04 - SasaSavel:Layout 1 25.11.2008 21:55 Page 59
Monitor ISH (2008), X/2, 59–80
Izvirni znanstveni članek
Pre je to: 22. 5. 2005 Spre je to: 11. 6. 2006
Saša Šavel1
Ženska želja v sodobni nadaljevanki – primer nadaljevanke Seks v mestu
Izvleček: Nadaljevanka Seks v me stu s svojo vsebino in z načinom reprezentacije odseva sodobno žensko željo, ki je najvidnejša v njeni neodvisnosti in v premiku od pasivne k aktivni vlogi. Glede na to, da televizija definira žensko vlogo in sooblikuje ter reflektira njen profil, gre v primeru nadaljevanke Seks v me stu bolj za refleksijo dejanskosti, ki je najočitnejša v spremenjenem odnosu med moškim in žensko (demokratizacija odnosov), kot posledici izgube avtoritete. Vedno več moških lahko definiramo kot obsesivce in histerike, vedno več žensk pa je sodobnih histeričark, kar v nadaljevanki vidimo v odnosu med samsko in uspešno Carrie Brads haw ter sam skim in us pe šnim Ži vi no (Mr. Big). Ključne besede: ženska želja, ženski žanri, histerija
UDK 396:159.964.2
Female Desire in the Contemporary TV Series – The Case of Sex and the City
Ab stract: With its con tent and man ner of pre sen ta tion, the TV se ries Sex and the City ref lects the con tem po rary wo man’s de si re, which is cha rac te ri sed by her in de pen den ce and pro gress from a pas si ve role to an ac ti ve one. Sin ce te le vi sion de fi nes the wo man’s role, moul ding and mir ro ring her pro fi le, Sex and the City is lar gely a ref lec tion of to day’s rea lity, its most stri king fea tu re being the chan ged, de mo cra ti sed male-fe ma le re la tions hip at tri bu tab le to the loss of aut ho rity. Whi le more and more men to day can be la bel led as ob -ses sio nal and hyste ri cal, an in crea sing num ber of wo men are con tem po rary hyste rics – as is por tra yed in the re la tions hip bet ween sin gle and suc cess ful Car rie Brads haw and sin gle and suc cess ful Mr. Big. Key words: female desire, women’s genres, hysteria
1 Mag. Saša Šavel je novinarka, redaktorica oddaje Osmi dan ter urednica oddaje Platforma in zaposlena na RTV Slovenija. E-naslov: sasa.savel@rtvslo.si.
59
04 - SasaSavel:Layout 1 25.11.2008 21:55 Page 60
Saša Šavel
UVOD
Nadaljevanka Seks v me stu kaže zahodno urbano družbeno realnost, saj so v re-prezentaciji opazni premiki v konstrukciji ženskega spola. Njen družbeni portret se spreminja, za psihološkega pa ostaja vprašanje. Kot je razvidno iz vsebine, je še vedno največja ženska želja razmerje. Seks v me stu odseva teorijo belgijskega psihoanalitika Paula Verhaegheja. Verhaeghe pravi,2 da se je dru žin sko živ lje nje drastično spremenilo, včerajšnji pari so skoraj izginili in paradoksalno je (vsaj v večini zahodnoevropskih dežel), da glavne zagovornike poroke najdemo znotraj homoseksualnih skupin. Verhaeghe je prepričan, da bomo na ljubezen gledali kot na znamenje duševne bolezni, na drugi strani pa je ravno dolgotrajna ljubezenska zve za ti sto, o če mer obo ji, tako mla di kot sta ri, še ved no sa nja jo. Pa triar hal -na struktura se je v drugi polovici 20. stoletja začela majati, kar je vplivalo na pred pi sa ne vzor ce spol nih vlog. Psi hoa na li tič ni teo re ti ki me ni jo, da je po sle di ca iz gu be av to ri te te ta, da si no vi več ne do je ma jo oče ta kot za stop ni ka tra di ci je oz. ne ko ga, ki pre da ja oče tov sko av to ri te to. Si no vi iz gu bi jo mo del iden ti fi ka ci je in ne naj de jo pre ho da v po zi ci jo odra sle ga. Os ta ne jo 30-let ni najst ni ki. “Re zul tat tega so osam lje ne izo bra že ne žen ske, tri de set let ni najst ni ki v svo jih sku pi nah, osam lje ni lo če ni moš ki, ki os ta ja jo sami za ra di stra hov in eno star šev ske dru ži ne.”3 Zanimalo nas je, kako se “človeštvo v novi preobleki” zrcali v nadaljevanki, kako televizija definira žensko vlogo, sooblikuje in reflektira njen profil v nadaljevanki. Seks v me stu je no vo dob ni žen ski ža nr (sko raj ni več žen ski ža nr v kla sič nem smislu), ki se po značilnostih razlikuje v prikazovanju ženske od univerzalne tema ti ke last ne žen skim ža nrom in spe ci fič nih žen skih ža nrov, kot so npr. soap opere. Kot smo ugotovili, je prikazovanje ženske v televizijskih produkcijah močno odvisno tudi od produkcijskih ozadij. Producent nadaljevanke je Darren Star, nadaljevanka pa je nastala v okviru HBO, ki ima kot naročniška TV-postaja več svobode. Zanimalo nas je tudi, koliko so se spremenili atributi ženskosti in na kakšen način atribute sodobne ženske prikazuje nadaljevanka. Pri tem sem upoštevala naslednje:
a) Kje se zr ca li žen ska že lja?
b) Ženska se je odmaknila od pasivne k aktivni spolnosti. Gre za novo definicijo ženske seksualnosti?
Verhaeghe, 2002, 9. Verhaeghe, 2002, 94.
60
04 - SasaSavel:Layout 1 25.11.2008 21:55 Page 61
Ženska želja v sodobni nadaljevanki – primer nadaljevanke Seks v mestu
c) Kakšna je vloga družbenih institucij, ki so v preteklosti oblikovale žensko pozicijo (družina, cerkev itd.)?
Skušali smo najti tudi vzporednice med sodobnimi subjekti in subjekti, ki nastopajo v nadaljevanki. Koliko je nadaljevanka dejanska refleksija realnega stanja, ki ga Verhaeghe poimenuje “ljubezen v času osamljenosti”, kako sama nadaljevanka narekuje užitek in v katerih elementih v nadaljevanki se pojavlja ženska želja? Kot pravi Tania Modleski,4 soap ope re ne le, da na go var ja jo gle dal ce kot žen ske, ampak obenem tudi konstruirajo ženske subjektne pozicije, ki presegajo patriarhalne oblike subjektivnosti. To trditev bi lahko prenesli tudi na nadaljevanko Seks v me stu.
1. Produkcija ženske v nadaljevanki Seks v mestu 1.1. Car rie, Mi ran da, Char lot te in Sa mant ha – krat ka pred sta vi tev ana -liziranih delov in psihološki portret glavnih junakov nadaljevanke “To so čudovite štiri – Carrie (Sarah Jessica Parker), seksualna kolumnistka, ki svo jim bral cem po stav lja ugan ke v slo gu Char lie ja Cha na (Je anal ni seks oral ni seks devetdesetih? Je monogamija nova nezvestoba?), Miranda (Cynthia Nixon), odvetnica in latentno divja, Charlotte (Kristin Davis), staromodna in upravlja galerijo, in Samantha (Kim Cattrall), čez dan publicistka, žurerka ponoči” (Wol-cott, 2001, 69).
Od leta 1997 do 2002 je ameriška naročniška televizijska postaja HBO posnela 5 epi zod. Ana li zi ra li smo 7 na da lje vank. Iz prve epi zo de 3 in iz preo sta lih epi -zod po eno:
1. del: Seks v me stu, Sex and the City
Te melj no vpra ša nje, ki ga za sta vi Car rie v svo ji ko lum ni, je, ali žen ske lah ko sek -sajo kot moški. Na proslavljanju Mirandinega ne kaj čez tri de se te ga rojstnega dne, se od lo či jo, da ni vred no ča ka ti na ideal ne ga moš ke ga, bo lje je prev ze ti vlo go moškega. Carrie se prvič sreča s fantazijo svojega idealnega moškega – z Živino.
8. del: V tro je je gne ča, Three’s a Crowd
Carrie ugotovi, da je bil Živina že poročen. Charlottin fant ima fantazijo o
4 Modleski, 2002, 47.
61
04 - SasaSavel:Layout 1 25.11.2008 21:55 Page 62
Saša Šavel
sek su v tro je. To je tudi tema na da lje van ke. “Je seks v tro je fa fa nje de vet de se -tih?” se spra šu je Car rie in ugo to vi, da je pra va pri vlač nost in tim nost.
9. del: Žel va in za jec, Turt le and Rab bit
Ali je v me stu ve li kih pri ča ko vanj na sto pil čas, da se za do vo ljiš s tem, kar lah -ko do biš? “Turt le”, Žel va, je ban kir. Sa mant ha mu z ob le ko spre me ni slog, ne pa nje go ve oseb no sti. Na po ro ki jih po se di jo za po seb no mizo, mizo za sam -ske. Mi ran da ima novo igra čo – vi bra tor. “Čez petdeset leto bodo moški zastareli,” pravi Miranda.
26. del: Hi tro pri de, hi tro odi de, Easy Come, Easy Go
Živina se je medtem poročil z manekenko Natasho. Carrie prijateljuje z mizarjem Aidanom. Na pohištvenem sejmu, kjer Aidan razstavlja svoje pohištvo, se Carrie in Živina zopet srečata. Živina pravi: “V mojem stanovanju zdaj pre-vla du je bež. Bež je sra nje.” Car rie: “Mi sli la sem, da ti je bež všeč.” Ži vi na: “Ni rav no po moji meri.” Car rie se po nov no za ple te z Ži vi no.
32. del: Po li tič no erek tič no, Po li ti cally Erect
Carrie spremlja svojega novega ljubimca Billa Kellyja na njegovi predvolilni kampanji. On ji razkrije svojo seksualno fantazijo – želi, da se nanj polula. Car rie je v za dre gi. Spra šu je se, ali ob sta ja seks brez po li ti ke. Sa mant ha ne že -li biti po li tič no ne ko rekt na, zato pri vo li v seks z moš kim, ki je za dve gla vi manj ši od nje. Car rie ji no za dre go kon ča Bill – kon ča raz mer je, ker vod ja nje -go ve kam pa nje, ki je gej, meni, da je po li tič no ne ko rekt no, da ga sprem lja sek -sualna kolumnistka.
63. del: Sleči obleko, Chan ge of a Dress
Carrie in Aidan sta spet skupaj. Želita se poročiti. Samantha se je zaljubila v kralja hotelske verige, Richarda Wrighta. Richard ji je zelo podoben. Tudi on ne verjame v monogamijo. Miranda je noseča. Novica, ki razveseljuje vse okrog nje, ra zen nje. Car rie je, po tem ko dobi aler gi jo na po roč no ob le ko, skeptična glede poroke: “Ali si res že li mo teh stva ri ali smo pro gra mi ra ni?” Ai-da na pro si, ali lah ko še malo po ča ka ta. Na prvi po gled se stri nja, ven dar po -tre bu je jams tvo, da je res nje go va, a ga ne dobi. Car rie je spet sam ska.
62
04 - SasaSavel:Layout 1 25.11.2008 21:55 Page 63
Ženska želja v sodobni nadaljevanki – primer nadaljevanke Seks v mestu
69. del: Sta ra gos pa sre ča, Luck Be an Old Lady
Char lot te ima 36. rojst ni dan. Car rie se na vse pre te ge tru di, da bi sku paj praz -novale. Richard je Samantho prepričal s svojo ljubeznijo. Vsi skupaj so za vikend v At lan tic City ju. Car rie je po sta la ci nič na do moš kih in ob se de na z mi -slijo, da bo izgubila svoje prijateljice. Samantha je bolestno ljubosumna na čed ne ga in skriv nost ne ga Ric har da, za ka te re ga se zdi, da jo vara na vsa kem ko ra ku. Zato ga pu sti. Z av to bu som se vra ča jo na zaj v New York. Slož ne in zo -pet sam ske.
Carrie – po zadnji modi oblečena histeričarka, neodvisna kolumnistka in seksualna antropologinja, jasno izraža svoje seksualne želje, želi si romantično razmer je, a ko se zdi, da je sre ča la pra ve ga, ta po beg ne, nje na neus pe la raz mer ja so povzročila cinično gledanje na odnose med moškim in žensko ter na družino;
Charlotte – njen naj večji ideal je po ro ka, ne že li se od pr to po go var ja ti o in -timnih zadevah, je zagovornica tradicionalnih vrednot in družine;
Miranda – razum prevladuje nad njenimi čustvi, je pravnica in temu primerno tudi oblečena, odprto se pogovarja o svojem intimnem življenju, pripravljena je sprejeti vlogo matere samohranilke;
Samantha – je ute le še nje pro mi skui tet ne, li be ra li zi ra ne žen ske, ki ži vi zgolj za svoj uži tek, me nja va nje moš kih pa je ver jet no krin ka nje ne krh ko sti, re sne ga raz -mer ja ne zmo re ime ti, saj se po ka že, da je iz jem no ran lji va in lju bo sum na, zelo od -pr to se po go var ja o spol no sti, v ka te ri ne mine dan brez eks pe ri men ti ra nja.
1.2. HBO, Dar ren Star in Seks v me stu
Kako te le vi zi ja de fi ni ra žen sko vlo go in soob li ku je pro fil žen ske? Če upo šte va mo znani McLuhanov citat “Medij je sporočilo”, potem lahko odgovorimo, da na dva načina. Z vsebino in z načinom njene konstrukcije. Produkcijska ozadja nam veliko povejo o namenu in načinu konstruiranja medijskih vsebin. V 70. in 80. letih, ko so se raz cve te li žen ski ža nr – pred vsem soap ope re – je bila vse bi na skon -struirana drugače.
HBO je kot naročniška televizijska postaja svobodnejša v svojih reprezentaci-jah od komercialnih televizijskih postaj, ki so odvisne od oglaševalskega denarja. Nadaljevanka Seks v me stu je dober primer. Producent nadaljevanke je Darren Starr, učenec in dolgoletni sodelavec enega največjih ameriških producentov nadaljevank Aarona Spellinga ter producent in scenarist nadaljevank Beverly Hills,
63
04 - SasaSavel:Layout 1 25.11.2008 21:55 Page 64
Saša Šavel
90210 in Me lro se Pla ce. Rezultat njegove ločitve od Spellinga, znanega po produkciji nadaljevank, ki zadovoljujejo in krepijo družinske vrednote (npr. 7th Hea ven (Sed ma ne be sa) in Be verly Hills, 90210 v produkciji komercialne produkcijske hiše WB), je vsebinski miselni preskok. Od moralistične nadaljevanke Beverly Hills, 90210 in opaznega premika v prezentaciji odnosa med moškim in žensko, se je ta še bolj radikaliziral s Starovo osamosvojitvijo, predvsem če njune produkcije primerjamo s tistimi, ki so se temeljito ukvarjale z družino. Ne moremo spregledati nadaljevanke iz 80. let Dynasty (Dinastija), ki je poleg nadaljevanke Dallas z ne -skončnimi zapleti pravzaprav želela opozarjati na družinske vrednote v krizi, največ ji ideal pa je še ved no bila neo kr nje na in sreč na dru ži na. Pro du cent Dallasa je bil Leonard Katzman, predvajala jo je televizijska postaja CBS. Dinastijo sta pro -ducirala Richard in Esther Shapiro za televizijsko mrežo ABC. Tudi družina, kot jo je prikazoval Aaron Spelling v Beverly Hillsu, 90210 ali v Sedmih nebesih, je idea -lizirana družina. Prikazana je kot rajski otok, kjer so otroci deležni moralnih nasvetov glede prekrškov, ki so rezultat sprijene sodobne družbe. “Kakorkoli že, Star je vešč subvertiranja družinskih vrednot in staromodnih omejitev. V Starovih delih je po ro ka za moš ke ga kraj, kjer pe nis umre, in za žen sko za če tek ma te rins tva. Njegovi junaki so hedonisti (reci karkoli, delaj karkoli, dol daj kogarkoli), ki se družijo v skupinah in primerjajo svoje zapiske med neštetimi koktajlskimi zaba-vami.”5 Boj med Spel lin gom in Sta rom je pre ra sel v boj med vse bi na mi. Woll cot pi še o tem, da se je oj dip ska bor ba med Spel lin gom in njego vim va ro van cem za -če la, ko se je Star od lo čil, da ne bo več slu ga in da bo pro du ci ral se ri jo za CBS. Nadaljevanka Seks v me stu je postala uspešna, takoj ko so jo začeli oddajati. Za scenarij je adaptiral knjigo avtorice Candace Bushnell, in ker je na da lje van ka na -stala v produkciji naročniške televizijske postaje, mu ni bilo treba skrbeti za morebitne vznemirjene gledalce.
Drzne reprezentacije osvobojene ženske, kakršne so v nadaljevanki Seks v me -stu, so rezultat družbene realnosti in v produkcijskem kontekstu stopnička naprej po lestvici prezentacije liberalizirane ženske v medijih. Darren Star je nakazal svoje namere že v nadaljevanki Me lro se Pla ce, ki je na neki na čin spreo br ni la optiko prejšnjih soap oper. Stanovanjski kompleks, v katerem bivajo pretežno samski ljudje, prevzame funkcijo intrigantnega družinskega okolja. Medtem ko Me lro se Pla ce še gradi na psiholoških značilnostih soap oper, ponuja Seks v me stu
5 Woll cot, 2001, 64.
64
04 - SasaSavel:Layout 1 25.11.2008 21:55 Page 65
Ženska želja v sodobni nadaljevanki – primer nadaljevanke Seks v mestu
popolnoma novo formulo. Odmik Darrena Stara od Aarona Spellinga je radikali-ziral produkcijo TV-nadaljevank.
1.3. Dal las proti Seksu v me stu
Seks v me stu predstavlja liberalizirano žensko pozicijo in žensko željo ter jo definira z različnimi liki. Seks v me stu je no vo dob ni žen ski ža nr (sko raj ni več žen ski ža nr v kla sič nem smi slu), ki se po zna čil no stih raz li ku je od uni ver zal ne te ma ti ke, last ne spe ci fič nim žen skim ža nrom, kot so npr. soap ope re. Za žen ske ža nre je zna či len me -lo dra ma ti čen ele ment. Za me lo dra mo pa sta osred nje ga po me na že lja in fan ta zi ja.
V nadaljevanki Seks v me stu gre za problematiziranje osebnega življenja, ki se izraža v medsebojni komunikaciji in močnih vezeh štirih prijateljic. Tipični družinski rituali, ki so ponavadi bili osrednja reprezentacija, pa so večinoma predmet posmeha oz. so redko osrčje melodramatične naracije. Melodramatičnost se je izgubila v uživanju, ki se le redko sprevrže v klasično dramatiziranje okrog sen-zacionalističnih dogodkov. Takšni dogodki so t. i. psihološki cliffhangerji,6 ki po -skrbijo za minivrhunce na koncu vsake nadaljevanke in tako pustijo gledalca v negotovosti in radovednosti, saj soap opera sama po sebi ne ponuja enega samega vrhunca. Seks v me stu se ni ko li ne kon ča s psihološkim cliffhangerjem, tem več z jasno razrešitvijo zastavljenega problema, ki ga prepoznamo v naraciji Carriejine-ga pisanja. Teme posameznih poglavij imajo skupni imenovalec. Sporočilo vseh na da lje vank pa je zna čil no za žen sko že ljo v 21. sto let ju; ta se zr ca li v neus pe lem razmerju med Carrie in Živino.
Seks v me stu se odmika od značilnih pripovednih struktur, pa tudi tekstualnih operacij, ki v soap operah nagovarjajo gledalca kot idealno mater (vserazumeva-jočo, vedno tolerantno do slabosti in šibkosti drugih), poleg tega pa stanja pričakovanja in pasivnosti prikazujejo kot prijetna.7 Nadaljevanka Seks v me stu ne zah -teva pasivnega ženskega občinstva. Reprezentacije ženskih vlog ponujajo drugačno identifikacijo. Ženska vloga je v nadaljevanki osvobojena, neodvisna, samska, taka pa je brez zadržkov tudi reprezentirana, z necenzuriranim prikazovanjem spolnih odnosov in tradicionalnih institucij, kot so zakon, cerkev, družina, služba, ter z odkritimi dialogi.
6 Psihološki cliffhanger pomeni dobesedno, da nekdo visi na robu prepadne pečine. V prenesenem pomenu se beseda uporablja za označitev zgodbe ali tekmovanja, katerega izid se pre ne se v na sled njo epi zo do (Ang, 2000, 107).
7 Kuhn, 2002, 53.
65
04 - SasaSavel:Layout 1 25.11.2008 21:55 Page 66
Saša Šavel
Liberalizirana mizanscena ter scenarij in režija ne sovpadajo samo z zgodovinsko komponento razvoja tega televizijskega žanra, temveč tudi s specifičnim produkcijskim ozadjem. Če pogledamo v zgodovino prezentacije spolnosti v ameriški komercialni televizijski in filmski produkciji, pa zaznamujeta odklon od dotedanje reprezentacije ravno reprezentacija ženske in moškega kot posameznikov ter njun odnos. V klasični melodrami je fantazija ljubezni ločena od seksualne fantazije. V eni od nadaljevank Sek sa v me stu (Easy come, easy go) je rde ča nit Samanthino razmerje z moškim, čigar sperma ima čuden okus. Samanthi to ni všeč, zato ga pri si li, da jo oku si še sam. Sa mant ha se spra šu je: “Ali bi moš ki, če bi jo ime le (sper mo) žen ske, to po če li? Ver jet no samo, če bi ime la okus po pivu.” Do sredine 90. je bila takšna reprezentacija spolnosti v televizijskih nadaljevankah nepredstavljiva.
Treba se je ozreti tudi na razmerje med oblikami reprezentacij in ideologijo kapitalizma. V času razmaha melodramatičnih soap oper o bogatih družinskih klanih so v ZDA vladali republikanci. Moralna večina se je zrcalila v moralizira-ni reprezentaciji. V času razmaha radikalnih TV-serij so vladali demokrati. Kot smo že omenili, je HBO naročniška televizijska postaja, ki je lahko nekoliko politično nekorektna, saj ni odvisna od državnega ali oglaševalskega denarja.
Zanimivo je, da se ravno v času volitev za ameriškega predsednika pojavi nadaljevanka Seks v me stu z naslovom Po li ti cally erect. Carrie prijateljuje s politikom Bil lom Kelly jem, sprem lja ga v ča su nje go ve kam pa nje. Kelly se zdi zelo li be ra -ren, saj je tudi nje gov pred stav nik za sti ke z jav nost jo ho mo sek sua lec. Kot po na -vadi se Carrie, Samantha, Charlotte in Miranda menijo ob razkošnem kosilu nekje na Manhattnu. “Jaz volim kandidate glede na njihov videz”, pravi Samantha, “saj dr ža va bo lje de lu je, če v Beli hi ši sedi če den moš ki; po glej te samo, kaj se je zgo di lo Ni xo nu – nih če ga ni ho tel po fu ka ti, zato je fu kal vse po vr sti.” Ka sne je Bill Kelly izrazi svojo seksualno fantazijo, ki povzroči nelagodje pri Carrie. Želi, da se Carrie nanj polula. Ker dekleta v vsaki nadaljevanki podrobno obdelajo svoje seksualne izkušnje, Samantha komentira situacijo: “To je tako tipično za moške z močjo – hočejo biti dominantni in ponižujoči.” Ko Carrie končno prizna Bil-lu, da ji tovrstne parafilije niso pogodu, ji on z dominantnim glasom odvrne, da so mu itak svetovali, da je za njegovo kampanjo prijateljevanje s seksualno ko-lumnistko škodljivo. Carrie se mu maščuje v svoji naslednji kolumni, ki jo naslovi “Lulati ali ne lulati – to je vprašanje”. “Nisem uporabila njegovega imena – na ta način je bilo sporočilo bolj politično.” Tukaj se pokaže večplastnost nadalje-
66
04 - SasaSavel:Layout 1 25.11.2008 21:55 Page 67
Ženska želja v sodobni nadaljevanki – primer nadaljevanke Seks v mestu
vanke. Na eni strani gre z ilustracijo seksualnih parafilij za kritiko moči tako v javni in zasebni sferi, na drugi strani za kritiko ameriškega političnokorektnega sistema.
Kapitalistična logika v Sek su v me stu se ne zrcali več v prikazovanju naftnih mogotcev oz. bogatih kapitalističnih razvejenih družin, temveč je zgodba osredotočena na posameznike. Posamezniki predstavljajo potrošnike, gonilno silo kapitalizma. Carrie npr. ne more preživeti brez najnovejšega modela čevljev Manola Blahnika.
Na da lje van ke so več po men ske. Soap ope re iz 80. let lah ko ra zu me mo kot kri -ti ko bo gas tva in mo či ali pa kot opo zar ja nje na dru ži no v kri zi. Po dob no bi lah ko trdili za nadaljevanko Seks v me stu. V epi zo di z na slo vom Chan ge of a Dress se Car -rie, po tem ko po me ri po roč no ob le ko, zač ne du ši ti in dobi iz puš ča je. Nje no telo je fi zič no za vra ča lo mi sel na po ro ko z Ai da nom. “Za kaj se sploh ho če mo po ro ča ti, daj te mi en do ber raz log po leg tega, da ne že li mo sami umre ti ipd.,” pra vi Car rie.
2. Kje se zrcali ženska želja?
2.1. Žen ska že lja kot uži tek gle da nja
Ženska želja se kaže v mitih užitka “v množici različnih kulturnih pojavov, od
hrane do družinskih fotografij, od televizijske nadaljevanke o kraljevski družini
do oddaj o naravi itd. Biti ženska pomeni biti nenehno nagovarjana, nenehno
skrbno preiskovana; našim željam nenehno dvorijo – v kuhinji, na ulici, v svetu
mode, v fil mih in knji gah.”8
Pri kulturni reprezentaciji, kot so nadaljevanke, je potrebno dvojno branje ženske želje. Eno je kulturna reprezentacija ženske želje kot refleksije dejanskosti v sami na ra ci ji, eno pa je žen ska že lja bral cev oz. gle dal cev, ki se spro ži ob gle -danju nekaterih vsebin. Ta je lahko skopofilična, kar pomeni, da izhaja iz užitka uporabljanja druge osebe kot objekta seksualne stimulacije s pomočjo vida. Druga, ki se je razvila z narcisizmom in konstitucijo jaza, prihaja iz identifikacije z videno podobo.9 Mulveyjeva je prepričana, da je film skozi zgodovino razvijal iluzijo realnosti, v kateri je to protislovje med libidom in jazom našlo lepo komplementaren fantazijski svet. Spolni nagoni in identifikacijski procesi imajo pomen
Co ward, 1998, 1. Mul vey, 2001, 277.
67
04 - SasaSavel:Layout 1 25.11.2008 21:55 Page 68
Saša Šavel
znotraj simbolnega reda, ki artikulira željo. V tem primeru se nanašamo samo na nadaljevanko Seks v me stu, zato je, kot ugo tav lja Lau ra Mul vey,10 lahko pogled, katerega forma vzbuja ugodje, ogrožajoč po vsebini. Ženska kot reprezentacija/po-doba pa je tista, ki kristalizira ta paradoks, ker iz ha ja iz dom ne ve, da se je v sve -tu, ki temelji na spolni neuravnoteženosti, ugodje v gledanju razcepilo na aktivno – moš ko – in pa siv no – žen sko. Seks v me stu je takšno stereotipizirano repre-zentacijo postavil na glavo. Pravzaprav je za to nadaljevanko zanimivo brisanje meje med žen skim in moš kim ob čins tvom, žen ske pa so ti ste, ki prev za me jo ak -tivno vlogo. Tudi v preteklosti se srečujemo z aktivnimi ženskimi junakinjami, npr. v 60. le tih z Lucy v na da lje van ki I love Lucy, v 80. sta bili po pu lar ni de tek tiv -ki Cag neyeva in La ceyjeva, tudi Mad die iz na da lje van ke Moonlighting. Razlika v reprezentaciji ženske v teh nadaljevankah se od Sek sa v me stu razlikuje predvsem v na ra ci ji. Med tem ko je v 80. še ved no šlo za boj za ena ko prav nost s pri ka zo va -njem ženske v tradicionalno moškem poklicu, kot je detektivski,11 Seks v me stu dokazuje, da je enakopravnost že dosežena in ne gre več za procese samopotrje-va nja. Seks v me stu brez dlake na jeziku izraža osvobojeno žensko tako v naraciji kot vizualni reprezentaciji.
Žen ska že lja v Sek su v me stu ni več fan ta zij ska, tem več je za ra di vse bolj rea li -stičnega koncepta nekako bolj reprezentacija realnega družbenega stanja, kar za-de va od nos med moš kim in žen sko ter žen sko že ljo. Kjer ve či na film skih re pre -zentacij žensk še vedno temelji na razkazovanju ženske kot seksualnega objekta, je sprememba vidna predvsem v prikazovanju erotične plati ženske. Ženska je ponavadi predstavljena kot erotični objekt za junake in erotični objekt za gledalce, Car rie, Sa mant ha, Char lot te in Mi ran da pa so ero tič ne tudi za žen ske. Vzbu -ja jo in izra ža jo žen ske že lje člo veš tva v novi preob le ki. Žen ski liki v Sek su v me -stu narekujejo užitek.
Identifikacijski procesi so na neki način vzporedni feminističnim gibanjem. V neofeminističnem gibanju v 70. in 80. letih je prevladovala diskusija o patriarha tu, re vo lu cio nar ni cilj pa je bil ena kost med spo lo ma. Tako se že v 80. zač ne iz -gubljati prezentacija tradicionalnih vlog žensk (Cag ney & La cey). Po ča si jih zač -ne nadomeščati podoba seksualno in poslovno aktivne ženske (Seks v me stu).
Mul vey, 2001, 278. Ang, 1996, 85.
68
04 - SasaSavel:Layout 1 25.11.2008 21:55 Page 69
Ženska želja v sodobni nadaljevanki – primer nadaljevanke Seks v mestu
2.2. Žen ska že lja v na da lje van ki Seks v me stu
Paul Ver haeg he12 trdi, da da nes ob sta ja no tra nji raz cep v sami že lji. “Ho če mo to, če sar si ne že li mo, in že li mo si to, če sar no če mo.” Že lja po dru gi ose bi je tako pri moš kem kot pri žen ski zre du ci ra na na ne do seg lji vost. In beg pred iz pol ni tvi jo že -lje je re zul tat obr nje ne situa ci je – ko gre za ak tiv no že ljo žen ske in pa siv no že ljo moš ke ga. Ali kot pra vi Char lot te: “Za ve či no moš kih po me ni us pe šna žen ska grož -njo. Če ho češ do bi ti moš ke ga, mo raš za pre ti go bec in igra ti po nji ho vih pra vi lih.”
Ženska želja je v nadaljevanki prisotna tako v zasebnem kot v javnem življenju. Carriejina kolumna je bistvenega pomena, saj briše meje med njenimi zasebnimi izkušnjami in razmišljanji ter javno objavo. Njena kolumna, po kateri je naslovljena nadaljevanka Seks v me stu, naj bi reflektirala sodobno žensko željo in atribute ženskosti, saj piše o seksualnem življenju žensk in njihovih realnih odnosih z moškimi. V prvem delu nadaljevanke Carrie pojasni Živini, kaj počne. Pravi, da je seksualna antropologinja. Pa tudi nadaljevanko kot celoto lahko beremo kot antropološko raziskavo sodobne ženske želje. Seks v me stu je di skurz, ki odseva in producira definicije ženske seksualnosti. Gre za kritiko teze o ženski kot pa siv ni žr tvi po tro šniš ke druž be, ki ji vsi lju je svo je laž ne po tre be in s tem tla -či njeno izvirno ženskost.
Kaj so tradicionalni atributi ženskosti? Pasivnost, ubogljivost, nebogljenost, materinskost. Primer takšne ženske je npr. lik Sue El len iz soap ope re Dallas. Tragedija Sueelleninega življenja z J. R. Ewin gom odseva v alkoholizmu. Na ravni simbolne identifikacije se njeno opijanje kaže kot nebogljenost in spolna nezmožnost. V nadaljevanki Seks v me stu ima alkohol vlogo povečevanja libida. Carriejin zaščitni znak je koktajl Cosmopolitan. Junakinje v Sek su v me stu so prezentirane kot osvobojene. Gre za samske, neodvisne ženske, katerih atributi ženskosti izhajajo iz t. i. postmoderne subjektivnosti. Atribut ženskosti je postal ženski užitek, ki je avtonomen in pomeni razpad obstoječih definicij. Atribut ženskosti je moderna, emancipirana ženska, ki si vprašanja promiskuitete in permisivnosti več ne zastavlja.
Poglejmo nekaj atributov ženskih želja in njihovo predstavitev v nadaljevanki Seks v me stu:
1. Moda in lepo telo
Postmoderni subjekt je potrošnik. Carrie in Charlotte sta obsedeni s kupova-12 Verhaeghe, 2002, 319.
69
04 - SasaSavel:Layout 1 25.11.2008 21:55 Page 70
Saša Šavel
njem čevljev. Znamke so izjemnega pomena – torbice Gucci, čevlji Manola Blah ni ka itd. Ko Car rie Ai da nu zau pa, da je Mi ran da no se ča, se mora Ai dan zakleti na kostim Chanel, da novice ne bo povedal Stevu, očetu Mirandinega otroka. Glavne junakinje skrbijo za svoj videz in nemalokrat jih kamera pokaže pri jogi, pi la te su ali so dob nem ple su.
2. Idea len dom
Stanovanje glavne junakinje je glede na njene potrošniške navade opremljeno precej skromno13. Ai dan ji, med tem ko le ži ta na po ste lji, pra vi, da si po seb na žen ska za slu ži po se ben dom in da ji ga bo on po lep šal. Dru ga če je pri Ži vi ni. Potem ko je zaradi Natashe pustil Carrie je Natasha začela preurejati njegov dom. Nezadovoljstvo Živine z zakonom se kaže pri interpretaciji stanovanja. “Kje je tvo ja že na?” vpra ša Car rie, po tem ko se vsi štir je (Na tasha, Ai dan, Car -rie in Živina) srečajo na pohištvenem sejmu. Živina odgovori: “Sodeluje na draž bi, oko je vr gla na bež fo telj. Vse v mo jem sta no va nju je zdaj bež. Bež je sra nje.” “Jaz pa sem mi sli la, da ti je všeč,” ci nič no od go vo ri Car rie.
3. Od pasivne k aktivni spolnosti
Toleranca in pasivnost še vedno v veliki meri veljata za atributa ženskosti,14 prav tako pa po droč je spol no sti.15 Seks v me stu uteleša postmoderno interpretacijo odnosa razsrediščenega subjekta do spolnosti, kakršna je predstavljena v člankih Zygmunta Baumana (Post mo dern Uses of Sex) in Jeffreyja Weeksa (The Sexual Citizen).
Bauman pravi,16 da sta v moderni dobi v procesih dominacije bili pomembni dve strategiji. Prva je bila uradno promovirana z zakonodajno močjo države in ideološko močjo cerkve in šole. To je bila po njegovem strategija utrjevanja omejitev in vsiljevanja reproduktivnih funkcij spolnosti na račun svobode erotične domišljije – nenadzorovani presežek seksualne energije je veljal za manjvredne-13 http//: www.hbo.com.
14 Kuhn, 2001, 53.
15 Ksenija Vidmar pravi (2001, 22), da pasivna spolnost kot označevalec ženskega subjekta postane predmet feministične analize, ki začne raziskovati družbene vzvode takšne konfiguracije ženske psihe.
16 Bau man, 1999, 20.
70
04 - SasaSavel:Layout 1 25.11.2008 21:55 Page 71
Ženska želja v sodobni nadaljevanki – primer nadaljevanke Seks v mestu
ga in je pripadal zatiranim in družbeno degradiranim sferam, kot so pornografija, prostitucija in izvenzakonska razmerja. Na ta način je v trikotniku eroticizem, ljubezen in spolnost obstajala povezava med reprodukcijo in eroticizmom, kar pomeni, da je bil glavni atribut ženskosti reprodukcija oz. materinskost. Družbene transformacije 20. stoletja, na čelu z novimi mediji in tehnologijami (biotehnologije), pa so povzročile, da je eroticizem postal kulturna norma. Ena od glavnih tem nadaljevanke je vprašanje, kaj se je zgodilo z ljubeznijo v času prevlade užitka, eroticizma in razmerij brez obveznosti, četudi je še vedno ideal vseživ-ljenjsko razmerje.17 Ljudje so v zvezi samo, dokler zadovoljujejo svoje potrebe. Postmoderni subjekt in postmoderni seks lahko metaforično opišemo z orgazmom kot vrhuncem uživanja, Bauman pravi:18 “Postmoderni seks je orgazem.” Med sedanjo seksualno revolucijo in družbenimi postmodernimi kulturnimi transfor-ma ci ja mi ob sta ja še ena vez. Bau man je pre pri čan, da je ne koč ope va na več na lju -bezen bila ključ do večnosti. Postmoderno nesmrtnost pa omogoča užitek. Zakaj je tako? Enega od odgovorov najdemo v epizodi Sek sa v me stu, ki ima na slov Želva in zajec. Mi ran da vsem priz na, da si je na ba vi la vi bra tor. “Čez pet de set let bodo moš ki itak za sta re li. Že zdaj se z nji mi več ne mo reš ne po go var ja ti, ne po -tre bu ješ jih za otro ke in ne po tre bu ješ jih niti za seks.” Mi ran da v bis tvu iz po sta -vi zelo resen problem sodobne družbe, zadevajoč nove reproduktivne možnosti, ki jih ponujajo sodobne tehnologije.
Tudi Char lot te si kupi vi bra tor, ob ka te rem tako zelo uži va, da več ne ču ti po -trebe po kakršnemkoli druženju. Njene prijateljice končno vdrejo v njeno stanovanje in ji odvzamejo vibrator. Tukaj je jasno nakazano razmišljanje o tem, da je družbeno bitje, človek, postal neoindividualist, za katerega je, kot pravi Jean Bau-drillard,19 značilen atletski duh in podjetniško junaštvo20 ter izguba drugega. Najboljši primer za ilustracijo smrti drugega je kloniranje.21 To je sta nje, ko dru gi ni več objekt strasti, temveč postane predmet produkcije. Subjekt brez objekta, brez
17 Weeks, 1999, 44.
18 Bau man, 1999, 24.
19 Hor rocks, 2001, 50.
20 Triumf ekonomskega individualizma, ki je zelo dobro prikazan v nadaljevanki Seks v mestu, je želel spodkopati družbene avtoritete, zato je odprl poti za novi libertinizem, kjer je potencialno, če so potrebe trga zadovoljene, dovoljeno vse (Weeks, 1999, 44).
21 Pod kloniranjem v tej točki razumemo še druge oblike tehnološke reprodukcije človeka, npr. metodo IVF (fertilizacija in vi tro, metoda za umetno oploditev jajčeca).
71
04 - SasaSavel:Layout 1 25.11.2008 21:55 Page 72
Saša Šavel
drugega pa je narcisoiden in namesto strasti do drugega ustvarja umetno sintezo drugosti, ki se manifestira v različnih plastičnih transformacijah telesa (od bodi-bildinga do plastičnih operacij). Drugega smo izgubili zaradi strahu pred njim.
Lahko bi rekli, da se je pojem večnosti dekonstruiral s prihodom novih, digitalnih tehnologij. Nove možnosti podaljševanja življenja oz. samega kreiranja življenja so se pokazale v razdvajanju eroticizma od reprodukcije in ljubezni. To teorijo v svojem vedenju do moških uteleša lik Samanthe. Moški in seks sta za njo zgolj vir užitka. V prvem delu nadaljevanke Samantha pravi: “Seksati moraš tako kot moški.” “Z vibratorjem?” vpraša Charlotte. “Ne, brez čustev. Prvič v zgodovini se je zgo di lo, da ima jo žen ske to li ko de nar ja in mo či kot moš ki.” Ta iz ja va je nakazana kot odgovor na Carriejino vprašanje o tem, kaj se je spremenilo v družbi, da ženske ne morejo več uživati v romantični ljubezni. Tezo lahko potrdimo z Laschevo teorijo,22 da je demistifikacija ženskosti povezana z desublimacijo seksualnosti. V nadaljevanki je jasen tudi odnos do parafilij.23 Spol nost ni več kraj ta -bujev in nekatere parafilije niso več kazensko preganjane.
Verhaeghe24 pravi, da ženska zaradi svojih zgodnjih spolnih izkušenj veliko laže zavzame biseksualno pozicijo. Ko Charlotte prijateljuje z arhitektom Jackom želi zadovoljiti njegovo seksualno fantazijo in privoli v seks v troje. Ko Charlotte za nasvet vpraša svoje prijateljice, Samantha odgovori: “Seks v troje je fafanje devet de se tih.” Car rie pa se v svo ji ko lum ni spra šu je: “Je seks v tro je novo sek sual -no obzorje?”
To, kar Bauman poimenuje postmoderni seks, Weeks poimenuje fenomen seksualnega meščana.25 Seksualni državljan je po njegovem hibridno bitje, ki briše meje, ki so bile za za hod ni svet ved no ključ ne, med za seb nim in jav nim.26 T . i . seksualnega meščana definirajo štiri značilnosti, ki so jasno nakazane v nadaljevan ki:
22 Lasch, 1986, 215.
23 Verhaeghe pojasnjuje (2002, 120), da je termin perverzija postal politično neprimeren in se je na me sto tega vzpo sta vil ter min pa ra fi li ja; od klon, ki naj bi vzbu jal strah, se zdaj zaradi pritiska različnih skupin obravnava kot nekaj normalnega. Predvem gre za to, da je spol nost stvar in tim no sti in da je odra sel člo vek zmo žen sam sebi po stav lja ti nor me.
24 Verhaeghe, 2002, 70.
25 Weeks, 1999, 35.
26 Weeks meni, da je to meša nje med jav nim in za seb nim ti sto, kar sek sual ne ga dr žav lja -na na re di so dob ne ga. “Še pred 30 leti nih če ne bi jav no raz gla šal, da je ho mo sek sua lec ali lezbijka oz. sadomazohist, transseksualec.” (1999, 36).
72
04 - SasaSavel:Layout 1 25.11.2008 21:55 Page 73
Ženska želja v sodobni nadaljevanki – primer nadaljevanke Seks v mestu
1. Demokratizacija odnosov, ki je rezultat detradicionalizacije, avtonomije in boja za enakopravnost. Dojemanje tradicionalnih avtoritet se je drastično spremenilo zaradi naglih ekonomskih, družbenih in kulturnih sprememb na globalni ravni, kar je vodilo v detradicionalizacijo. Te spremembe je seveda najbolj občutila primarna družbena institucija – družina. “Število razvez, enostarševskih družin, poznih porok, vzpon kohabitacije, nagel porast samskih gospodinjstev, pojav novih vzorcev intimnosti, npr. homoseksualne druži ne, vse to so ka zal ci glo bo kih spre memb.”27 Giddens28 to poimenuje eksperimentiranje z življenjskimi slogi. Dober primer je Miranda, ki po zanositvi s Ste vom z njim ne ob no vi sta re ga od no sa, tem več se od lo či, da bo otro ka vzga -jala sama.
2. Nove subjektivnosti – nastale so kot posledica fleksibilnosti identitet. Sodobni subjekt je razsrediščeni subjekt. Mnogotere interpretacije novih subjektivnosti, od Donne Haraway, ki pravi, da smo kiborgi, do Baudrillarda, ki pravi, da je takšen neoindividulist postčlovek, lahko apliciramo na nove urbane zgodbe, predstavljene v nadaljevanki Seks v me stu. Vsi karakterji v nadaljevanki so na neki način razsrediščeni subjekti.
3. Nastale so nove zgodbe, nove pripovedi, ki reflektirajo širše družbene spremembe in nam nudijo jezik, ki tovrstne družbene spremembe omogoča. Sem sodijo tudi medijske reprezentacije.
4. Vloga patriarhalnih družbenih institucij
Patriarhat izginja z izginjanjem nekdaj ključnih avtoritet, ki so definirale pravila za obnašanje posameznika in skupine. Vprašanje je, kaj se zgodi, ko se majejo temelji patriarhalnih družbenih institucij. Verhaeghe29 pra vi, da je da nes funk ci ja avtoritete, ki je bila včasih sama po sebi razvidna resnica, utelešena v različnih likih, danes izginila. Kapital in država30 sta nadomestila funkcijo družine. Rezultat tega je trivializacija seksualne ljubezni. Med moškim in žensko je vzniknila nova intimnost, ki se osredotoča na življenje za trenutek. Družina vedno bolj izgublja pomen, kar je prikazano v nadaljevanki.
27 Weeks, 1999, 41.
28 Wells, 1999, 45.
29 Verhaeghe, 2002, 81.
30 Lasch, 1986, 212.
73
04 - SasaSavel:Layout 1 25.11.2008 21:55 Page 74
Saša Šavel
Vse ju na ki nje si si cer moč no že li jo dru ži ne (ra zen Sa mant he), a si, pre den se jim že lja iz pol ni, pre mi sli jo. Char lot te je celo sama za snu bi la svo je ga bo do če ga mo ža, bo ga te ga Tre ya. Ko pa je po za ple tih konč no od nos po stal tak, kot si ga je že le la, se je od lo či la za lo či tev. Pre den naj bi se Car rie po ro či la z Ai da nom, se je vpra še va la: “Za kaj se sploh ho če mo po ro či ti? Če prav naj bi bila na ša druž ba na -pred na, ob sta ja jo ne ka te ri živ ljenj ski ci lji, ki naj bi jih vsi do se gli – po ro ka, otro ci itd. Kaj če ti na me sto na smeš ka na obra zu mi sel na po ro ko pov zro či iz puš ča je? Je kaj na ro be s si ste mom? Ali res ho če mo te stva ri? Ali pa smo pro gra mi ra ni?”
Spremenjeno družino dobro ponazarja Mirandin odnos s Stevom, ki je oče njenega otroka, vendar ne živita skupaj. Medtem ko Miranda “uživa” v svoji vlogi ma te re, se ji to ži po za ba vah. Kljub temu da ima otro ka, že li us tva ri ti dru ga čen tip enostarševske družine, v kateri ne bi postala pasivna žrtev.
3. Psihoanaliza in Seks v mestu – kje se stikata realnost in fikcija? 3.1. Mati in sin
Soap ope re ne le, da na go var ja jo samo žen ske,31 ampak tudi konstruirajo ženske subjektne pozicije, ki presegajo patriarhalne oblike subjektivnosti. To trditev bi lahko prenesli na nadaljevanko Seks v me stu. Ženske v nadaljevanki so avtonomne, neodvisne, zaposlene, promiskuitetne. V očeh moških so to monstruozne ženske, ki jasno izražajo svoje želje in jih zato ogrožajo. So sodobne histerične pepel ke, ka te rih naj več ja že lja je že lja po var no sti, am pak v tre nut ku, ko se jim že -lja lahko uresniči, zbežijo. Svojo željo ohranijo nezadovoljeno.
Kot smo že omenili, te pozicije Weeks imenuje seksualni državljani in bi jih lah ko pre ne sli na La ca nov raz sre diš če ni ali, bo lje, post mo der ni sub jekt. Mo der ni posameznik se razvije z mnoštvom likov, s katerimi se lahko identificira. Posledično nastopi razcepljenost med željami. To stanje je Lacan poimenoval razsredišče-ni sub jekt. Re zul tat tega naj bi bilo po Ver haeg he ju obup no is ka nje toč ke var no -sti, ki bi subjektu dajala oporo, s katero bi se dokopal do nekakšne identitete. Zaradi mnoštva želja nastopi še večja histerija, kažoč se v nenehnem iskanju drugega, ki ute le ša od go vo re na vsa ne zado vo lje na vpra ša nja. To se zr ca li tudi v po ra stu ponudbe novodobnih religij, od makrobiotikov do scientologov. “Pletenje je nova
31 Modleski, 2001, 47.
74
04 - SasaSavel:Layout 1 25.11.2008 21:55 Page 75
Ženska želja v sodobni nadaljevanki – primer nadaljevanke Seks v mestu
joga piše v newyorški reviji za ženske,” pravi Charlotte.32 Vsi te ži jo k temu, da bi bili zdru ženi z dru gim. Kaj se je spre me ni lo, da se je dru žin sko živ lje nje dra stič no spre me ni lo, vče rajš nji pari so sko raj iz gi ni li in pa ra dok sal no je, vsaj v ve či ni za -hod noe vrop skih de žel, da glav ne za go vor ni ke po ro ke naj de mo zno traj ho mo sek -sual nih sku pin?33 Carriejin prijatelj Stanford v prvem delu nadaljevanke pravi: “Samo še v ge jev ski skup no sti lah ko naj deš lju be zen.” Tra di ci ja je v za hod ni kul -tu ri oma ja na in pra vi la so iz gi ni la. V dru gi po lo vi ci 20. sto let ja je za vla dal os vo bo -je ni sub jekt. “Mi ni mal na cena za to svo bo do je ved no ena ka: osam lje nost, kar pa je veliko manj zabavno.”34 Ena ko trdi Ži žek:35 “Pra va za ga ta na sto pi, ne ko je uži -tek pre po ve dan, am pak ko je uži tek za po ve dan. Pra va fru stra ci ja ni, ko ti av to ri te -ta re če, da ne smeš uži va ti, am pak ko ti re če, da mo raš. Da nes smo z vseh kon cev bom bar di ra ni z uka zi uži va nja, uži vaj v po troš nji, uži vaj tu in tam. Tu kaj je pra va za ga ta, ki je pri Freu du na ka za na, La can pa jo ak tua li zi ra.”
Učinek uživanja postanejo tesnoba, podreditev ali beg pred žensko. Takšno pozicijo v nadaljevanki uteleša Živina, ki se s Carrie razide zaradi Natashe, potem pa se vedno znova vrača h Carrie. Carrie uteleša pozicijo izobražene osamljene ženske. Verhaeghe pravi,36 da je tudi za žen sko njen part ner lah ko simp tom, med -tem ko je za moškega njegova žena lahko poguba, razdejanje. Zaradi tega se povečuje tudi skupina osamljenih moških. Kakorkoli že, lahko bi rekli, da je moderne ga Ro mea strah pred žen sko že ljo in pred tem, da žen ske pri do bi va jo ved no večjo moč v javni sferi. To ima drastične posledice pri vprašanju konstrukcije avtoritete tako v družini kot v širšem družbenem kontekstu. Fiksacija na mamo je brez avtoritativnega očeta usodna. Poglejmo primer iz nadaljevanke. Charlotte mi sli, da je naš la pra ve ga moš ke ga za živ lje nje v dvo je. Trey je ug le den, če den, bo -gat in pri ja zen, nato pa na po či tre nu tek sre ča nja z nje go vo mamo. Od nos med materjo in Treyem je vzrok kasnejših zakonskih težav. Trey želi naročiti viski z ledom, toda mama ga lju be če pri me za roko in mu veli, da je ve li ko bo lje zanj, da po pi je deci rde če ga vina. “V redu,” od go vo ri Trey in iz pol ni ma te rin ukaz. Ge sta in Tre yev od go vor sta po nav ljajo ča, zato tudi Char lot te, da bi do se gla svoj cilj – poroko –, uporabi materin način obnašanja. Ker pa Charlotte s Treyem ne želi
32 69. del na da lje van ke, “Luck be an old lady”, Sta ra gos pa sre ča.
33 Verhaeghe, 2002, 9.
34 Verhaeghe, 2002, 29.
35 Dr. Slavoj Žižek v intervjuju za TV Slovenija, december 2001.
36 Verhaeghe, 2002, 75.
75
04 - SasaSavel:Layout 1 25.11.2008 21:55 Page 76
Saša Šavel
spa ti pred po ro ko, ima ta za ra di tega te ža ve v za ko nu. Char lot te se ne more zne -biti materine prisotnosti. Trey je preveč ubogljiv, brez avtoritete, Charlotte pa je nekako prevzela vlogo matere, zato imata veliko težav v postelji, ko Charlotte izra zi svo jo že ljo po užit ku. Trey je po stal psi ho loš ko im po ten ten, saj je svo jo že -no pri mer jal s svo jo mamo, kar mu je one mo go ča lo erek ci jo. V sek su pa, kot pra -vi Verhaeghe, lahko uživamo le v odsotnosti mater in očetov.
Verhaeghe v eseju Očet je na begu poudarja problem izginjanja avtoritete kot ključnega problema vseh družbenih frustracij,37 ki so posledica permisivnega družbenega sistema. V psihoanalitičnih teorijah obstaja tesna povezava med oblastjo v smislu patriarhalne oblasti in determinacijo psihoseksualne oz. spolne identitete. Kaj se zgodi, ko se takšna patriarhalna struktura začne majati, ko očeta ne dojemaš več kot zastopnika tradicije oz. kot nekoga, ki ima avtoriteto? Ver-haeghe pravi,38 da je re zul tat tega, da lik oče ta več ne za go tav lja ob čut ka var no sti pred temeljno nevarnostjo, da sinovi postajajo vse bojazljivejši in iščejo alternative. Izginotje takšnega očeta patriarha pa pomeni, da je sin izgubil svoj osrednji model za identifikacijo, ki je ključna za prehod v pozicijo odraslega. Posledica tega je, da ima vse več žensk te ža ve z moš ki mi, ki še ved no niso pre se gli svo jih stra hov in jih je strah neod vi snih žensk. “Ali se po tem lah ko ču di mo, če mno ge ženske čez nekaj časa “obupajo” nad moškim in si začnejo iskati prijateljico?”
pravi Verhaeghe.39
Rezultat takšnega stanja je tkanje odnosov, ki nadomeščajo partnerskega. V nadaljevanki se zrcali v mreži odnosov med štirimi prijateljicami. Ker se ženska konstruira kot subjekt v odnosu do drugega, se tukaj konstruira v izjemno močnih vezeh s svojimi prijateljicami in v odnosu do “bežečih” moških. Ker se avto-ri te ta seli v ka pi tal, je žen ska že lja ved no bolj kla sič ni pa triar hat, že lja po več ni ljubezni itn., vendar pa vrnitev k tradicionalnemu tipu družine, ki je bila predvsem v obdobju po industrijski revoluciji ena najkrutejših družbenih institucij sodobne zgodovine,40 ni mo go ča. Ver haeg he je pre pri čan, da pot na zaj ni mo go ča, ker je izginila podlaga za tradicionalno rešitev – patriarhalno-monoteistični kompleks.
Po Laschu (1989, 196) se zaradi odsotnosti očeta razvije narcisoidni subjekt. Verhaeghe, 2002, 91. Verhaeghe, 2002, 93. Verhaeghe, 2002, 121.
76
04 - SasaSavel:Layout 1 25.11.2008 21:55 Page 77
Ženska želja v sodobni nadaljevanki – primer nadaljevanke Seks v mestu
3.2. Histeričarka Carrie in histerik Živina
“Želja histerika je, da njegova želja ne bi bila zadovoljena,”41 pa če prav si sub jekt že li biti zdru žen. “Splo šna tež nja po zdru ži tvi je da nes v glav nem od sev raz bi to -sti, kar lahko zaznamo na mnogih področjih, od EU do lokalnega nogometnega
moštva.”42
Tudi v od no su med Car rie in Ži vi no gre za per ma nen ten raz cep med lju bez -nijo in gonom, kakor pri večini odnosov, ki jih imajo junakinje nadaljevanke. Območje gonov, to so avtoerotika, parcialnost in izključna usmerjenost na ugodje, je drugačno od območja ljubezni kot totalne, recipročne in usmerjene na željo drugega. Prehod od uživanja k ljubezni postane težavna, pa čeprav je to pravzaprav želja vsakega od njih. “Značilen primer neuspele povezave med gonom in lju bez ni jo je, če moš ki os ta ne v vlo gi sina in nje go va že na igra vlo go ma te re,” pra -vi Verhaeghe.
Če je Carrie histeričarka, potem jo očara samozavestnež. Prispodobo Odiseja in si ren, ki jo je v član ku “Si re ne in žen ski uži tek” za po ja sni tev na pe to sti od no -sov med moš kim in žen sko upo ra bi la Re na ta Sa lecl, bi lah ko pre ne sli na od nos med Car rie in Ži vi no. Že lja je nuj no po ve za na z dru gim, kar po me ni, da sub jekt že li to, kar že li dru gi (dru gi ljud je, kot tudi dru gi v po me nu sim bol ne mre že), ter da sub jekt hkra ti ho če biti ob jekt že lje dru ge ga.43
Z analiziranjem mreže odnosov glavnih junakinj nadaljevanke in njihovih dialogov spoznamo frustracije sodobnih žensk, ki izvirajo predvsem iz neuspehov, po ve za nih z moš ki mi. Sub jekt se lah ko vzpo sta vi le pre ko lju bez ni, in če je nezadovoljena, pride do depresije. Na drugi strani pa je ženska odkrila nadomesti lo za ta man ko – uži tek, ki je ve zan na gon (ta je v na da lje van ki na jizra zi tej ši). La can go vo ri o dveh vr stah užit ka: o t. i. fa lič nem užit ku in o žen skem užit ku, kar pomeni, da je ženska tista, ki lahko uživa v nekakšni samozadostnosti in ne potrebuje drugega.44 Moš ki se za lju bi rav no v to, v če mer žen ska uži va, v ob jekt nje -ne ga gona. Kot taka pa po me ni ne var nost za moš ke ga. Car rie ve, kaj ho če. Ži vi ni daje ne neh no ve de ti, da v njem uži va, da si ga že li. Na dru gi stra ni je njen od nos z Aidanom ravno to, česar si želi z Živino. Živina je samozavesten in aroganten.
La can, cit. po Ver haeg he, 2002, 80. Verhaeghe, 2002, 135. Sa lecl, 1997, 73. Sa lecl, 1997, 74.
77
04 - SasaSavel:Layout 1 25.11.2008 21:55 Page 78
Saša Šavel
In zbeži od njene želje. Tukaj najdemo podobnost s sirenami in Odisejem,45 v zgodbi, ki problematizira razmerje med željo in gonom. Ona je histeričarka, on histerik.
Odi sej ni opa zil, da ga v bis tvu si re ne sploh niso mo gle za pe lja ti, ker niso pele, mi slil je, da jih je ob vla dal s svo jim tri kom (dal se je pri ve za ti), kar je v njem vzbudilo samozavest. Njegova narcisistična ignoranca pa je potem vzbudila v sirenah ljubezen. Takšno je tudi razmerje med histerikom in histeričarko, kot pravi Saleclova,46 saj hi ste rik na re di vse, da ohra nja man ko v dru gem, zato kar na prej uha ja kot ob jekt, in če prav ho če biti edi ni ob jekt že lje dru ge ga, na re di vse, da bi to pre pre čil ter tako ohra nil svo jo že ljo kot ne za do vo lje no. Nas prot no pa ob se si vec ohra nja svo jo že ljo kot nez mož no tako, da za ni ka že ljo dru ge ga. Tako Car rie, hi ste -ričarka, hoče biti vselej neujemljivi objekt želje drugega, noče pa biti objekt užitka dru ge ga. Po dob no funk cio ni ra ta tudi Mi ran da in Sa mant ha. Sa mant ha ho če biti “fa lič na fem me fa ta le”, ki je ni ko li ulov ljiv ob jekt moš ke že lje. To lahko ponazorimo s po moč jo nje ne ga raz mer ja z Ric har dom Wrigh tom, kra ljem ho tel ske ve ri ge. Do kler ga ni spoz na la, je bila fa lič na femme fatalle. Po tem pa je vir nje ne lju bo sum no sti po -sta la Ric har do va na ra va, v ka te ri je pre poz na la sebe in svoj od nos do spol no sti. “Mi -slim, da imam mo no ga mi jo, ver jet no sem jo stak ni la od ka te re od vas,” pra vi v na -valu ljubosumnosti. V 69. delu nadaljevanke jo je za vikend povabil v Atlantic City, kjer se ji pridružijo še druga dekleta. Stanujeta v apartmaju “Kublajkan”. V nekem trenutku, ko bi morala na zabavo s prijateljicami, posumi, da jo Richard vara s služ-ki njo. Peš od dr vi v osmo nad strop je in ga naj de – sa me ga. Raz mer je pre ki ne z be -se da mi: “Ne mo rem celo živ lje nje te ka ti po stop ni cah gor in se spra še va ti – kdaj?” Sa mant ha ni pre ne sla dejs tva, da je za ljub lje na, kar ka že na nje no hi ste rič no na ra -vo, saj uži va v za do vo lje va nju gona in ne za do vo lje no sti že lje.
4. Mit o Seksu v mestu
Miti so zgodbe, ki vzpostavljajo, legitimirajo in integrirajo družbeno realnost, pravi Hrženjakova.47 Če vzamemo poststrukturalistično definicijo mita – da so miti, naracije povsod, je tudi nadaljevanka Seks v me stu ne kak šen mit, ki vzpo -stavlja, legitimira, integrira in odseva družbeno realnost ženskosti. Je mit, ki ru-45 Sa lecl, 1997, 82.
46 Sa lecl, 1997, 85.
47 Hrženjak, 1998, 113.
78
04 - SasaSavel:Layout 1 25.11.2008 21:55 Page 79
Ženska želja v sodobni nadaljevanki – primer nadaljevanke Seks v mestu
ši ustaljene kode reprezentacije in enoznačno reprezentacijo tako moških kot žensk. Seks v me stu se zač ne: “Ne koč pred dav ni mi ča si je v me sto priš la an gleš -ka novinarka ...”48 Mit te me lji na mre ži od nosov med šti ri mi žen ska mi, ki v dia -logih predstavljajo svoje simptome, ki so obenem tudi družbeni simptomi. Simptom je moš ki. Car rie v svo ji ko lum ni pi še o t. i. “bud nih sa njah”, ka kor je Freud opredelil fantazme, katerih namen je zadovoljitev želje. Seks v me stu je večplastna naracija, ki jo sestavljajo razmerja štirih prijateljic z neštetimi moškimi, je sodobni mit, ki reflektira dejanskost.
Miti o ženskah so vedno dopovedovali in pripovedovali, da so ženske mon-struozne, so atene, harpije in afrodite.49 Tako kot v zgod bi o si re nah in Odi se ju so ženske v nadaljevanki Seks v me stu sodobne sirene, histeričarke, moški pa sodobni histeriki, samozavestneži, katerih želja je, da njihova želja ne bi bila zadovoljena. Da nes je ved no več moš kih in žensk so dob nih hi ste ri čark in so dob nih hi ste -ri kov ter ob se siv cev, ki se zr ca li jo v liku Car rie in v liku Ži vi ne.
Bibliografija
Ang, I. (1996): Li ving Room Wars, London, Routledge.
Ang, I. (2001): “Dallas in melodramatična domišljija”, v: Vidmar, K., Ženski žanri, Ljub lja na, ISH, 105–143.
Bau man, Z. (1999): “On Post mo dern Uses of Sex”, v: Feat her sto ne, M., Love & Ero ti cism, Lon don, Sage, 19–34.
Brown, M. E. (2001): “Kul tur ni ka pi tal in stra teš ke ob li ke vred no sti”, v: Vid mar, K., Ženski žanri, Ljub lja na, ISH, 241–269. Co ward, R. (1989): Ženska želja, Ljubljana: Krt.
Feuer, J. (2001): “Melodrama, forma nadaljevanke in televizija danes”, v: Vidmar, K., Ženski žanri, Ljub lja na, ISH, 85–104.
Kuhn, A. (2001): “Me lo dra ma, soap ope ra in teo ri ja”, v: Vid mar, K., Ženski žanri, Ljubljana, ISH, 43–60.
Hr že njak, M. (1998): “Kaj nam miti lah ko po ve do o žen skah, iden ti te tah in sub -jektu”, Del ta, 3–4, 113–131. Lasch, C. (1986): Nar ci stič ka kul tu ra, Zagreb: Biblioteka psiha.
1. del nadaljevanke, Seks v me stu, Sex and the city, 1997. Hrženjak, 1998, 124.
79
04 - SasaSavel:Layout 1 25.11.2008 21:55 Page 80
Saša Šavel
Modleski, T. (2001): “Iskanje jutrišnjega v soap operah današnjega dne”, v: Vidmar, K., Ženski žanri, Ljub lja na, ISH, 195–230. Rose, J. (1996): Ženskost in njeno nelagodje, Ljubljana: Analecta. Sa lecl, R. (1997): “Si re ne in žen ski uži tek”, Prob le mi, 1/2, 73–95. Verhaeghe, P. (2002): Ljubezen v času osamljenosti, Ljubljana, Orbis. Vidmar, K. (2001): “Ponavljanje pogleda: Ženski žanri v preseku množične kultu re”, v: Vid mar, K., Ženski žanri, Ljubljana, ISH.
Weeks, J. (1999): “The Se xual Ci ti zen”, v: v: Feat her sto ne, M., Love & Ero ti cism, Lon don, Sage, 35–52. Wol cott, J. (2001): “Twin kle, Twin kle, Dar ren Star”, V a n i t y F a i r , ja nuar.
80