolskega aktiva, na katerih so razpravljali o pripombah in predlogih za novi učni načrt. Ne vem, kje so to lažno informacijo dobili? Ravnateljica naše šole mi je trdila, da sekcije ni tako informirala, marveč povsem drugače. Očitno gre pri tem ali za namerno blatenje ali pa za kaj drugega In kakšna je prava resnica? Iz konferenčnega zapisnika naše šole je razvidne, da smo v letošnjem šolskem letu imeli osem konferenc — sestankov. Prisostvoval sem šestim sestankom, enkrat sem bil opravičene odsoten, enkrat pa ne. O učnih načrtih smo razpravljali dvakrat in obakrat sem sestankom prisostvoval. Svoje pripombe o osnutku novega učnega načrta sem posredoval ravnateljici šole dokaj obširno v 'pismenem izvlečku. Ustno pa sem skupaj z ravnateljico šole seznanil člane našega kolektiva; o drugem osnutku učnega načrta, ki sme, ga prediskutirali meseca marca v Kranju. O kaki. neaktivnosti mojega dela v zvezi z učnim načrtom v našem -kolektivu glede tega ne more biti govora.
Nadalje sekcija. omenja, da se nisem udeleževal ‘bazenskega posvet o-, vanja v zvezi z obravnavo osm!fk~ novega učnega načrta. Pa še nekaj besed o tem. Gorenjska sekcija ortopeda gogov je v letošnjem šolskem lev tu organizirala tri konference za šolnike, ki delajo v posebni š^li. Le na eni sami od treh konferenc so med ostalim razpravljali ločeno po razredih o prvem osnutku učnega načrta. Na tej razpravi nisem'sodeloval, kar pa še ne pomeni, da ne vem. kako ie ootekala 'razprava in kaj co se menili. En sam izostanek od naprave. pa še ne pomeni, da sem bil zato naoačno informiran ali pa da nisem sledil toku celotne razprave o učnem načrtu
Iz članka sekcije bi nepoučen bralec debil dojem. da se za celotno stvar nisem resno po-zanimal. niti da sem aktivno' v razpravi sodeloval. Verjetne nrav zato. k°r sem se v stvar temeljiteje poglobil kot kdo drug in
RAZPIS UČBENIKOV
Na podlagi 6. in 7. člena pravilnika o postopku za potrjevanje učbenikov in priročnikov za osnovne in srednje šole (Uradni list SRS, št. 12-96 68) objavlja komisija za učbenike republiškega sekretariata za prosveto in kulturo po sklepu seje z dne 20. maja 1968
RAZPIS NATEČAJA
za pisce učbenikov in priročnikov:
A.	Učbeniki:
1.	Matematika — učbenik za V. razred osnovne šole
2.	Matematika — učbenik za VI. razred osnovne šole
3.	Angleška vadnica — učbenik za VII. razr. osnovne šole
4.	Angleška vadnica — učbenik za VIII. razr. osn. šole
5.	Srbohrvatska vadnica — učbenik za VI, razred osnovne
: '	' Šole, / : . ■	.	j ,.	i". '
6.	Ruska čitanka — priročnik za L, II. in III. razred gimnazije - v '	. \ j ,	\	j /
'7. Slovensko berilo — za poklicne šole (ponovni razpis)
8.	Zgodovina za tehniške šole •
9.	Začetnica za slovenski jezik — učbenik za I. in II. razred osnovne šole z italijanskim učnim jezikom
10.	Antologija slovenske literature — učbenik za višje razrede osnovnih šol z italijanskim učnim jezikom
11.	Antologija slovenske literature; — učbenik za gimnazije z italijanskim učnim jezikom .	:	.
12.	Madžarsko-slovensko berilo — učbenik za IV. razred dvojezičnih osnovnih -šol (ponovni razpis)
B.	Metodični priročniki k učbenikom:
13.	Spoznavanje narave za IV. razred osnovne šole
14.	Spoznavanje narave za V. razred osnovne šole
15.	Biologija za VI. razred osnovne šole
16.	Kemija za VII. in VIII. razred osnovne šole 17! Angleška vadnica za VI. razred osnovne šole
Izrazil svoje osebno mnenje, sem prišel v nemilost v takšni obliki, da mi skušajo najti sleherno napako in me pred javnostjo ožigosati na povsem žaljiv način.	.
Sekcija mi očita, da sem napačno informiral našo javnost. O kakem netočnem informiranju ni govora. Edina netočna informacija, ki mi je pomoloma ušla izpod peresa, je v drugem mojem članku. Tam namreč omenjam, da je Gorenjska prejela tri izvede druge predelane izdaje novega učnega načrta, dejansko pa je, kot sem kasneje izvedel, prejela le en sam izvod. Sestavljavci članka, naperjenega proti meni, v nadaljnjih vrsticah pišejo, da že več kot dve leti potekajo priprave za sestavo novega učnega načrta. Nepoučeni bralec bi ob tem sklepal, da priprave dejansko potekajo že več kot dve leti. Morda priprave dejansko potekajo že tolika časa, toda samo za tiste, ki sestavljajo novi učni načrt. Mi, ki smo v razredu, za nas poteka razprava, šele od septembra lani, to se pravi niti leto dni. Prav pa bi bilo, da • bi dve leti potekala razprava v delovnih Kolektivih; verjetno bi bil učni načrt še bolje sestavljen. Vsaka naglica J v tako delikatnem poslu hi v prid kvaliteti dela. marveč obratno.
Pismena. ''•■b, a zložile y oziroma bolje rečena obračun sekcije z menoj v taki obliki je zelo neobjektivna opomba - Tr> je že dr Ufi' na nad. če se že hočem tako -izraziti, ha mH*' kritično gledanje stvari v dognanjih okel' specialne pedagogike pri nas.
Nekateri člani šekel1 o so me pred dvema letnima prijemali zakadi pisanja o celjskem simpoziju. Sklepam iz vsega to. da ' nekateri ljudje- he lo-_ čiio namernega b^cbetama prel-m ficka od samostojne lastne nam-ane misli. 'Imam vtis., da določeni .Hudie. ne' prenesejo kritike’ in ^.at^ uprizarjajo Inv na čerovniee, da bi s 'tem preT—f vejn ‘dabeč.
Dokler bomo dušili ustvarjalno kritiko, toliko časa bo naše delo štag-.
•; .- • :■ č' :•	. . . ,. •; . '	: J" (
illlllllllllllfiilllllllllllllllllllllliilllljllllilllllliiM
i ■	.- .	.. .-	. . J ':
Filmski in
OPERACIJA OPIJ - angleški film
pilmi u hepitaiagijiveni janiefeu ^ondu in drugih agentih, ki rešujejo svet pred takšno ali drugačno nevarnostjo s svojo spretnostjo, tehničnimi pripomočki — pa tudi ’ z ušpeiji pri ženskah, so preplavili svet. Film,OPERACIJA OPIJ je zato tem dragpcenejši, k£r razbija mit nepremagljivosti pravice in tajnih agentov, ki se vedno znova zapletajo v spopade s prekupčevalci mamil in vse prevečkrat potegnejo krajši konec. Film tako dobi dimenzijo prepričljive tragedije — tembolj tragične, ker ves čas pričakujemo same uspehe v boju z zidni. Kljub relativnemu uspehu zla nad pravico film priporočamo tudi mladini (nad 14 let), saj zlo zlepa ni prikazano tako umazano in nevredno posnemanja kot v tem filmu režiserja Terencea Younga in številnih znanih igralcev (Yul Brynner, Tnvord Howard, Jack Howkins, Cesar Romero, Omar Skariff in drugi), ki so se odpovedali honorarju v korist UNESCA — komiteja za boj proti mamilom.
niralo v zaprtem monopolističnem krogu vase zaverovanih in nezmotljivih ljudi, ki sicer na vsa usta pro-klamirajo svobodo misli in objektivne resnice, v praksi pa delajo povsem drugače. Namesto trošenja črnila za »•objektivno^ poročanje v zvezi z mou jim člankom bi bilo pametno, če bi se nekdo iz sekcije ojunačil in javnosti preko naših pedagoških listov sporočal, kako daleč smo pri sestavi novih učnih načrtov in podobno. Nihče od toliko eminentnih strokovnjakov ni doslej v našem tisku spregovoril' o učnih načrtih oziroma pripravah. Edini sem, ki sem izrazil svoje mišljenje tudi v našem tisku, toda ne z namenom škodovati celotni stvari, kot mi to očita sekcija, marveč ravno obratno. Frepričan sem, da so naši ljudje na posvetovanjih v razpravi o novem učnem načrtu dajali mnogo hujše kritične pripombe, kot sem jih jaz omenil v svojem sestavku, in vendar zategadelj nihče ni bil obsojen in v taki krivični luči ožigosan, kot sem to doživel jaz.
Nekateri naši pedagogi še -vedno pozabljajo eno misel, ki jo je pred kratkim izrazila naša znana pedagoginja lov. dr. Iva Segulova. da delo napreduje- in da prispeva človekovemu razvoju ie. če je podvrženo sprot-; ni kritični analizi.
Ne mislim nikomur soliti pamett z raznimi citati, marveč želim cb; koncu -povedati-le tole: čas je že, da se otrcar m o tiste prefinjene hinavščine. ki še močno kraljuje v naših vrstah še posebej v prosvetnih Deber pedagog ie za nekatere le (in takih pedagogov je pri nas precej) tisti, ki l pohlevno potrjuje in prikimava vsemu, k?r nekdo zgoraj reče. Cim ne^ kdo'pokaže svoj lastni Jaz. Je že ob^-'fen ha nemilost ih se/mu bo na imm s svetu slabo ' godilo. Dokler bo takšna mfelnost prevladovala'’v vr-sfah. intelektualcev in tudi drugod, to-!iko : čaša' bo resnica proglašena za laž in laž za resnico.	*.
VLADO ROZMAN
flllllMIM
TV vodič
Angleški film V SOBOTO ZVEČER — V NEDELJO /ZJUTRAJ režiserja Karla Reisza je klasično delo angleške kinematografije — skupaj z deli Tonyja Rithardsona (Okus po medu, Tekač na dolge proge), Johna Šchlesrrtgerja (To je ljubezen, Lažnivi Biliy) in še nekaterih, predstavlja moderne tokove angleškega filma, ki se vrača k tradicijam prikazovanja socialnih nasprotij in malih ljudi pod imenom Free cinema. Film priporočajo, zaradi tehtnega posega v problematiko angleških malih ljudi, predvsem zrelim gledalcem (nad 15 let).
21. VI. — Sram (Stud) — češki Film je drama s češkoslovaškega podeželja — točneje, drama predsednika rajkoma, ki je 20 let svojega življenja dal delec za skupnost, svoje osebno življenje pa potisnil ob stran. Češka družbena drama, ki smo jo spoznali že ob filmu OBTOŽENI, je tudi še ostrejša in filmsko prepričljivejša. Zaradi specifičnosti problemov bo film všeč le odraslim gledalcem (nad 16 let).
14.	VI. -- SOVRAŽNIK, jugoslovanski
Zaradi programskih potreb, ki včasih narekujejo . spremembo filmskega programa, smo že v prejšnjem mesecu napovedani film SOVRAŽNIK prestavili na 14. V*,, ker je bilo tedaj zaradi bližnjih pariških pogajanj o Vietnamu programsko docela upravičeno predvajati francoski film DALEČ OD VIETNAMA. Tako se bomo torej z malo zamude spet i seznanili z domačo filmsko ustvarjalhostjo, tokrat z delom Ži-vojina Pavloviča — SOVRAŽNIK. Posnet po noveli Dostojevskega predstavlja prvi večji uspeh mTade-ga režiserja, ki je že tu nakapal svoja ustvarjalna izhodišča. Oživljanje najtemnejših plati človeka in družbe v klenem realističnem filmskem jeziku ob filmu SOVRAŽNIK sicer ni docela uspelo, ker Dostojevskega novela takega koncepta ne dopušča. Film zato razpada v dva neizenačena dela — prvi — realistična pripoved in drugi — simbolični prikaz dvojnosti v človeku, ki pa se Pavloviču ni najbolje posrečil. Film je primeren za gledalce od
15.	leta dalje.
18. VI. — V SOBOTO ZVEČER — V NEDELJO ZJUTRAJ — angleški
25. VI. — DALJNA OBZORJA ameriški western
Film ne presega okvirov klasičnega \vesterna, vendar zaradi spretne režije in črno-bele karakterizacije predstavlja v teh prvih poletnih dneh prijetno zabavo. Primerno za gledalce nad 10 let.
ROMANCA O TROBENTI — češki film
Češki režiser Otokar Vavra sodi med najstarejšo ■ generacijo živečih režiserjev, vendar se mu njegovih 70 let nikjer ne pozna. Krepko stopa v korak z mladimi in sledi ustvarjalnim tokovom modernega filma, iz svoje dolgoletne režiserske prakse pa po svoje prispeva k vse večjemu ugledu češkoslovaške kinematografije. Film je romantična pripoved o ljubezni med mladim vaščanom in dekletom, ki z vrtiljakom potuje iz kraja v kraj. Film je primeren za gledalce od 16. leta dalje.
KROGLA V SRCE — francosko-grški film
Koprodukcije navadno ne uspe^ vajo. Klasičen primer za to je prav KROGLA V SRCE. Kot bi avtorji ne vedeli, kako uporabiti barvni filmski trak. Filma ne priporočamo!
C.	Metodični priročniki za naslednje predmete:
18.	Fizika za VII. in VIII. razred osnovne šole
19.	Telesna vzgoja za I.—IV. razred osnovne šole
20.	Zemljepis za VI., VII. in VIII. razred osnovne šole
21.	Zgodovina za VI., VII. in VIII. razred osnovne šole
II.
Pisci, ki se hočejo udeležiti natečaja, naj se pismeno prijavijo najkasneje do 30. junija 1988 komisiji za učbenike in in priročnike pri republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo, Ljubljana, Župančičeva 3/IV, kjer bodo prejeli tudi vsa potrebna pojasnila.
| Delovna skupnost OSNOVNE ŠOLE HRVATINI |
razpisuje delovni mesti
— UČITELJ ZA TELESNO VZGOJO, PRU ali P — VZGOJITELJICA, VZG
| Stanovanja po dogovoru.
g Kandidati morajo vložiti prošnje z dokazili o razpisnih po- g 1 gojih 15 dni po objavi razpisa.
I	*
'll!lllllll!lllll![||||||||ll!l!lll!llllllllllllillll!llllllllllllll!lll!lllllllll!lll!lllllllll!llllllll!!!llllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllillllllllllllllll!llllll!llll!lllllllllllllllll!l!llllllllllllllll!lll!lllllllF
III.
Rokopise razpisanih učbenikov in priročnikov pod A, B in C je treba predložiti v treh izvodih komisiji za učbenike in priročnike pri republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo do 30. januarja 1969, za priročnike pod C pa do 20. aprila 1969.
IV.
Komisija za učbenike in priročnike pri republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo razpisuje za učbenike in priročnike pod št.: 1, 2, 3, 4, 5, 9, 10, 12 nagrado od 2000—3000 novih dinarjev, za učbenike in priročnike pod št. 6, 7, 8, 11, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20 in 21 pa od 3500—5000 N-din.
V.
Na predlog komisije za učbenike in priročnike bo republiški sekretariat za prosveto in kulturo odločil, kateri izmed rokopisov se nagrade in s katero od razpisanih nagrad.
Nagrade za razpisani učbenik ali priročnik lahko podeli republiški sekretariat za prosveto in kulturo na predlog Komisije tudi za učbenik ali priročnik, ki sicer ne bo odobren za natis.
Številka: 610-1/65 Ljubljana, 28. maja 1968
Komisija za učbenike in priročnike
pri republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo

IMMVBBBHIIII
!!lllll!||l|l!!l||lll!!!l!llll!llllllllll!lllll!lllllllllillllll!lllllllll!l|j!!lll!l||!l||||||||l|l!!llllllllll!!llll!llllll!!llll!IIIIIIIIIIIIIUI!!llll!lllllll!ll!lllll!lllll!l|llll!l|lll!lllll!llll||||l|
Delovna skupnost
Vajenske šole z italijanskim učnim jezikom v Izoli
niiin
razpisuje naslednja delovna mesta:
—	RAVNATELJA
Pogoji:
—	izpolnjevati mora vse pogoje po zakonu o srednjem
šolstvu;	.
—	strokovni izpit;
—	5 let delovnega staža v pedagoško vzgojnem področju;
—	biti mora italijanske narodnosti
—	UČITELJA ZA ITALIJANSKI JEZIK
Pogoj :
—	visoka izobrazba
—	UČITELJA ZA TELESNO VZGOJO IN KOT DOPOLNITEV UČNE OBVEZNOSTI ZDRAVSTVENA IN PREDVOJAŠKA VZGOJA
Pogoj: visoka izobrazba.
Razpis velja 15 dni po objavi. Prošnje sprejema uprava šole do omenjenega roka.
ll!!lllll!!llllll!!llllllllllini!!llllll!ll:l!lillllllllllDII!llll!lll!!lllll!|l!l!|||]||[||||||||![|llinillllll!!lllllll!llllllllllilllllllinillllllllllllllllllllll!!llllllllllll!llllllll!llll[lll!llllll!llllllll!
Razpisi prostih delovnih mest
Otroški vrtec Ptuj — 5 vzgojiteljic, VZG. Stanovanja ni. Nastop službe 1. septembra 1968.
Osnovna šola Dolenjske Toplice — 1 učitelj za kemijo, biologijo in gospodinjski- pouk, PRU. Samska soba.
Osnovna šola Venclja Perka Domžale — 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P. Nastop službe 1. 9. 1968. Ponudbe sprejema osnovna šola V. Perka Domžale 15 dni po objavi razpisa. Kandidati naj predložijo dokazila o
strokovnosti. Stanovanja ni.
Osnovna šola Hinka Smrekarja Ljubljana-Šiška — 1 učitelj za tehnični pouk, PRU.
Osnovna šola Preserje — 1 učitelj za angleščino in slovenščino, PRU: 1 učitelj za biologijo in kemijo, PRU; 1 učitelj za likovni pouk (polovična zaposlitev), PRU; 1 učitelj za telesno vzgojo in srbohrvaščino, PRU; 1 učitelj za razredni pouk, U. Rok prijave prijave je 15 dni po objavi razpisa.
S	Razpisna komisija za razpis prostih delovnih mest na	?
S	OSNOVNI ŠOLI »JANEZ TRDINA« V STOPIČAH 5
< razpisuje naslednja prosta delovna	mesta:	?
^	—	učitelja	za	slovenski jezik	?
>	—	učitelja	za	nemški jezik	s
1	—	učitelja	za	likovni in tehnični	pouk	?
^	Kandidati morajo imeti končano VPŠ ali PA.	?
s	Osebni dohodki se obračunavajo po pravilniku o	delitvi	<
S osebnih dohodkov.	.	.	.	<
2	Stanovanja ni.	_	>
S	Poleg prošnje, kolkovane z 0,50 din, so kandidati	dolžni	s
s	predložiti tudi dokazila o strokovnosti.	2-
i	Razpis velja 15 dni od dneva objave.	?
#	. • r	.	. . .
mi
S
iiiiiiii..
Razpisna komisija pri
OSNOVNI ŠOLI POLJČANE
razpisuje
po 32. členu statuta šole delovno mesto
POMOČNIKA RAVNATEUA
PODRUŽNIČNE ŠOLE STUDENICE
Pogoj:
učitelj ali predmetni učitelj z opravljenim strokovnim izpitom.
Vloge sprejemamo 8 dni po objavi razpisa.
Nastop službe 1. 9. 1968.
llig
g


— Novo mesto
Razpisna komisija
KMETIJSKE ŠOLE GRM
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA
Pogoji:
—	da ima visoko izobrazbo (končana agronomska fakulteta)
—	da ima najmanj 10 let delovnih izkušenj v kmetijstvu
—	da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj pedagoške smeri Ponudbe pošljite v roku 30 dni po objavi razpisa s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjah.
Illllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllimilil!lllllllllllllllllll!llllll[[||l!lllllllllllli[|||||||||||||||||||||||||l!lllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllll!in!!llllllllll!l||

m Komisija za razpis mesta upravnika pri
OTROŠKEM VRTCU LENART
ponovno razpisuje po zakonu o volitvah delavskih sve-1	tov in drugih organov upravljanja -v delovnih organi-
zacijah prosto delovno mesto
UPRAVNIKA
1 Kandidat mora imeti poleg splošnih pogojev še:
B	—• srednjo vzgojiteljsko šolo in 5 let vzgojiteljske prakse
ter pedagoške sposobnosti.
B Zavod stanovanja nima.
i Prijave z dokazili o razpisnih pogojih naj pošljejo -kandidatr-g razpisni komisiji v 15 dneh po objavi.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiipiiiiiiiiiiiiiiipiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiraiiiiiiiiiiiiip
Razpisna komisija pri
OSNOVNI ŠOLI PIRAN
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— da ima visoko, višjo ali srednjo izobrazbo pedagoške smeri ter najmanj 10 let delovnih izkušenj v prosvetni službi in opravljen strokovni izpit;
Ponudbe s kratkim življenjepisom, opisom dosedanjega službovanja ter dokazili o strokovnosti, kolkovane z 0,50 N-din, naj predložijo kandidati priporočeno v 15 dneh od dneva objave razpisa.
Razpisna komisija pri
POSEBNI OSNOVNI ŠOLI NOVA GORICA
ponovno razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
—	da imajo visoko ali višjo izobrazbo defektološke smeri
—	da imajo 10 let vzgojno-izobraževalne prakse, od tega najmanj 5 let na posebni osnovni Vili
Kandidati naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni od dneva objave razpisni komisiji.