PROLETAREC Jg DELAVSKI LIS T ZA MISLECE CHATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovansko Socialistične Zvezo in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU PubltoM WMfelj «1 2801 §. Lawndale Ave. ... LETO—VOL. XLII. (Prom Industrial Worker.) VIMS, dokler mi bo megete obdržati eno polovico delavstva v boja proti drugi polovici, mi al treba ugoditi tvejim zahtevam! Problem inflacije prizadeva težave tudi Sovj. uniji Inflacija v Franciji in Italiji'vzrok nemirov. — En nov rubelj za deset starih. — Trumanovi napori za obvarovanj« vrednosti ameriškega dolarja Svetovna javnost je bila zelo presenečena, ko se je doznalo, da je tudi Sovjetska unija vzlic svojemu planiranemu gospodarstvu v inflaciji in da je prebivalstvo hitelo s svojimi prihranjenimi rublji v prodajalne, da z njimi nakupi kar si že bodi "dokler je še čas". Skrivanje ni pomagalo Noben sovjetski časopis ni pisal o pretečem znižanju rublje ve vrednosti« Vlada je hotela to tajnost ohraniti zakrito do zadnjega momenta, a se ji nI posrečilo. Njeni uradniki so poše-petali temu malo, nekoliko drugemu, pa je nastal naval v prodajalne. Časopisi v P.usiji o njemu niso pisali, toliko bolj pa listi v Angliji in v precejšnji meri tudi v Zedinjenih državah in v Franciji. Tisti, ki so se rubljev iznebili in imajo sedaj blago namesto papirja, so na konju. Ampak v sovjetski uniji je denarja vzlic temu nič koliko v cirkulaciji, Kakor ga je na primer pri nas. In vrh tega so tiskali v času okupacije v Ukrajini, v Bjelo-Rusiji itd. rublje Nemci, kar je s tem ničvrednim denarjem polagoma preplavilo vso Rusijo. Šepet o znižanju vrednosti starega rublja je povzročil precej polomov, p6sebno ie prodajalnam, bodisi privatnim, zadružnim in vladnim. A vlada smatra, da je le na ta način mogla stopiti na prste inflaciji. : % L. Nova vrednost ratrff* Ruski rubelj ni kvotfran na mednarodnem valutnem trgu. Včasi si dobil dva, včasi pet rubljev za dolar in slična izjemno ceno je obdržala sovjetska vlada. . Ker je bila preniifca, je ustregla saj ameriškim in drugim diplomatom s tem, da jim je dala za dolar več riibljev kot pa drugim. A na črni borzi si jih lahko baje dobil nad sto za do-lar in to vzlic temu, da je v USSR kontrola proti črni borzi boljša kot kjerkoli na svetu. Izmenjavanje rublja po novi valuti pa ni enotno. Ako jih ima! v gotovini, dobiš, kot že omenjeno, enega novega za deset starih. Kdor jih ne izmenja ob določenem roku, be ^fc vse. Toda vojni bondi imajo tudi v novi valuti isto vrednost kot prej, in pa vloge v bankah do zneska 3,000 rubljev. Določene so še mnoge drugi izjeme. Na- men te poteze torej je uničiti rublje, ki jih imajo ljudje v gotovini. Boj z inflacijo v ostali Evropi Slično. kot sedaj Rusija, so si j pomagale v boju proti inflaciji razne druge dežele v Evropi. Med njimi Francija, ki jc doživela pogubno inflacijo že po prvi svetovni vojni, in Italija. O Rusiji pišejo — ali pa ugibajo, da bo svoj rubelj postavila na zlato rezervo. Neki ameriški valutni veščak celo prerokuje, da bo Rusija imela čez tri leta toliko zlata kot ga ima naša vlada zakopanega v kentuckyskih hribih. Pred nekaj meseci ga je posodila v milijone vrednosti Poljski in nedavno pa ga prodala na ameriškem trgu za nadalj-ne milijone. Glavna ležišča zlate rude poseduje Sovj. unija v Sibiriji. Plače povišane AP poroča, da vzlic tej izmenjavi rubljev ostanejo mezde delavstva v Sovjetski uniji po starem, oziroma da so bile v skoro vseh obratih zvišane. Istočasno je vlada odpravila prodajanje potrebščin po odmerkih. To pomeni, da sedaj lahko kupi vsakdo kolikor more. Odmerki pa so še v veljavi v skoro vseh ostalih evropskih deželah. Ameriški in angleški časnikarji v Moskvi menijo, da se bo ta devaluacija v Rusiji posrečila. četudi ni mogel načrt zanjo ostati tajen. Gospodarsko je Rusija torej zelo prizadeta. Kajti kadar vlada premenjava denar v nove vrednote, dela to vsled stiske. Vendar pa je v tem Rusija tudi sedaj na boljšem kot pa n. pr. Francija, ali pa Italija. Najsilovitejšo imiacijo ima Kitajska. Njen dolar ni vreden Nadaljevanje na 5. strani.). Zbor evropskih socialističnih strank se ni zedinil za novo internacionalo V Antwerpu se /e vršil kongres zastopnikov evropskih socialističnih strank, na katerem jo bilo glavno vprašanje obnovitev internacionalo in pa odnošajev do Sovjetske zveze ter komunističnih strank. Prišel je na to zborovanje tudi delegat ameriške socialistično stranke, oziroma njen pooblaščenec, ki pa at bil priznan. Smel je biti navzoč le kot "opazovalec". To posnemamo iz "Calla", ki je strankino glasilo. Menda ga niso priznali, ker je bil le pooblaščenec in ker ameriška socialistična stranka ie mnogo let pred vojno ni bila aktivna v internacionali, niti jI ni plačevala članarine. Iz Italije sta bili zastopani dve stranki Ona, ki se je odcepila in ja vadi Saragat, in prejšnja, katfre tajnik je Pietro Nenni. Saragat je zahteval, da se Nenni ja ne prizna, ker je svojo stranko s komunistično takore-koč ie združil. Toda Nenni je ostal. Glede internacionalo so se zedinlli nadaljevati s svojim informacijskim birojem, kakršnega so si evropske komunistične stranke ustanovile v Beogradu in nedavno za Azijo v Vladivostoku. Angleška delavsko stranko prav nič ne mika obnavljati internacionalo, želi pa jo mnogo francoskih socialistov. Predlagane so bile resolucije proti Sovjetski uniji in pa take, ki obsojajo vsako družonjo e komunisti. Sprojota pa je bila resaluciia, ki izraža mednarodno solidarnost socialističnih strank, ki poudarja demokracijo a ob enem tudi skupnost s komunišN v tistih točkah socialističnega programa, za katere so tudi oni — namreč komunistir Obravnavali so tudi o Marshallovem načrtu in se zedinili zanj pogojno, da ako hoče Amerika Evropi pomagati na noge, naj pri tem ne posega v notranje zadeve posamoznih dežel. To se bržkone ne x$odi. Kajti prošlo soboto je predsednik Truman — ob priliki odhoda zadnjih ameriških čet iz Italije dejal, da bodo Zed. države varovale "svobodo Italije bodisi prod njenimi notranjimi kot zunanjimi sovražniki". Zunanji sovražniki Italije sa po tolmačenju washingtonskih reporterjav Rusija in njone "satelHke", notranji pa komunistična ter Nennijeva socialistična stranka. Ako se torej ti dve stranki polastita vlade v Italiji, bi Truman poslal naše vojaštvo in mornarico nazai ter otel Italijo za "red in mir." Dobro je, da se zastopniki socialističnih strank na zboru v Antverpu niso ogreli za predlog onih, ki smatrajo, da je edina njihova naloga boj proti komunizmu. Zborovanje se ni vršilo v duhu navdušenja, pač pO v atmosferi povojne poparjenosti. Ne socialisti, ne komunisti ne morejo delati čudežev na vojnih razvalinah. Socialisti v Evropi so v tem malodušju razdvojeni. Mnogo jih je za čimtesnejše stike z Moskvo. Drugi hočejo biti neodvisni a so pri tem prišli v podložnost naši vladi v Washingtonu, pa če to priznajo ali ne. Vseeno — na tej konferenci so prevladovali tisti, ki so hoteli, da se bratomornega bote ne poostruje temveč naj se gradi pata v resnično mednarodno skupnost. 0 - Socialna zaščita le za vrhnje plasti, ne pa za delavte Ko je predsednik Truman naroČil departmentu narodne obrambe, naj mu preskrbi imena vseh oficirjev, ki so na pensijski listi in je časopisje o tem poročalo, se je mars i kak delavec vprašal, čemu generali in admirali «er drugi taki ljudje s medaljami prejemajo po več tisoč pokojnine na leto in pri tem slu-žujo nadaljne tisočake pri rasnih korporacijah in s dopisovanjem v bogataške časopise. Truman je to moral storiti radi škandala, ki je nastal glede generala Bennetta Meyersa. On je "upokojen", dasi je sdrav in aktiven v raznih kupčljskih stvareh, ki jih je začel ko je bil pooblaščen oddajati naročila sa gradnjo vojnih letal. Dasi so vsi poučeni ljudje v Washingtonu vedeli, da dela ta general velike dobičke zase, vendar je prejemal odlikovanja in si fe medalje pripenjal na svoje uniforme. Minuli teden so mu jih vseli. Kajti iz kongresne preiskave je razvidno, da je goljufal preečit-no in vsekriiem. Toda čemu ne odvzeti medalje tudi tistim, ki so jih njemu dali? Saj so vendar vedeH, da jih ni vreden! Na pensijski listi je blisu štiri tiseč visokih arntadnih in mor-naričnih oficirjev. Večinoma so zabeleženi v seznamu sa penzij-ske upravičence vsled "zdravstvene onemoglosti". Slučaj generala Meyersa pa je javnoeti prikazal, da je ogromna večina teh oficirjev fisično popolnoma zdrava. Kako torej to, da so jih vojaški zdravniki "spoznali" sa onemogle in s tem upravičenim do pokojnine? To so časniški poročevalci vprašali ♦udi Trumana, ki je dejal, da s'var preiskuje, (a pa da se ne sme nih oficirjev po grehih Ampak ko so Trumanu pokazali, da prejema neki bivši poveljnik pokojnino vsled "onemoglosti", ob enem pa dobiva I75.SOS plače na leto pri korporaciji, sa katero dela, je moral skemisgniti z rameni in izjaviti, ; da je vprašal sa seznam takih 1 penzi jonistov. Zanimivo je, da kapitalistični tisk o tem nič ne kriči. Niti ne kongresniki. In prav tako značilno je, da so oficirji (namreč visoke ftarie) ter kongresniki proti isbolj&anju socialne zašči*e delavcev, dočim io sami uživajo v polni meri in marsikdo zmed njih na korupt-ne načine. KOMENTARJI Zbira in presoja urednik Dr. Miha Krek se navdušuje navdušujejo zanj. Všeč jim je na sestankih in shodih med tu-, le, če si zoper Rusijo. Vsaka res kajšnjimi Slovenci za demokra- socialistična akcija pa jim je zo- ka ie do/o-(o u- Vprašanje nemških vojnih odškodnin Na konferenci velike četvori- cijo. Ampak kako da takrat ni bil zanjo ko je bil minister v Aleksandrovi in Pavlovi vladi? Celo organizacije krščanskih so-cialcev so bile njemu in pokojnemu dr. Korošcu preradikalne in sta jih zatirala. Kralj Aleksander je vladal diktatorsko.* In za njim knez Pavle. Dr. Miha Krek je bil tedaj v vladnem aparatu močna osebnost. Njegova stranka bila na Slovenskem edina d< ljena stranka. Socialistom stavili v Sloveniji vsa politična društva in nato so jim razpustili tudi organizacijo "Prijatelji prirode", češ, da se na planinah, v gorah ali kjer že, zbirajo v politične namene. Ta dr. Krek apelira v Ameriki na slovenske sociahste, da naj sedanji režim v Jugoslaviji razumejo "za takega kakršen je — za tiranskega, ki zatre vsakega, ki si upa opozicionalno misliti in delati." Ampak Mihu Kreku je znano, da le ogromna večina socialistov v Sloveniji v osvobodilni fronti. Torej sodelujejo z režimom kakršen je. Ravno tako naši pisatelji, ki so veljali za socialiste in pa mnogi umetniki peresa in čopiča, ki niso bili nikoli prej ne socialisti ne komunisti. Vsekako bo za dr. Miha Kreka in njegove tovariše najpametnejše, ako se sprijaznijo z resnico, da stare Jugoslavije ne bo več nazaj. Sedanjo pa lahko pomagajo izboljšati namesto spletkariti proti nji. Ivan Jontez v tej številki na-r preiskuje, |n pa da daljuje "o času primernih vpra-soditi vseh Bpokak-lšJhjih". Kar se Uče "demokratičnega socializma", kdo pa danes ne naglaša demokracije! Vsem je na jeziku — demokracija namreč — le Chicago Tribune naglaša v člankih in v kar-tunih, da se gre za obvarovanje kapitalizma in da je ameriški kapitalizem najboljši (sistemi na svetu. Tribune, drugi nji sorodni listi in ogromna večina člankov našega kongresa niso samo proti Sovj. uniji in njenim "satelit-kam", ne samo zoper komunizem ampak norčujejo se tudi iz demokratičnega socializma v Angliji, v Franciji in kjer še se prna kot jim je bila pred letom 1917. Srednje poti glede Jugoslavije ni — pa če Jontez še tako trdi, da je lahko za kaj drugega. Seveda je lahko. Ampak gibanji sta samo dve: eno v "satelitkah" Sovj. unije za režime kakršni so sedaj, drugo pa za povratek v monarhizem in za stari red, ki je ljudstvo držal v bedi, v nevednosti in brezpravnosti tudi v "normalnih časih". Stari red v Evropi je dokončal. In nobene ameriške milijarde ga ne bodo rešile pred propadanjem niti Sr zapadno-evropskih deželah, kjer je bil ameriškemu in nemškemu kapitalizmu najsorodnejši in ki je v sedanjem zapadnem bloku dovoljeval veliko več demokracije kot pa jo je bilo kdaj v deželah, ki so bile še napolfevdal-ne in se sedaj s silo otesajo fevda 1st va. kapitalizma in pritiskov vnanjih kapitalistov, ki bi radi nazaj svoje rudnike, tovarne, železnice in veleposestva. Minuli stavki v Franciji so rekli "politična", a vendar so morali tudi dopisniki kapitalističnih listov priznati, da so delavci vsled inflacije, črne borze in prenizkih plač res silovito prizadeti — ampak da komunisti njihovo mizerijo izrabljajo le v svoje politične namene. Kdo pa je delavce v stavke klical in jih izrabljal dokler še ni bilo komunistov? In mar ni kapitalistična propaganda prav tako vplivala proti njim kakor sedaj — oblasti pa so stavkarje zatirale kot jih sedaj, namreč z orožjem, plinovkami, z vodnimi curki, krepeljci itd. Proletarec od vsega začetka poudarja, da se delavski razred bori kot razred proti tistemu razredu, ki ga izkorišča. In ta borba je sedaj prav taka kakor je bifa pred boljševiško revolucijo in pred postankom komunističnega gibanja, in kot prej tako je v nji delavstvo tudi sedaj nesložno dočim so privilegiji proti delavstvu enotni. • V deželah prevrata — pa naj bo tak ali tak, se dogajajo poli- I Nadaljevanje na 4. strani.) ce v Londonu so se zelo sporekli glede vojnih odškodnin. Rusija zahteva reparacije tudi od sedanje nemške produkcije, a naš državni tajnik Marshall nasprotuje. Vjačeslav Molotov je zahteval, da mora Rusija dobiti od Nemčije še najmanj deset mili- jard vrednosti. Marshallov argument pa je, da ako se Nemčijo toliko obremeni, jo bo morala v glavnem vzdrfevati ameriška vlada. V Zed. državah se večina kapitalističnega časopisja poteguje v prid Nemčije. Mnogi uredniki pritiskajo na vlado, naj se osvobodi tako vse nemške vojne ujetnike, ki so na prisilnem delu v Sovietski uniji, v Angliji in Franciji. Pravijo, da je teh bivših nemških vojakov v ujetništvu v o-menjeneh treh deželah blizu tri milijone. In kar so zavezniki iz Nemčije že vzeli in pa ako sf k temu da še vrednost dela treh milijonov zasužnjenih Nemcev, je Nemčija plačala že dooedaj 71 milijard vojne odškodnine. Tako trdijo nemški listi v an-glo-ameriški coni. Ker je Marshall Molotovo zahtevo za nadaljne odškodnine (Konec na 4. strani) CLEVELAND, 0. Klub it. 49 JSZ priredi na božični dan v čttrtek 25. decembra svojo običajno letno zabavo. Vrši se v Slovenskem delavskem domu, Waterloo Rd. 1'ričetek ob 7. zvečer. » Čltajfe o tem rasna druga M? hanila v tej števUki. f l) oU Preiskave se nadaljujejo kar iz navade Kongresni odseki neumorno preiskujejo. N. pr. sedaj mesni trust, fttiri kompanije se v njemu, zvane "big four" ln te fttiri kontrolirajo nešteto malih klsv-niških in drugih sorodnih skupin. Senatorji, kateri se sa take reči zanimajo, bi radi izvedeli, kako to, da al nobene konkurence več med njimi. Vse imajo enako ceno. Vse poslujejo po Isti metodi. "Gotovo to delajo v sporazumu", se dnftejo nekateri senatorji In poslanci. To bi lahko dognali bres preiskovanja. Kajpada, da delaje (cene) sporazumno! In bres vsakega centa potroška bi lahke najbolj neveden kongresnik vedel, da je naša mesna industrija m otopel četvorice družb ln da J bp/Ul^lfsfiile.dnkler bftno ftnpfe Tli "free enterprise". Predsednik Truman se tega na svoj način saveda, pa predlaga,* da naj spet določimo mesninam "dostropne" cene ln sploh vsem drugim živilom, ker grada nagloma navzgor In nam pre te s katastrofo. Dragi odsek se havi s vprašanjem pomanjkanja jekla, četnu smo ga lahko med vejno produ-clrali dovelj sase In sa draga, sedaj pa ga niti za domačo stav-binska industrijo ne maramo! In kongresniki se ugotovili, da je pri tem nekaj narobe sate, ker jeklarske korporacije skupne delujejo in si vzajemno določajo trg* Ako n. pr. kupiš cel vlak šeltsa v jeklarnl v Fontani, mora kupec v Los Angelesu plačati sanj vsote ket ske bi ga aa-račil la Oarjrja v Indian! tli in Pittsburgba v Pennsylvaniji. Kongresniki preiskujejo tudi eblačilno industrije. In pa obutvene ter rasne druge. Kako to, da ni med njimi nobene konkurence? Tisti časi so sa nami. Tekstilna 4ndustrija je eneta, pa čeprav pod stoterimi imeni. Tovarnarji oblačil se se sporazumeli glede enotnih cen fte pred vojno in ta svoj spora-sum bolj In bolj utrjujejo. Dalje kongresniki preiskujejo stavbinske industrijo. Is nje le nastale pravcate raketlrstvo. Vladni biro z' tvo pra- vi, da ljudje plačujejo za svoje hišice 4S do 70 odstotkov več ket pa so vredne. Dalje poizvedujejo, čemu tolikšno pomanjkanje cementa, epeke, lesalh Izdelkov itd. Na saslišavaajih ae je dognalo, da kentraktoeji delujejo fltapao,— namreč, da gulijo ljudi vsa jem-no. In pa da savlačnjeje s produkcijo, ker jim to denaša več prafita kot pa ako bi je pospeševali. Kongres preiskuje tu^i medvojne "škandale". . Listi e vsem tem piše je, komentarci v radiu razlagajo škandale po svoje, med tem pa postajajo menopoli fte debelejfti, njihnl praflti večji kot fte kdaj in predsednik Truman pa Igra s besedami. Da bi kaj storil proti monopolismu—bog-nedaj! Mi smo vendar na "free enterprise"! Ampak netesa pa se naši demo-republikanski politiki vendar boje. Strah jih je pred novo kriso. Morda se je bo s pomočjo Trumanovo doktrine ter Marshallovega plana sa nekaj let edloiilo, teda kaj petem? Ia ta "kaT J* Nekaj o naših stvareh V tej itevilki je pregled vsebine Ameriškega družinskega koledarja za leto 1948. Videli boste iz njega, da vsebuje ta nal novi letnik zares bogato gradivo. Novo leto je tu in žal, da apeli naših aktivnih naročnikov niso dosegli cilja — namreč da bi vsakdo izmed naročnikov tega lista dobil saj enega novega do 1. januarja. Morda se potrudijo te dni, in če ne, pa saj po novem letu. Proletarcu moramo dobiti novih poročnikov in pa več prispevkov v tiskovni sklad. V tej številki se pričenja tudi poročilo skupine protestantskih duhovnov, ki je bila v minulem poletju v Jugoslaviji, da prouči verske razmere. Povabil jo je tja v imenu vlade veleposlanik Sava Kosanovič. Prevod poročila je oskrbel SANS. z Razpečevalce koledarja prosimo, na}, ko ga prejmejo, gredo z njim pridno od hiše do hiše, kakor pravimo, kot so šli vsa prejšnja leta. Društva, včlanjena v Prosvetni matici, dobe knjigo, čim bo dotiskana, ki jo je spisal Etbin Kristan. Je krasna povest. Na somišljenike, katerih društva še niso v Prosvetni matici, apeliramo, naj jih pridobe za pristop vanjo. V petek 26. decembra bo v Slov. del. centru seja kluba št. I, eksekutive JSZ ter uprave Proletarca. Zanašamo se na vas vse, da se je udeležite. Na nji bo poročano tudi glede tožbe, ki je vložena proti Proletarcu in čuli bomo tudi razna druga važna poročila. Kadar vas kdo vpraša, kje si lahko naroči angle-ftko-slovenski besednjak, aH angleško-slovensko slovnico in Adamičeve knjige, priporočite mu, naj se obrne na Proletarčevo knjigarno. V zalogi imamo tudi celo vrsto slovenskih knjig. Pišite po senik. Naročite naš novi koledar tudi svojcem v starem kraju. Pošljite Mm naslovih Vsoto, drugo izvršimo mi. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Itdaja Jugoslovanska Delavska Tlakovna Druiba, Chicago, 111. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih državah ta celo leto $3.00; sa pol leta $1.75; za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $8.90; za pol leta $2 00. vVsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pOn-oeljka popoldne za priobčitev v Številki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co. v Inc. Established 1006. Editor ............................................ Frank Zaitz SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00 Foreign Countries. One Year $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC ^ 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROCKWELL 2S64. Srečen božič, veselo novo leto itd. Je letos k temu nekako tako kot običajno. Oziroma slabše. Milijone mater ni moglo ustreči svojim malčkom z miklavževimi darili. Miklavža namreč NI, če nimaš DENARJA. In ni ga tudi tedaj, ako POSEDUJEŠ denar, pa ni v prodajalnah NIČESAF na policah. Otroci v Nemčiji so brez obuval — je poročal nedavno po radiu reporter CBC. Obešati nogavice,.da bi jim vanje nasul daril sv. Miklavž, to jim ne bi pomagalo, prvič že raditega ne, ker nogavic že dolgo nimajo več. Nemčija seveda ni edina dežela, kjer letos ni ne srečnega božiča ne veselega novega leta. Vsa država je v negotovosti. Svoj cas se je udala miklavžu Hitlerju in pričakovala od njega ves svet v darilo. Sedaj plačuje za svoje PRAZNOVERJE. Slično je v Italiji, vzlic ogromnim pošiljatvam iz Zed. držav. Na Francosketo plaka na stotisoče mater, ker je ta sezona praznikov tam slabša kot pa še kdaj v zadnjih desetih letih. V Zed. državah pa Miklavž v velikih mestih pred prodajalnami še vedno prezeba in v prodajalnah je toplo ter igrač in vsegs je v izobilju. Vse kar ti je treba je mnogo denarja pa si lahko nakupiš česar si poželiš po mili volji. Tudi v mnogih drugih deželah ni preslabo. Saj ne slabše kot prej, n. pr. v Kanadi in pa v deželah latinske Amerike. Tsm so prazniki te dobe sicer razlikujejo v običajih od naših — in to radi vremena. Ko je pri nas zima je n. pr. v Argentini pomlad. Duhovniki mctlijo, si pišejo pridige in govore o miru. Prav tako kakor vsako leto. Vse te molitve in pridige znajo že zdavna na pamet. Le nekaj besed spremene. Kajti ob vsakem božiču in ob vsakem novem letu si morajo iznajti kaj novega, nekaj drugačnih besed proti onim, ki izpodkopavajo "krščanstvo" ... Drugače pa na eni strani blagoslovljajo priprave na vojno in v isti sapi kličejo za mir "vsem, ki so dobre volje..." Kdo pa dandanes JE dobre volje? Pojd: v* Palestino, v zibelko krščanstva, v Rim, v muslimanske dežele, na Kitajsko, v Indijo in glej, pripadniki raznih ver se koljejo med sabo ne da bi pomislili da so v prazniški sezoni! Je pa vendar velik del sveta. NA KATEREM JE MIR. Pri nas v Zed. državah namreč ni še izgredov, ne linčanj na debelo, in ne ogromnih stavk za enkrat. Le tu pa tam napravijo kraval bivši vojaki v kapah Ameriške legije, ki razbijajo Shode "neameriških" elementov, pa tudi če jih sklicujejo najboljši Amerikanci. Njihov greh je, da so liberalci in "legionarji" jim ga ne odpuste. , Božič v Zed. državah je tudi letos prsznik, ko ima večina ljudi kaj jesti dovolj in otroci tudi revnih staršev dobe kaj v dar. Vendar pa smo v negotovosti in Miklavž nič ne ve, kako bo z darili, ki nam jih prinaša, v bodoče. Kajti dana mu je naloga, da mora biti zaposlen vse leto, skozi več let, da pripomore zapadni Evropi na noge. Nič se ne ve, če bo to poslsnstvo v stanju izvršiti aH ne. Se en drug velik del sveta je, ki bo praznike preživel po več ali manj starih običajih, in to brez ameriškega ali kakršnega koli drugega Miklavža. N. pr. v Jugoslaviji, iz katere prihajajo naši čitateljl, praznovanje sicer ni povsem takšno kot bi ga matere rede priredile svojim malčkom, a je vendarle boljše kot lani, veliko boljše kot še kdaj v zadnjih šestih ali sedmih letih in ljudje svoje praznike slave v znamenju vere v bodočnost, ne zgolj v starih navadah. Ves sovjetski blok se presnavlja v znamenju novega reda. 4n v.vsem je veliko ljudi, ki si niti z daleč ne morejo privoščiti SEDAJ tega kar bi SEDAJ radi. A vender — kar gTade,, je vse njihovo za njjihno BOLJŠO bodočnost. Njim in vsem drugim: srečen božič in veselo novo leto... 1-' fiasho ameriške vnanje politike na Grškem in Kitajskem ^PH^H Trumanova doktrina deluje v Grčiji že mn0g6 mesecev. A je |k> njegovem lastnem priznanju, ki gn je dal časnikarjem enkrat v novembru, in deloma že prej, fiasko. On se seveda ni izrazil, da je polom, temveč le, da ne deluje kot je bila zasnovana v njegovih načrtih. S tem je prfcnal, da smo vrgli v Grčijo nadaljnih 300 milijonov dolarjev za prazen nič. A ima pa Trumanova admnistracija to zadoščenje, da je Grčija sedaj naša vojna baza. Ce ne bi bilo angleške in potem ameriške intervencije, bi jo vladali "komunisti". Namreč levičarske stranke. Zapadna demokracija pa je Grkom naprtila rojaliste in korumpirance v sedlo. To vedo sedaj tudi merodsjni kongresni odsek'i, državni department in ves svet. Constantine Poulos pozna Grčijo Svoje vtise o nji je objavil v reviji Nation, ki velja za zelo odgovore*, liberalen, nezagrizen list Naslov njegovega članka v Nationu ($. dec 1947) je "Fiasco in Greece." Sli smo vsnjo reševati demokracijo in dosegli, ds se po grških mestih, — tudi v glavnem mestu, nosi v vojaških procesijah odsekane glave partizanov. Stavke so prepovedane, vsi svobodomiselni profesorji in drugi "nezanesljivi ljudje" so v ječah ali pa v jetnilkih taboriščih na otokh in sploh je na Grškem sedaj prsv tako tatzem kot ga je imela Nemčija, Italija in gs ima sedsj Španija. Zed. države in Anglija menda v tem nimajo druge alternative kot podpirati režim rojalistične reakcije in jo vzdržujejo — inaterijalno, z vojaštvom, z brodovjem in z denarjem. Kralju gre dobro, njegovim ministrom tudi, a Grki se pa morajo vsled našega umešavanja še vedno klati med sabo. Vi, ki §te od tam doma Chicago, 111. — Da, vi ki ste bili rojeni v Loški dolini, Loškem potoku, Babnem polju in Cirkniški dolini, Blokah in sploh vam vsem, ki ste od tam doma, so te vrstice nsmenjene. Kot je že bilo parkrat poročeno v časopisih, nabiramo prispevke ss gimnazijo v Starem trgu pri Ložu. V to gimnazijo bodo hodili vaši nečaki in nečakinje, vaši sorodniki in otroci vaših prijateljev; z eno besedo, vsšs kri. In znano vam je kaj pravi narodna pesem: "Kdor odpade, svoj narod taji, še zemljs ne bi pila njegove krvi." Sedaj, ko je tu božič, in ko vam bodo misli zopet pohitele v vaš rojstni kraj, kjer ste preživeli svojo mladost, spomnite se v tem prazničnem rszpoloženju ns otroke tam, kateri gredo sedaj skozi tisto dobo, katere se vi še vedno rsdi spominjate. Posezite v žep in saj nekoliko pomagajte tem vašim do boljše izobrazbe. Ko boste šli čez eno ali dve leti na obisk v svoj rojstni kraj, boste lahko s ponosom šli v gimnazijo v Starem trgu in rekli: "Tudi jaz sem pomagal temu učnemu zavodu do uspehe, in učencem te gimnazije do boljše bodočnosti." Prejel sem darove od ljudi, :>e samo z jezikom, pesmijo in darovi voščili božične praznike, ampak kadar bodo lahko iz dna srca rekli, vesele praznike in mir nam bodi! To je tak mir, v katerem bo več strpnosti in v kakršnem bo vsak ljubil svojega sočloveka in spoštoval njego- fOSKO OVEN t t<4l>44t4 RAZGOVORI Leto poteka h koncu. Sa nekaj dni pa preidemo v 1046. Ce pogledamo nazaj v mesece, kateri so za nami — ni veliko na kar bi bili lahko ponosni. Trumanova doktrina, Taft-Hartley-jev labor bill, zakon svedočenjp lojalnosti državnih uslužbencev, prepiri v zbornici Združenih narodov, vojna hujskanja itd. Vse tisto kar se je govorilo med zadnjo svetovno vojno Je, ali pozab-jeno sli pa je postalo samo vot la frsza. Vprašanje atomske si e, problemi narodnostnih spo :ov v Indo-Kini ter Indoneziji so še vedno nerešeni, isto take vprašanje evropskega miru. Političen in ekonomski položaj v. Italiji in Franciji je neznosen ir Se slabši na Grškem, kjer sam Amerikanci priznajo svoj ogro men fiasko. Na Kitsjskem jr Kaišek in njegova korupcija kljub milijardni ameriški pomoči v orožju, opremi ln denarju na robu propada. V Koreji in Filipinskih otokih je borba — brez da govorimo o Indiji ter Palestini, kjer nikdo ne ve kaj prinese bodoče leto. Za vsem tem ozadjem so diplomatične in imperialistične intrige, katere ponovno igrajo prav isto vlogo, katera je že dvakrat pognala svet v univerzalno klanje. Tako če pogledamo vse to moramo priznati, da naj se še tako poje in moli po vsem kristjanskem svetu sedaj o božiču: "Mir ljudem na zemlji, kateri so dobre od\uresničenja.' Dokler bo človek izkoriščan po človeku, dokler bodo milijoni živeli v bedi in mezdni sužnosti. dokler ne bo v resnici prave enakosti, bratstva in svobode in dokler bo pod krinko vere in šovinizms brst klal brata — toliko časa ne bo ukreniti nekaj boljšega kot samo govoriti o komunistični nevarnosti in socializmu ter napraviti nekaj glede inflacijskih cen, kateng tyrajo nas vse v neizogiben bankrot, to menda vedo v Washingtonu. Samo kako kaj stonitf? To je vprašanje, katerega odgovor bi rad vedel mar-sikak kongresnik. I- v Južni sosedje Zadnji teden sem omenil položaj rudarjev v južno-smeriški državi Cile. Predsednik Čsbriel Gonzales Videla je it legalne stavke, ki je bila posledica neznosnih ekonomskih in živijen-skih rs2mer tamošnjih rudarjev, napravil mednarodni incident er pretrgal diplomatične stike \ Jugoslavijo in Rusijo. Salva-iore Ooampa, ki je delavski taj-lik in državni senator, piše: "V teh rudarskih predelih stanuje povprečno pet oseb v vsaki sobi. "Vroče postelje" v Harlemu niso tukaj nobena norica. Ko odide prva petorica na delo — zavzame njihove postelje druga petorica, katera pride z dela. Časih spi cela rodbina na eni sami postelji. V teh naselbinah prevladuje tuberkuloza in naduha. Najrazličnejše! bolezni in infekcije so na dnevnem redu. Ponesrečbe niso enkrat sli dvakrat na dan — povprečno dvajset .ponesrečb vsakih .$4 ur. V Lota rudokopih je bilo v prvih osmih mesecih In .ko m stvar nam, ki smo bUi i *»». in dorfi lahko poma- J^gJ^g,^^ človek še ni rojeni v Ameriki vidi plemenita in podpore vredna, boste mends tudi vi nekaj darovali, ki ste od tam doma. • Največje zlo na svetu je nevednost in ignoranca. Veliko žrtev je podlo in potoki krvi so bili preliti, ker ni bilo dovolj izobrazbe med ljudmi. Gimnazija v Starem trgu in podobni učni zavodi po Sloveniji, Jugoslaviji in po vsem svetu bodo pripomogli ljudem do medsebojnega razume vsnja, ker le potom izobrazbe bo mogoče preprečiti zopet-no klanje, v katerem bi pobijali zaradi nevednosti brst brsta". Naša sveta dolžnost je, da podpiramo te tako zelo potrebno ustanove. V veliko zadoščenje nam bo ako bomo doživeli dan, ko bodo ljudje vsega sveta, in to Omenjeni poročevalec ugotavlja, da se politične jetnike uporablja za stopanje po poteh, kjer so partizani nastavili mine, ne sicer proti njim, a so sedaj oni žrtev eksplozij. Ns ta način se vsruje življenja regularne to je kraljeve grške vojske. Kar se dogaja v Grčiji sedaj pod anglo-atneriško dominacijo, mnogim angleškim poslancem ni všeč. Pravzaprav se zgražajo, in po pravici! ' Osem inšestdeset angleških laboritskihtposlancev se je podpisalo na peticijo, v kateri so na kralja Pavla apelirali, naj preneha z umori. On se seveda izgovarja, da je ustavni monarh in vlada lahko počne vse kar hoče edino po volji "parlamenta". • V Zed. državah se je oglasil samo en politični veljak — (kar je nas proletarcev ne štejemo) — ki je Trumanovo administracijo obdolžil, da odobrava "morilsko taktiko" grške vlade v zatiranju opozicije. f V Grčiji smo potrošili milijone od čsss proglašenja Truma-nove doktrine in prinesli ji nismo še nič drugega kot še več medsebojnega klanja in pa boljše obede v bogataške družine. Ter prosperiteto za rsketirje. To 'niso naše izjave. Izgovorili so jih liberslni grški politiki, dokazujejo jih grški gerilci in potrjujejo jih ameriški žurnalisti. Torej kaj bomo z našo takozvano vnanjo politiko sploh dosegli v Grčiji? Jasno? Naša mornarica v Sredozemlju Grčijo potrebuje za svojo bszo, prav tako kakor Turčijo, Egipt, Palestino itd., zs zavarovanje oljnih interesov, ki jih imajo tam naše petrolejske družbe. In očividno sedaj to resnico tudi Arsbci vedo, tods ne tisti, ki so v vledah nsd svojimi ljudmi. Vzrok je znsn. V Grčiji je torej naša dolarska intervencija dosegla — ne demokratiziranje grške dežele peč pa jo je pahnila čim globlje v reakcijo. Kako je na Kitajskem? Vnanja politika naše vlade je Um prav tako zavožena in silno drsgs. A vzlic nji ne more Ciang Kaišek (Poraziti "komunistov", dssi jih ne podpira nobena vnanja sila Ko je bil ns Kitajskem naš sedsnji državni tajnik general Marshall, je po povratku dejal, da so Um komunisti čisto neksj drugega kot n. pr. newyorški komunisti. In njih (na Kitajskem) je 150 milijonov, je rekel Marshsll, ne ps manjšina, kakršno predstavljajo v naši deželi. Marshsll si je tedaj prizadeval spraviti obe skupini v prid vse Kitajske v sporazum. A ker ni bil mogoč — dva nasprotns si svetova ne moreU v soglasje — je napor opustil in se odločil podpirati nacionaliste proti komunistom. Ts Msrshsllovs politika nas bo sUla še veliko milijonov. Nobenega dvome ni, d* bodo zmagovali na KiUjskem komunisti" vzlic temu de je proti njim tudi naša finančna, milite-ristične in diplomatične sile. • gate samo ako hočete razumeti fa "kaj se gre. Cast vašega rojstnega kraja je vaša čast Napredek ljudi v Loški dolini in okolici vam mora biti v ponos, ker vi ste vendar od tam doma! Kot je bilo že poročano, bodo imena darovalcev in vsote pri-občene, ko bo kampanja zaključena. Z narodnim pozdravom. Anten Krapenc, 2021 W. 23rd St., Chicago 8, 111. Boiiina zabava kluba it. 49 JSZ Ctoveland, O. — Kot običajno vsako leto priredi klub št. 49 JSZ svojo zabavo na božični dan * četrtek 25. decembra. Vršila se bo v Slovenskem delsvskem domu na Waterloo Rd., kot vsako leto prej. Vstopnina je 75c. Igral bo nem naj priljubi je-nejši Vadnalov orkester. Kajti oni znajo "svirsti za stare in mlade". Članstvo kluba št. 49 JSZ vabi vse sodruge in sodružice, vse prijatelje, sploh vse naše ob- • * s Nedavno sem prejel pismo od mojega sUrega prijatelja, s katerim sva skupaj ministrirala precejšnjo vrsto let v naši farni cerkvi pri Sv. Križu. Prijatelj, katerega im* je Tone Kaferle, iz Yukon, Pa., piše: "Od moje družine na Klancu in okolici je za časa partizanske borbe v Jugoslaviji izgubilo življenje — deset oseb. Mama je umrla 1943. Sestra pa leto pozneje. Njen mož je bil ubit petinštiridesetega leU in naš dom popolnoma porušen. Na domu je ostala samo najmlajša dekle, ki je bila popolnoma brez vsega. Druga sestra je izgubila moža in tri sinove v borbi, sestrs Rozal-ka pa moža in enega sins. Sestri Angeli je mož umrl. Sestrs Pavla, katera je v Ljubljani, je izgubila v vojni moža in eno hčerko. Nemci in Iulijani so oropali in pobrali vse — živino in orodje." Res žalostno pismo. Tone in njegovs žena, s katero imaU precej veliko rodbino, jim po- činstvo, da pride na to zabavo. ?J??*ta kolik<* Je v njuni moči. Posebno vsbimo člane kluba Mislim, da je težko najti kakšen št volje!" Smo še daleč, daleč proč- 1rd,650 ponesrečb na delu. ~ " - In ker šteje ta delavska nasel- bina povprečno 10,000 glav je torej petdeset odstotkov od Lotas rudarjev — eden od vsake dvojice, bil poškodovan." Člane!: je dolg in zelo grenak. Med drugim piše: "Se tisto svobodo* katero smo s težavo priborili, jd nam hoče vzeti Videlova vlada, katera služi dvema gospodarjema, čeprav je bila izvoljena na progresivni listi — in U dva gospodarja so naši domači fevdalni velikaši in tuji kapital. Naša svoboda ni bila nikdar velika. Združene države imajo $6eseesi POGREBNI ZAVOD 1*1. fO-SCl 414 Brood Street JOHNSTOWN. PA. ' ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ADRIA PRINTING CO. T«l. MOHAWK 47U7 1838 N. HALSTED ST. , CHICAGO 14, ILL • PROLETAREC SE TISKA PRI NAS KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE ★ * KOMENTARJI (Nadaljevanje s 1. strani.) cijska nasilja in ljudje se morajo odločiti ali iti s prevratom ali pa delovati za kontrarevolucijo. V fašističnih deželah n. pr. je bilo veliko manj opozicije kot pa jo je sedaj na Poljskem, v Rumuniji, na Slovaškem itd. 1Y> lahko pomeni, da je v slednjih res saj toliko demokracije, da se ljudje ne boje nasprotovati, kot so S* bali v Italiji pod Mu&-solinijem, v Nemčiji in v Avstriji pod Hitlerjem in kot se še vedno boje pod Francom v Španiji. In ne sme se pozabiti, da so bili vsi fašistični režimi za stari gospodarski sistem, ki so ga in ga Še skušajo oteti s silo, ako ga zlepa ne morejo. Tako-zvane komunistične diktature v vzhodni, v centralni in v jugovzhodni Evropi pa so s starim gospodarskim "redom" po medle in ustvarjajo novega. To bo vzelo časa. jeze, šikan in tudi nasilij, predno bo stroj do kraja sestavljen in gladko tekel. Tudi Norman Thomas je za Marshallow plan. V radiu je dejal, da plana ali načrta državni tajnik Marshall še nima, temveč le predlog evropskim deželam, da jim bo Amerika pomagala v rekonstrukciji, pogojno, ako si bodo tudi same pomagale in se izkopale iz krize toliko, da bodo potem na svojih nogah. Ampak "komunistične" stavke gor ali dol. Evropo — namreč zapadno Evropo in poraženo Nemčijo bo v mejah kapitalizma težko ozdraviti. To bi moral posebno Norman Thomas dobro razumeti. Businessman po ameriškem pojmovanju ne more biti zločinec. Zato se magnatom, ki so financirali Hitlerja in njegov nacizem, ter Mussolinija in njegov fašizem, nič ne zgodi, četudi so v Washingtonu in v Londonu obljubljali, da se jih bopo tipalo prav tako ostro kot druge fašistične vojne zločince. V Nemčiji so jih zavezniki nekaj, pritirali pred sodni stol, ker so odkrito sodelovali pri masnih moritvah z izdelovanjem kemikalij, toda izgleda, da bo obravnava kmalu pozabljena in obtoženci pa izšli nekateri s kaznimi na papirju« drugi bodo oproščeni. Njihni kartelski partnerji v Zed. državah imajo ogromno moč, ki te lahko zaščiti ali pa pošlje v po* gubo. Freedom Train je muzej dokumentov na tračnicah. Na njih so podpisi ljudi, ki so sestavili našo ustavo, izdali deklaracijo neodvisnosti, proglasili civilne svobodščine in pa Bill of Eights. In je v vlaku razstavljenih še veliko drugih dokumentov, ki nam pričajo, kako se je ameriška demokracija razvijala in izpopolnjevala. Manjka pa v tem vlaku dokumentov o svobodšči-nah, Jci so jamčena delavstvu. Namreč organiziranemu delavstvu. Nekateri unijski ljudje'so se nad tem pritožili, pa so jim vladni ljudje obljubili, da bodo poelali tudi take listine v vlak. FP trdi, da dosedaj Jih še ni. Državni department ne nasprotuje socializaciji v Evropi. Namreč ni ji nasproten v onih deželah, ki so se priglasile sodelovati v Marshallovem načrtu. Teko je kongrešnikom tir dru- gim pojasnil na taka vprašanja Walter Walkinshaw. V pismu naslovljeno na People's Lobby, tolmači, da se je državni depart-met* s tem vprašanjem pečal in zaključil, da se Zed. države ne utikujejo v notranje zadeve drugih dežel, torej tudi ne v njih-ne gospodarske načrte. Zahtevajo pa, da se imovino ameriških državljanov plača. In ameriški interesi lastujejo ali pa kontrolirajo bodisi sami ali pa skupno z angleškimi kapitalisti veliko rudnikov, skoro vso oljno industrijo, razne druge tovarne itd# Ako jih hočeta Anglija in Francija socializirati, je to po izjavi našega držsvnega departmenta v redu. Glavno je, da se lastnikom podržavljeno imovino plača. Ampak koliko naj se plača? Jugoslavija ima spore radi tega. In Ima jih Madžarska, Poljska in Romunija. Kajti vlade teh dežel vprašujejo, kdo pravzaprav so lastniki? Mnogo izmed teh podjetij v njih je kontroliral francoski kapital, ki jih je med vojno prodal Hitlerju — seveda na prisiljen toda na popolnoma postaven način. Angleške in ameriške obrate, oljna polja itd. sta si osvojila Hitler in nekaj malega Mussolini. Sedaj zahtevajo vse to nazaj prvotni lastniki in ob enem hočejo tudi visoke odškodnine za v tej dobi nakopano rudo, za petrolej-ske produkte itd. V kongresu razni senatorji in poslanci odločno poudarjajo, da če damo zapadni Bvropi v prid njene obnove dvajset milijard, jih naj damo le pod pogojem, da bodo šle v prid "svobodnega podjetništva" (free enterprisel, ne pa za uvajanje socializma. In ti ljudje bodo svoje pogoje tudi iz-vojevali, ali pa bo ves ameriški načrt padel v vodo. Naj se nihče ne vara, da bo sedanji reakcionarni kongres pomagal nesebično. Pogoji bodo ostri in v Angliji jih že jako občutijo. Bodo jih i v Franciji, v Italiji in še marsikje. • Za plot v "Am. domovini" z dne 8. decembra piše na dolgo in široko o nekem Molkovem dopisu v New Leedrn in trdi, da je ta newyoriki list "socialistični tednik". Da, bil je nekoč. A sedaj in že število let prej pa je prav tako malo socialističen kot je Ameriška domovina. Specializira — kakor ona — v propagandi proti USSR, napada Jugoslavijo ter druge "satelitke" in v splošnem goji tudi protislovenske tendence, kot jih goji anglo-ameriška politika, od kar slovanske deiele niso več udi-njane anglosaškemu ter francoskemu ter nemškemu kapitalizmu. Cim je New Leader pod novim vodstvom nehal biti socialističen list, je Proletarec naše ljudi na to opozarjal, a nekateri tega še dolgo potem niso hoteli verjeti.in so gs priporočali. Edina »naloga. ki jo New Leader pod sedanjim uredništvom vrši, je sipanje ognja in žvepla proti "sovjetiji" in u« uradnike v državnem oddelku*ln v drugih de-partmentih zvezne vlade, kako naj bodo še bolj "tough" z Jugoslavijo, z Ruaijo itd., keko naj si politično podvržejo Italijo in Francijo in daje jim navodila za uspešnejše zatiranje "komunističnih gerilcev" v Gr$ji kot pa SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovanska knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU 2301 S. LAWNDALE /.VENUE CHICAGO, 23,. ILLINOIS (From Industrial Worker.) ga je grška rojalistična vlada sedaj zmožna vršiti. % Grški režim, ki obstoja edino po zaslugi naše "dolarske diplomacije", je prepovedal vse stsv-ke. Naši "demokrati" se nič ne zgraajo radi tega, čeprav vedo, da je grška vlada diktatorska in njen režim korumpiran še celo bolj kot pa Ciang Kaišekov na Kitajskem. Božič je pred durmi in spet bo donelo, "mir ljudem na zemlji ..." V Betlehemu in drugod po svati deželi pa ne bo letos ta rek nič pomenil, čudno, kako je svet po tolikih letih krščanstva še vedno tako farizejski! V celoti je podoben tistim našim katoliškim rojakom, ki gredo v cerkev samo na božič in veliko-noč, in še bolj pa onim, ki nesejo svojce v cerkev šele kadar umro. V Palestini se koljejo. V Jeruzalemu si manj varen življenja kakor pa v gangsterskem Chicagu. In vendar Je Jeruzalem sveto mesto ne samo židovstva temve^ tudi mohamedancev in kristjanov. Morda pa brezbožni komunizem le ni tako brezbožen kot mu kristjani očitajo. Odpravil je verska bigotstvs in narodnostna sovraštva, tudi ako bi nič drugega ne dosegel. A je odpravil tudi bogatinovo mizo. Srn o času primernih vprašanjih Cleveland, O. — "Proletarče-va" trditev, da človek dandanes ne Maore biti za noben drugačen režim v Jugoslaviji kot za Titovo polickracijo ali bankrotirano čarši jo je od muh in kar je urednik nameraval doseči z njo je bilo, vreči senco fašizma na vsakogar, kdor se ne strinja z nje* govim tolmačenejem vzhodnoevropskih razmer in z njegovim pojmovanjem svobode, demo* krači je in socializma. Jaz se na primer ogrevam za demokratični socializem. Bili so časi, ko je tudi "Proletarec" učil, da Je alternativa med zlom kapitalistične reakcije in zlom komunistične strahovlade v demokratičnem socializmu- Sever odkar so se njegovi, pojmi' očistili v: svet tem ognju kremlinskih peči, so stvari zavzele drugačne oblike. Vendar vse njegovo prizadevanje in komentiranje in zavijanje ne izbriše dejstva, da vlada po vsem Balkanu in Podonavju politično nasilje, ki ima za ljudi, ki se drznejo dvigniti gles v obrambo svobode, zgolj okove in. vešala. Trditev komunistov, da so njihove žrtve izdajalci, je za politično nezrele in nepoučene ljudi. Kdor pozna komuniste in njihov slovar ve, da Je "izdajalec*' vsakdo, kdor ee upira komunističnemu Jamu. To je bil edini "zločin" Nikole Petkova, mučem kn za svobodo ki' demokracijo. Srbski demokrat Bogoljub Jovanovič, poštenjak kakršnih Je med politiki malo in ki Je bil zaradi tega preganjan pod prejšnjimi režimi, Je is drugič v Ječi — drugič v dveh letih Titove polickrscije — zato in sa* mo zato, ker Je imel pogum, kri* ti zi rat i komunistično strahovla-Hrvst Avgust Košutlč že več dve leti taohni v komunisti* Ječi, ker se noče podati ko* in trobiti v njihov roe Romunski ljudski Juliu Maniu je dobil dosmrtno ječo, ker Je vodil opozicijo proti vladi komunista Petra Groze, kakor je bil poprej nasprotoval nazijem in romunskim istom Balkanske in podonavske ječe mrgole manj znanih mož, katerim veat ni dala, da bi plesali po komunistični muziki. Kolko politično nezanesljivih ljudi pa kar "noč vzame" vedo pa samo balkanski komunistični prvaki, o katerih Je znano, da takih tajen ne obešajo na veliki zvon, kakor njihovi ruski tovariši ne bobna j o v svet skrivnosti Stalinovih suženjskih taborišč v sibirskih divjinah. (Mimogrede omenjeno bi bilo zanimivo vedeti. koliko teh političnih po-grešancev set znajde nazadnje v teh taboriščih.! Kar se tiče pa Marahallovega načrta za gospodarsko obnovo zapadne Evrope bi pa ies rad vedel, ali ima urednik Fr. Zaitz privatno zvezo s politbirojem in kominformo v Bel gradu, da si je tako gotov, kaj "drži zgodovinsko" ko cement in kaj sploh "ne drži"? Ampak v Evropi že dolgo Vrabci na stjphi čivkajc, da ni bila Cehoalovaška edina dežela za npvodobnim kitajskim zidom, katere vlada bi bila rada sodelovala na pariški konferenca — pa ni smela! Ivan Jontea. Vprašanje nemških vojnih odškodnin (Konec s 1. strani.) odbil, in mu je pri tem proti Rusiji pomagal francoski Bidault in angleški Bevin, se je oglasil francoski socialistični vodja Leon Blum. On ugotavlja, da je Rusija do zahtevanih milijard reparacij ne samo upravičena temveč so jih ji zavezniki tudi obljubili takrat, ko je bil on (Blum) predsednik francoske vlade. Glede nemških reparacij sta dve tendenci. Eni, ki so zanje— jih zagovarjajo tudi iz razloga, da ako se Nemčije ne bo obtočilo, si bo pomagala na noge hitreje kot katerakoli druga država v Evropi, se znova oborožila in si znova pod jarmi jala svet, kakor, v prvi in v drugi svetovni vojni. Drugi so sa okrepitev Nemčije -češ, da le Nemčija bo zmožna ustaviti komunistično poplavo in potisniti vpliv Rusije preti Sibiriji Za te slednje stališče ae ogreva poeebno ameriški kapitaiisem in z njim kajpada naša vlada vred. naslovu nižja |» tekoče številka (vidite Jo na prvi strani), pe* I te, de vem Je ■ ■ *)» vtte Enketa v tujejezičnem tisku kako zajeziti plemenske in verske mržnje Jote e poslanstvo, ki ga vrli "Proletarec", pomagajte In shirajte prispevke ~V njegov t*skovol «kle«t! Poslušajte dfa um v In nat- ure f Chieaga ttim uopviuriVf od 9. d« posta/a Kot vsi drugi tujejezični listi v tej deželi je dobil od organizaciji Common Council v poletju tudi Proletarec vabilo, naj se udeleži razprave kako bi se moglo čimboljše in na najenostavnejši način odpraviti plemenska, narodnostna in versks sovraštva v tej (Jcželi. Vsak izmed povabljenih listov naj bi objavil o tem predmetu uvodnik in ga poslal omenjeni ustanovi, ts pa bi vse poslane ji članke nato predložila posebnemu razsodišču, ki bi določilo, kateri zasluži prvo, kateri drugo ali pa tretjo nagrado. Ta list se tega "kontesta" ni udeležil, kfer bi naš članek — kakršnih smo imeli proti strastem, mržnjam in sovražnostmi med posameznimi narodnostmi, med verstvi in posebno glede zapostavljanja in šikaniranja črncev ne bil po volji sodnikov, ki so imeli presoditi poslano jim gradivo o tej stvari. • Vseeno, enketa je bila zanimiva in zato priobčujemo tudi poročilo o nji, ki ga je nam poslal Common Council. Glasi se: Preteklo pomlad Je priredil Common Council for American Unity kontest z nagradami $100, $50 in $25 za najboljši uvodnik o najboljšem načinu pobijanja rasnih predsodkov. Kontest je bil zaključen 4. julija letos. Kontesta se je udeležilo 15- listov v različnih jezikih. Uvodniki so bili poslani z vseh delov dežele, iz Massachusettsa, Kalifornije in iz Wisconsina do Tezasa. Odlični sodniki so bili izbrani za določitev nagrad. Med temi je bil Seymour Berkson, upravitelj International News Service, dalje Erwin D. Canham, urednik lista Christian Science Monitor in podpredsednik Amer. društva časnikarskih urednikov; Earl G. Harrison, dekan pravne fakultete na univerzi Pennsylvania; Al vin Johnson, predsednik emeritus ustanove New School for Social Research (Nova šola za socialno razisksvanje); Ane O*-Hare McCormick, članica uredniškega odbora lista N. Y. Times in Elmo Roper, direktor oddelka za pregled ljudskega mnenja pri Fortune publikaciji. Prvo nagrado je dobil list "II Progresso Italo-Americano", italijanski dnevnik v New Yorku. Druga nagrada je bila določena listu "Svoboda", ukrajinskemu dnevniku v Jersey Cityju, do* am Je bil tretje nagrade deležen slbanski tednik "Dielli", ki izhsja v Bostonu. Sodniki so tudi častno omenili liste "E1 Sol", španski tednik v San Bernardino, Calif., "Everybody s Daily", poljski dnevnik v Buff slu; frsn-coski tednik "France-Amerique" in "New Yorker Staats-Zeitung und Herold", nemški list v New Yorku, kl izhsja dnevno. Sodniki niso vedeli, ko so odločali o nagradah, kdo je poslal predložene Jim uvodnike. Vsak predložen spis je bil zaznamovan samo s številko. Po prečita-nju vseh uvodnikov, spisanih v raznih jezikih, toda prevedenih v angleščino v uradih listov samih, so se sodniki odločili za tri najboljše. Sedem uvodnikov, ki so dobili največ glasov oziroma točk, je bilo danih ns glasovanje za končni odlok. Uvodnik, kl je prejel prvo nagrado,- je podčrtal idejo, da leti veličina Amerike v slogi raznolikega prebivalstva te dežele in pojavi rasnega zapostavljanja ln predsodkov so najboljše orodje v rokah naših sovražnikov. "Treba je odkrito priznati," je zaplssl II Progresso, 'da se po vsej Evropi in po svetu sploh prt dlskreditiranju Amerike rabi metodo kazanja na naše ns-peke kot Je zločinsko linčanje in na ekonomsko in socislno zapostavljanje,. ki sloni na rasnem podcenjevanju, predsodkih in mraenju." "Tudi s najbolj demokratično zunanjo politiko ne bo mogla Amerika nikdar pridobiti ljudi drugih dežel sa svetovno okno* vo dokler se ne bo resno potrudila, da izkorenini sleherni ostanek prektietrsnja resne mržnje, verskih predsodkov in narod* nostne diskriminacije doma." Lisi "Svoboda", kš Je dobil drugo aegsedo* Je apeliral na Američane tujega izvor* *fl} se otresejo predsodkov, ki so Jih iz svojih rodnih dežel "... Med Američsni starokraj-skega ozadja so ti predsodki povečini 'zgodovinski' ter temeljijo na krivicah njihovih prednikov. Toda v Ameriki ne samo, da niso taki predsodki upravičeni, pač pa bi odprava teh pripomogla k zabrisan ju tskih predsodkov v deželsh njih iz- vors." V uvodniku, ki je prejel tretjo nagrado, Je naglašeno, da Je glavni vir predsodkov v mitu rasne superiornosti in v razlikah. Ust "Dielli", (Konec aa S. strani.) Ameriški Družinski Koledar IS48 AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR za leto 1948 vaebuje devetnajst pripovednih spisov, trinajst pesmi, oeem runih opisovanj običajev itd., štiri večje članke, obilico koledarskih in drugih podatkov ter okrog 40 slik. Nekaj o starih Mnog? naše čitatelje bo n. pr. zanimal opis slovenskih velikonočnih. običajev v davnih dneh, ki so še vedno v navadi. Dalje opis božiča v zgodovini, ki ima po Slovenskem tudi svoje posebne tradicije. Zanimalo vas bo, kako ga še zmerom praznujejo v Belo* krajini in pa po raznih drugih krajih, iz katerih smo prišli. Nai Hsk "Slovensko časopisje v Ameriki" je naslov spisu o spremembe h v našem tisku. V njemu je opis zgodovine Amerikanskzga Slo* venca, ki je prenehal, Jugoslovanskega Obzora v Milwaukeeju> ki ga tudi ni več in vseh drugih sprememb na polju slovenskega časnikarstva v Zed. driavah, v Juini Ameriki in v Kanadi. Za ta spis je bilo treba veliko časa, a je bil vreden truda. Rudniki v Jugoslaviji Zanimal vas bo v koledarju spis o zemeljskih bogastvih Jugoslavije. Pod starimi režimi so živeli delavci tam v revščini, kmetje pa garali noč in dan ter nosili svoje pridelke na trg, da je bile kaj izkupička za plačevanje davkov in nekaj pa za domače sile. Na trg je šla prav tako perutnina, jajca, mleko, govedina itd., a kmet, ki je vse to pridelal, je bil v pomanjkanju. In prav teke tudi industrialni delavec. V novi Jugoslaviji zagotavljajo, da. je te dobe konec, fcsjfi novo državo in njeno gospodarstvo se gradi za tiste, ki deMe. In zanimalo vas bo, kako bogata je Jugoslavija pri rodnih sekti-do v, pa smo morati ven iz nje, ker jih stari režimi niso znali, eH pa niso hoteli izrabljati ljudstvu p korist. V kolikor so jih odprli, so jih dali tujim kapitalistom, da so izkoriščali domače ljudstvo po mili volji. Opij — sredstvo imperializma Zanimal vas bo v Koledarju tudi članek o opt ju — kako so, imperialist z njim držali ljudstva v podložnosti in jim to sredstvo v ta namen še vedno dobro služi. V letu 1948 bomo imeli predsedniške volitve. Kako to, da imamo dva volilna sistema, eden, let je ustaven, a volimo pa v i resnici "neustavno"? Kajti glasujemo za predsedniške kandidetOi direktno, dočim zakon določa, da moramo izvoliti elektorje in oni| »tem šele izvolijo predsednika. Članek o tem v tem 1etnikp opisuje vzroke, kako je vse to nastalo in vsebuje tudi seznam, e ka-terem je imenik driav in pa do koliko elektorjev je upravičena vsaka izmed njih. . r: Morda za marsikoga ni zanimivo — a je v tem letniku tudi* razprava o steklini, ki je ugonobila nič koliko ljudi in je še vedno nevarna, posebno v krajih kjer so zdravstvene razmere še vedno, na nizki stopnji. • • • , ' '" V »vi.. > S O zabavah v prirasli In smučarji — le redkokdo izmed Slovencev v tej deželi sa zanima za ta sport, a v starem kraju so ga ponekod že davna negovali. Tudi ta spis bo razvedril čitatelje. Sedaj, ko smo v atomski dobi in se svetu z njo vedno bolj prozi z uničenjem, piše v tem letniku Anton Garden. In o dveh svetovnih vojnah ter njunih posledicah Fr. Zaits. Ruski pisatelj IUja Ehrenburg piše o svojih vtisih, ko je bil tu na obisku in razmere pri nas jako kritično označuje. Toda fte toliko kot pa napadajo mnogi ameriški pisatelji Sovj. unijo. Zelo je vsakega Slovenca — ki Je Slovenec, zanimalo prerekanje v sporih nad velesilami tržaško vprašanja. Preroške Je le pred mnogimi leti tržaškim Slovencem Ivan Cankar zagotavljal* naj verujejo, kajti svobodo bodo dosegli Niso jo še, niti niso daleč od nje. Fašističnega tiranstva nad njimi je vendarle konec. Nje* govo preroško sporočilo Tržačanom je v tem koledarju. S .' ' a Pripovedni dri # V po vestnem delu je najsijajnejša reč "Zatajena vest", ki jo je napisal Etbin Kristan. Čudna, kako jpore ta človek skozi toliko let ustvarjati teko umetniške umotvore! * V povestnem delu je tudi Anton Slabe s kratko satiro, Frank Česen g satiro "Zaslužni mož", Frank Punoer s črtico o svoji prvi 'ttpr o po stavki in Anton Shular s svojimi dovi borbe posetu vladi. ki zelo poljudno opisuje skušnje diletentov za dramski Slo se jim je za Cankarjevega "Kralja na Betajnovi". Režiser je imel na poti na delo, z dela, ob večerih in nedeljah nič kolike opravila, predno je spravil svoj ansambel skupaj in potem pa še na vejah, Kdo izmed slovenskih režiserjev v tej deželi seme spominja takih težeef! In naše pesmi: v tem letniku jih je 13. Vse ljubke, resne. zajete is src in duš ljudi, ki so trpeli mmiUili kake priti ia gorja, ki je oklanjalo narod. ^^ Med temi Je najboljše zastopan Kajak, pesnik mladosti in upov za starost, ki je ni doživel. Kakor jih ni Srečko Kosovel ln potem, pesem Otona Zupančiča. "Pojdi moj sinko na pot." Kakšen pesniški biser je toi # ^ Prav gotovo bodo čitateljAn ugajale vse druge pesmi, kajti vsaka je zajeta iz ljudskega življenja tn leposlovno napisana. Koledar vsebuje kajpada tudi polito koledarskih podatkov, eeznan jugoslovanskih podpornih organizedj itd In pa okrog 40 slik, ki so vse lepe in vreden okrasek te knjige, Prosimo naše zastopnike ia druge ražpečevalce, da naj naše težkoče tudi letos razumejo in razprodajo nai Ameriški družinsH w oe » vseh pre* Injih letih, bodisi z večjim ali manjšim trudom. T . Edino vzajemni. naša vzajemnost drži t* bo driala. dokin BOMO Vera. V Jugoslaviji UVOD Ko predlagamo to poročilo, prosimo čitatelje, da imajo v mislih gotove osnovne fakte. Spri-čevanje, zapisano tukaj, je posledica naše investigacije kot priče v zadevah, o katerih zaradi prostora ni m6$6če citirati dolgih odstavkov in dokazilnih dokumentov; poročilo je originalno. Na razpolago smo imeli ogromno število potrdilnih dokazov, med temi precej od Američanov in drugih, ki so prebivali* v Jugoslaviji mesece in leta, kar pa nirmo vključili v to poročilo. Gradivo o položaju verskega življenja v Jugoslaviji pi v nobenem slučaju prišlo od (jugoslovanske) vlade, temveč izvira iz osebnih pogovorov s voditelji cerkva v štirih republikah, ki smo jih obiskali — s katoliškimi, pravoslavnimi, judovskimi, muslimanskimi in protestantov-skimi. Ker smo vsi duhovniki in trije izmed nas uredniki verskih revij, je bila od naše strani obenem naravna in pravilna procedura, da smo iskali informacije o verskih zadevah od voditeljev na polju verskega življenja. V zvezi z našim kratkim poročilom o slučaju nadškofa Ste-pinca moramo podčrtati, da je bil vir informacij katoliški — najbolj obtežilni dokumenti so bili arhivi časopisov katoliške škofije, tičoči se pristnosti, o kateri ne more biti dvoma — in dasi smo našli razdvojeno mnenje glede njegove obsodbe, je mnogo katoliških voditeljev odprto priznalo resničnost podatkov. Gotovi deli tiska v Ameriki in po drugih delih sveta s trdili, da smo "umili Titovo vlado" — in so zašli celo tako daleč, da so zatrjevali, da smo celo s tem namenom šli v Jugoslavijo. Obto-žitev je nesmiselna in se podere pod svojo lastno težo, o čemer bo vsakega čitatelja overovilo to poročilo. Nismo šli v Jugoslavijo, da ocenimo Titovo vlado ali njene smernice izven okoliša našega zanimanja — in nikjer nismo kot skupina delah kakih komentarjev o tej deželi. Sli smo tja. da raziščemo eno stvar — današnji položaj verskega življenja v Jugoslaviji. Oblika vlade nima ničesar opraviti z dejstvi, o katerih poročamo. Med drugimi podrobnostmi bo čitatelj razvidel, kako je prišlo do našega potovanja, kako so bili člani naše skupine izvoljeni, koliko svobodnega gibanja smo imeli, namen natega potovanja; izrefcno kaj smo videli ter izjave posameznikov, s katerimi smo imeli razgovore. Poročilo smo zaključili z upanjem, da bi naša preiskava in poročilo predrlo steno ignorance ter napačnega predstavljanja ter da bi pripomoglo do boljšega vseokolnega razumevanja in tako prispevalo k tistemu svetovnemu miru, brez katerega je civilizacija sedaj obsojena v pogin. vprašanju v Jugoslaviji. Or-Shipler, urednik revije The Churchman, se je udeležil večerje kot zastopnik svojega lista in je imel prostor pri Časnikarskem omizju. Med ve-&rjo se je pogovarjal z Monroe Stemom, zastopnikom jugoslovanske ambasade za publici-teto, s katerim se nista nikoli prej srečala in ki je sedel pri isti mizi Med pogovorom je dejal mr. Stcrn, da bi bil veleposlanik telo hvaležen, ako bi mu bila lana prilika, da se sestane z nekaterimi ameriškimi cerkvenimi voditelji in odprto govori o verskem položaju v Jugoslaviji in na ko jih vprašanja bi imel priložnost odgovarjati. Kot posledica tega pogovora je dr. Shipler pisal številu duhovnikov in drugim cerkvenim voditeljem v okolišu New Yorka in jih povabil novembra meseca na kosilo v hotel Pierre, New York, da slišijo velepoalanika in mu poslavljajo vprašanja Pri tem kosilu se je sestalo kakih trideset protestantskih duhovnikov in voditeljev z veleposlanikom Kosanovičem, zunanjim ministrpm Simičem ter s člani jugoslovanske delegacije na zasedanju Združenih narodov. Bila je dana prilika, da so te izpra-ševali o obravnavi proti nadškofu Stepincu. ki se je ravno tedaj pričela, ter o splošnih socialnih in verskih smernicah nove jugoslovanske vlade. Po kosilu so duhovniki izrazili mnenje, ds kar je bilo povedanega na tem sestanku o teh stvareh, prikazuje drugačno plat alike, ki ni bila zadostno predstavljena ameriški javnosti in se zelo razlikuje od one, ki jo je nariaal ameriški tisk. Kot posledica tega, kar ao slišali: so nekateri gostje pri kosilu čutili, da bi pripomoglo do boljšega razumevanja med Jugoslavijo in Zed. državami, ako bi skupina kakih deset reprezentativnih duhovnikov izmed navzočih mogla v Jugoslavijo in nato poročala o svojih pronajd-bah. KAKO JE PRIŠLO DO POTOVANJA Konec oktobra 1946 je dal Ameriški odbor za jugoslovansko pomoč večerjo v Pennsylvania hotelu, New York, v počast jugoslovanskemu poslaniku g. Savi Kosanovlču, ki je v svojem nagovoru razpravljal o verskem Taka potovanja pa so draga Zmore jih malo duhovnikov, uradni cerkveni organi pa nimajo niti sredstev niti nagnjenja, da bi preiskovali položaj v deželah, kjer direktno nimajo svojih članov. Vsako tako potovanje bi torej moralo biti na račun jugoslovanske vlade. Tak precedent je bil napravljen med prvo in med drugo svetovno vojno« ko je podobna skupina verskih voditeljev in urednikov Obiskala Anglijo, da poroča o verskem položaju, in je šla kot goat britanskega ministrstva za informacije na račun angleške vlade in brez vsake javne kritike. Junija 1947, ko^so bili odnošaji med Ameriko in Jugoslavijo na nizki točki, in je po deklaraciji Trumanove doktrine govorica o vojni vedno bolj naraščala in je bila Jugoalavija ta-korekoč potisnjena na "črno listi", je veleposlanik Koaanovič vprašal dr. Shiplerja, ako ve za deset reprezentativnih duhovnikov, ki bi bili pripravljeni obiskati njegovo domovino kot vladni gostje. Ko mu je bilo povedano, da bi se taka skupina našla, je naproail dr. Shiplerja, da napravi seznam imen. Tak seznam je bil predložen in prednost so dobili uredniki nacionalnih verskih revij. Politični oziri NAJBOLJŠA POMOČNIKA PRI UČENJU ANGLEŠČINE IN SLOVENSClNE STA ANGLEŠKO-SLOVENSKI BESEDNJAK Cena $5.00 IN 1 ANGLESKO-SLOVENSKO BERILO Cena $2.00 • » Avtor *M knjig (t DS. t. 3. REIN NAROČILA SPREJEMA PROLETARM 2301 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO 23, ILL ■ i •» "»•■ ... / ' •>, 'V^j '* .1 ... .'. VI. , v.- ■*.!•. • • " -• -- • ■• . I. nisO imeli dpravka pri izberi, kar* jasno kažejo inhena tistih, ki so bili pOVabl j*Wl. KDO JE BIL VABLJEN Štirje izmed vprašanih niso mogli sprejeti zaradi drugih Obljub to poletje: dr. Louie New-tpn, od Južite babtistovske cerkve, Atlanta, Georgia, škof G Bromley Oxman od metodistski ccrfcve, newyorški okoliš, dr. Alva Taylor od cerkve Učenci Kristusa, Nashville, Tennessee in dr. Carlyle Adams, urednik revije The Presbyteriam Tribu ne iz Brooklyna. Peti — Paul Hutchinson, urednik mesečnika The Christian Century iz Chi-caga, je odklonil. Ta imena citi ramo, ker zavračajo obdolžitev v časopisih, da so Jugoslovani vprašali le svoje "izbrane" pri' jatelje. Resnica je, da jugoslovanska vlada ni priporočala nobenega in tudi ni komentirala 0 onih, ki smo jih določili: Sprejelo je šest oseb: dr. Shipler, urednik revije The Churchman, episkopalist; dr. Emory Stevens Bučke, urednik lista Zion's Herald. Boston, metodist; dr. George Walker Buckner, ml., urednik lists World Call, Iiftiis-napolis, član cerkve Učenci Kristusovi; dr. Phillips Jacker Elliot, Prva presbiterijanska cerkev, Brooklyn, katerega je dr. Adams predlagal, da zastopa The Presbyterian Tribune; dr. Samuel Trexler, bivši načelnik luteranske sinode. New York; in rev. Claude Williams, direktor zavoda Ihstitute of Applied Religion« Birmingham, Alabama. Tej skupini je bil dodan dr. Edmond Devoid, zdravnik ia New Yorka. ker škof Oxman in dr. Newton nista imenovala svoje namestnika, kakor sta bila naorošena storiti, je skupina povabita rev. Willtama Howards Melisha od cerkve sv. Trojice, Brooklyn, ki je episkopalist. Nekaj tiska, svetnega in katoliškega, je skušalo to skupino diskreditirati, češ. da so trije člani baje "komunisti" ali pa "sopotniki" — trditev, ki jo cela akupina enotno zanikuje. Tisti, ki ao te člane krivično obdolžili, niso imeli kaj reči o ostalih petih deebeh, Id ao podpiaale to porodilo. Ignoriral je tudi nadaljno znamenito dejstvo, da nas je nemreč spremljal na celem potovanju, kakor smo javno izjavili, dr. Jean Nussbaum, švicarski državljan, ki je zaposlen v Parizu kot generalni sekretar Mednarodne zveze za obrambo verske svobode (International Association for the Defense of Religious Liberty — European Section) z glavnim uradom v Washingtonu, D. C., ki tudi tesno sodeluje s Komisijo o človeških pravicah Združenih narodov. Kot diplomiran posveten pridigar nad 30 let je dr. Nussbaum obiskoval kote nemira v Evropi in preizkušal obseg verske svobode proteetantakih b manjšin. Pr*! vojno je precej krat obiskal Balkan. Priložil je tvoj podpis na naše poročilo. potovanje ni bilo dfrkhkano Od trenutka naprej, ko smo se srečali v Beogradu z jugoslovanskimi oblastniki, smo bili vprašani, kaj želimo videti. Brez vsake izjeme nam ni vlada niče-aar priporočala. Kar smo končno ukrenlli,% smo vse sami predlagali, oni pe uredili, večinoma od dne do dne. Kratka doba je preprečila, da bi se izvedla ena ali dve naši zahtevi; drugače pa je bilo ugodeno vsem našim predlogom V Jugoslaviji smo bili štirinajst dni. Naši pogoatitelji so nas Vabili, da bi ostali tri tedne, toda osebne obveznosti nam tega niso dovoljevale. Ker Jugoslavija ni velika deiela — pri bližno tolika kot država Colorado if! s dvakrat tolikim prebivalstvom kot velemfesto New York smo smatrali, da nam bosta dva tedna nudila obilno priložnost, da preučimo edini predmet, ki smo ga prišli v Ju goelavijo preiskavat. Našim gostiteljem smo zatrdili, da smo pripravljeni potovati dan in noč brez pfestanka — in to ae je tudi zgodilo. Ker so nam bile na razpolago vse olajšave — avtomobili, ladje, vleki, letala — smo lahko obiakali štiri izmed šestih republik tfugoalcvije: Srbijo, Hrvatsko, Slovenijo in Bosno. Ob zaključku so nam tuje-zemski novinarji v Beogradu povedali, da smo mi več videli v štirinajstih dneh kot oni v nekaj mesecih. Nekaj tiska je trdilo ie predno smo zapustili New York: V Vaše potovanje bo dirigirano in vjdeli boste le ono, kar oni želijo, da vidite." Globoko smo se aavedali te možnosti, toda naše izkušnje so dokazale ravno nasprotno. Pri vseh uradnih obiskih in razgovorih smo imeli seboj za tolmača absolventa univerze Princeton, ki je preživel šestnajst let svojega življenja v Ameriki, obiskoval Taftov zavod 1« delal eno leto m tednik "Newtweek". Vedno in v vseh krajih dežele, ki smo jih obiskali, smo u«i-vali popolno svobodo bodisi posamezno aH kot skupina, govorili sme s komurkoli smo želeli, šli kamor koli smo hoteli—brez navzočnosti vladnih predstHvni-kov — in te priložnosti smo se posluževali v polni meri. Kadar koli je bilo mogoče, smo govorili z ljudmi direktno raje kot preko tolmača. Dr. Trexler je govoril nemško, dr. Nusbeum francosko, mi drugi pa smo umeli nekoliko druge jezike. Poleg tega pa govori mnogo Jugoslovanov poleg svojega jezika še druge jezike, mnogi zlasti nemško, francosko in angleško Mnogokrat so se nam na ulicah približali prijateljski ljudje, s katerimi smo svobodno razgo-varjali; faktično je prevejalo ozračje zaupnosti in optimizma, zlasti med mlajšimi ljudmi. Po- rtokrat bi nas naivno vpraša- "Kaj se vam o nas ne dopa-de?" Srečali smo se z ameriškimi in britanskimi diplomatskimi zastopniki brez navzočnosti Jugoslovanov, govorili smo s tuje-zemskimi novinarji in se razgo-varjali z mladino iz mnogih drugih dežel, ki so sodelovale pri prostovoljnih gradnjah, n. pr. pri sloviti mladinski progi v Bosni. Po našem povratku smo bili vprašani, če smo izkusili kakšno nasprotstvo proti Američanom. To vprašanje nas Je iznenadilo. V Jugoslaviji nismo pri čakova-11 niti našli pomanjkanja dokazov o negostoljubnoati ali pomanjkanju prisrčnosti bodisi pri sestankih z oblastniki, bodisi s preprostimi ljudmi. Faktično je bilo ravno narobe. Med našimi najbolj prijateljskimi sprejemi po vseh krajih Jugoslavije so bili sprejemi od voditeljev katoliške cerkve. Dr. Buckner, dr. Bučke, dr. Shipler in rev. Melish so imeli seboj svoje kamere, kakor tudi Joseph Blank, neodvisen poročevalec iz New Yorka, prijatelj enega iz naše skupine, kateri se nam je pridružil v Beogradu in nas spremljal na večini potovanja. Prosili so nas le, da ne fotografiramo zunanje dostope v jet-nišnico Lepoglava, toda dovoljeno nam je bilo vzeti aparate seboj, ko smo šli noter. Nihče ni ugovarjal, ko smo slikali nadškofa Stepinea v njegovi sobi, kakor tudi ko smo slikali njegovo privatno kapelico poteg stanovanja. Dasi smo sneli vse skupaj skoro 1000 slik, nismo bili vprašani, da bi dali izdelati negative pred odhodom iz države. Fakt je, da razen v Lepogla-vi nihče kamer še omenil ni, dasi smo jih nosili sabo kamor koli smo šli bodisi vsak zaae, ali v skupini. %AMEN IN REZULTAT POTOVANJA Glavni cilj našega potovanja Je bil, preučiti položaj bogočast-ja in ugotoviti resnico o splošnih obtožbeh proti Jugosleviji, posebno glede slučaja nadškofa Stepinea, katere so krožile v Ameriki in toliko škodovale našim odnošajem z Jugoslavijo in s tem postavljale v nevarnost svetovni mir. V smislu naše glavne poizvedbo moremo podpti naslednje izrecne izjave: \ Videli smo verske duhovnike in člene cerkvenih redov, menihe in nune, na ulicah v raznoterih redovniških oblačilih. Obiakali smo nekatera izmed mnogoštevilnih obstoječih samostanov, ki normalno, vršijo svoje funkcije — pravoslavne ih katoliške. Kamor koli smo šli po štirih republikah, ki smo jih obiskali, smo našli svetišča vseh ver odprtih in vršeča svoje cerkvene naloge. Ljudstvo se jih je posluževalo v velikem številu tako svobodno kot v Ameriki. Nekatere župnije na deželi nimajo svojih duhovnikov, ker je mnogo teh padlo v vojni, semenišča pa še niso v stanju nastaviti nove, da bi zamašili vrzel. Toda nobene cerkve nismo nsšli zaprte. (Delje prihodnjič.) Problem inflacije prizadeva težave tudi Sovj. uniji (Nadaljevanje s 1. strani.) niti papirja, na katerem je tiskan. 3 Na Kitajskem ni nobene možnosti. da se bo sedanji denar obvaroval. Nekega dne ga bo vlada proglasila za ničvrednega kar je že sedaj in začela tiskati novega brez jamstva, da je kaj vreden., Edino stabilna valuta na svetu je danes ameriški dolar. Si- cer imajo zdrave valute tudi nekatere drug? države, posebno Švedska in Švica. Toda glavni dfenarni bog je sedaj ameriški dolar. Ta velja po vsem svetu — prvič radi njegove zlate zaščite in drugič ker se z njim res lahko kaj kupi. Vse druge valute pa so padle. Sicer je padel tudi naš dolar, tako, da z njim kupiš polovico4o-liko kot pa pred vojno. Ako mu tega padanja ne ustavimo, bomo dobili tudi tu nem-re, ket jih imajo v Italiji in v Franciji. Marshallov plan določa utrditev in izenačenje valut raznih držav, a da-li bo uspel je drugo vprašanje. Kajti treba j3 prvič prodajalne napolniti in drugič ustvariti potrebščinam take cene kakršne ljudje zmorejo. Kako zajeziti plemenske in verske mrinje (Konec s 4. strani.) tednik ugotavlja, 44da izivirajo največji rasni predsodki iz nape Čnega narodnega oziroma plemenskega ponosa, ponosa, ki nima nobene prave podlage, kakor domišljavost superiornosti starega Američana nad priseljencem, Albanca nad Grkom, Italijana nad Francozom itd____V svetu sploh ni superiornih plemen ... Mi ne smemo sovražiti ljudi, ki jih ne poznamo." Značilnost kontesta so bili raznoliki predmeti diskuzlje. List "E1 Sol" iz San Bernardina je n. pr. obravnaval vprašanje ločenih šol (za bele in črne posebej) v Kaliforniji in stališče governerja Warrena, ki odobrava sprejetje zakonodaje, ki bo odpravila ločene šole oziroma te vrste zapostavljanja. "Ce moj brat ni vreden član družbe in se je morda proti njej pregrešil, naj bo kaznovan po zakonih; ako pa je moj brat pošten posameznik in dober državljan, spoštovan in spoštovanja vreden, tedaj je zločinsko ga zaničevati samo zato, ker je moj brat in ne član kakega privilegiranega razreda, ki si domišlja, da je postavljen, da vodi in do-minira naša življenja. Kdor kaznuje sočloveka zgol^ ker misli, da je bil drugače spočet, je bedak, ki se ne zaveda, da nihče ne odloča o svojem rojstvu." Drug uvodnik, ki je bil častno omenjen, je bil v listu "France-Amerique" v New Yorku in pra- vi, da izvira veličina Amerike iz raznolikosti njenega prebivalstva, poudarjajoč, da je toleranca ena naših bistvenih vrednoti "simbol amerikanizma". "Važno je ss izogniti negativnim formulam. Ne zodontuje biti proti antisemitizmu ali proti linčanju. Nekaj nedavno izišlih knjig in knjižic tpamflelov) se ni izognilo oznanjanju sovraštva, kakor da ima dvojno sovraštvo vrednoto ene ljubavi. Borba proti nestrpnosti in mrž-iji bo efektivna le ako bo zapo-'jaden v njej izraz zaupanja in vere — pozitivnega in konstruktivnega moralnega naziranja. ' "Everybody's Daily", poljski dnevnik v Buffalu, N. Y., ki je bil tudi deležen častne omembe, je izjavil "Netoleranea je naj-smrtonosnejše orožje naših sovražnikov ... Oni žele, da se sovražimo med seboj rodi razlike v naši polti, veri ali narodnosti, ali pa enostavno iz rdzloga, ker morda zveni naše ime tuje .... Zato pa se mora boriti proti tej opasnosti sleherni Američan, ki čuti, da je del našega velikega ameriškega ljudstva." "Četrti list, ki je bil častno omenjen, je "New Yorker Staats Zeitung-Herold, nemški dnevnik v New Yorku, ki je zapisal: "Vsi, ki morajo prenašati ali trpeti žig zapostavljanja, so nedolžni. Nedolžni so brez ozira na njihove napake. To' pa zato, ker zapostavljanje ne preganja 1 njihovih napak, pač pa barvo njihove polti, izvor in versko prepričanje." Naloga sodnikov ni bila lahka. Kot je dejal eden izmed sodnikov, "je bilo prav težko določiti nagradnike, ker kvaliteta predloženih uvodnikov je bila tako dobra in hvalevredna, da je postavila vse poslane spise na isto raven. Nek drug sodnik je dejal, da so bili vsi predloženi spisi izredne vrednotne višine radi česar je bilo težko določiti nagradnike. To je tudi razumljivo, ker vsak od teh listov govori za narodnostno skupino kateri pripada in katera se briga za to vprašanje nestrpnosti. Mnogi morajo pobijati raznolike predsodke v lastno obrambo, da se tako izrazimo.. Drugi vidijo ali opazujejo kako nctoleranca škoduje njihovim rodnim deželam. Radi tega pa je tudi bilo sodelovanje listov v kontestu za večino od njih zgolj razširjenje vsakodnevnih disku-zij o tem vitalno važnem vprašanju. Chicago and Northern Illinois ... Fntnre Medical Capital ei tke World O ZEMLJE Chicaga in Severnega Illinoisa, kl je že po vsem svetu znano po svojih medicinskih šolah, znanstvenih raziskovalnih institutih in velikih bolnišnicah z obilnim oso b jem, bo še nadalje privabljalo važne medicince z vsega sveta. V prihodnjih par letih bo ozemlje Chicaga in Severnega Illinoisa zavzelo prvenstvo nad vsemi medicinskimi središči v zgodovini. IUinoiska univerza in univerza Loyola, Državni department za jevno blaginjo in Veteranaka administracija bodo postavile skupino novih zgradb za proučevanje jevnega zdravstva, industrijske in letalske medicine. Univerza Northwestern pa ima v svojem programu, da zgradi deset novih poslopij, vključivši zgradbo instituta za raziskavo medicine na poljih srčne bolezni, raka in visokega krvnega pritiaka. Druga poslopja v tej skupini bodo poveča« la svoje prostore za specialne študije medicine, bolniško oskrbo in šole za bolničarke. Kot del tega ntčrta bo Veteranska administracija zgradila svojo bolnišnico, Mercy bolnišnica pa bo postavila bolnišnico za tisoč postelj in raziskovalno središče. Se drugi progam na tem polju pa ima v načrtu Čikaška univerza. Zgradila bo štiri poslopja za atomsko raziskavo, poleg tega pa institut za radiobi-logijo in biofisiko. Vodilo se bo obširno raziskovanje glede novih možnosti v medicini, zlasti pa o raku, kar je prinesel na površje razvoj atomake raziska- ve. yeč drugih skupin je naznanilo načrte, ki predstavljajo skupno vsoto več kot 200 milijonov dolarjev, ki bodo dani za bolnišnice. Bodoče svetovno vodstvo na polju medicine je zagotovljeno Chicagu in Severnemu Illinoisu. j .:.: , .. J,.:J ■»• , ,i'J». Ml ' Li ■ i. rti*. TERRITORIAL INFORMATION DEPARTMENT HO Smt* thfUn Strmi, CM*m f, litimi,-M*.. *AH+tH Hl1 COMMONWEALTH EDISON COMPANY *' ■•» Mg' f I. t. A Yugoslav Weekly Devoted to llie interest of the Workers e OFFICIAl ORGAN <* J. $. P. and Hs Educational Bureau PROLETAREC IDUC ATION OR OANIZATION C O-O F 1 i A T I V I COMMON WIAITH NO. 24)96. f WMUI •! »301 So. » AH, CHICAGO, ILL., December 17, 1S47. VOL. XLII. FREE CAPITALISM CAN'T STAND THIS "Atomic energy mokes all our conceptions of daily living absolete, eradicates virtually all our limitations, cures all our maladies, and opens thc door to a way of life as uncomplicated as that of a South Sea native basking in the sun and plucking his food from the breadfruit tree. Our paramount problem, our chief hazard in the atomic age will be what to do with our spare time." So says Robert M. Hutchins, chancellor of the University of Chicago, in the December issue of American magazine. We put the above ^road statement at the top of this edit* orial because we want to link it with a question: How would the capitalist private-profit system, deriving its initiative from the desire for profit, functioning upon the fact of scarcity, exploiting human beings to produce surpluses of wealth which enrich chiefly an owning class, be able to function in the optimum of energy released by a split atom were harnessed to the business of production and distribution T Mr. Hutchins says heat will be so plentyful that it will be used to melt snow as it falls. What, then, will happen to the coal-digger who appears to believe that he was born to spend his life underground? "Lawns and gardens will be luxuriant," he predicte, "for atomic energy promises fertilizers and soil balancers more pow-erfull than any known today." How, then, would grain speculators be able to function? . . "Factories will operate only a few hours a week to produce more goods than can be used." What chance will there be then for private owners to cut costs and compete for markets? If Mr. Hutchesbn is correct, the era of abundance, security, leisure and peace lies just ahead—if man has the intelligence to shape his social concepts to the economic facts that the atom will bring into being. / But do we want the leisure, abundance and security that the atom offers? Are we willing for forgeo the class injustices, the mad scramble for wealth, the soul-ldDing burden of poverty, the scheming, lying, competing, wasting and war-ing that combine to make our glorious "American way of life?" Why, we would have to sacrifice the capitalist private-profit system itself if all the good things that Chancellor Hutchins envisages were to become realities! Indeed, mankind can't possibly have the atom's bounty unless private-profit is abandoned as the mainspring of human activity! However, there is another choice for Americans who accept the Wall Street formula for patriotism. Mr. Hutchins tells about that too. If we desire to hold fast to class inequalities at home and international rivalries around the world, we can develop a military machine to open the markets of the world for American products. And if anybody stands in our way we can use the atom to—as Hutchins puts it—"annihilate all life on earth." Which will it be? Capitalism, rivalry, war and race suicide? Or brotherhood, abundance and peace under a new order? ... Or would our readers prefer to discuss the next rise of the wage and price cycle?—Reading Labor Advocate. Con the Army Explain This ? One of the most sinister developments in a long time is disclosed by a Unted Press story from Brmingham, Alabama. It says a private detective agency there, "headed by Fred Bodecker," is organizing war veterans in an "army reserve" group to spy upon "Southern Communists." LABOR is against Communists—everyone knows that—but this sort of thing is a threat to every liberal movement in the South, and a dangerous precedent for the rest of the country. Congressional probes have revealed the low type of men employed by private detective agencies. Should such private "difcks" be allowed to organize any kind of army unit for Uncle Sam, let alone a spy group? Moreover, if army officials really have "okayed" this strange move, they are running counter to the will of Congress, as expressed only a few months ago in the "Army-Navy Merger" bill. That measure proposed a new "Central Intelligence Agency," u> spy in other countries for Uncle Sam. Critics warned that the military sleuths might do some spying on our own people. Congress took the warning seriously and, before passing the bill, wrote into it a ban on military spying here at home. Is the army deliberately flouting that war?—Labor, Washington, D. C. or labol Are You and Business Free, Or Aren't You? By Raymond S. Hofsos So you prefer freedom? You're against fhe Socialists because they offer a 'program that calls for a planned economy, and planning can't work unless there are over-all controls to make the plan work. And nobody's going to get YOU to agree to anything like that. This ia America; let's keep it America. Where everything and everybody is free to do as he pleases. Free to work or not to work. Free to go into business and succeed or fail. Free to strike for higher wages. Free to make a profit in competition with your fellow men. Wake up, brother; you're talking in your sleep. The kind of "freedom" you think you want passed out of this world about the time the Spanish - American war ended. It doesn't exist. Itfs a memory. You're thinking about individual freedom, and to be free at all now you've got to be free collectively. Tfclhk back. How long ago was it that you first saw the sign on the billboards: "Uneeda Biscuit— 5 cents?" Well, you didn't know It then, snd maybe you don't know It now, but that sign was serving notice to you that an ancient freedom was on the skids. It was the beginning of the end of the cracker barrel era—in which private grocery men were free to buy bargains and sell them at the best prices th»v could. It was the beginning - V, ~ Why Not "Endow" Politkal Bottles? Senator J. Howard MeGrath, new chairman of the Democratic National Committee, suggested at Princeton University that the Federal government should seriously consider the, ad visibility of "endowing" political campaigns. ' • It's not a new idea, as the Senator frankly pointed out. Almost 30 years ago Colorado passed a law forbiddinig outsiders to contribute to campaign funds and limiting teh amount any candidate might put up. Recognising that the candidates' contributions might not be sufficient to defray a vigorous campaign, the law provided that the state treasury should contribute to each party 25 cents for every vote cast in the last campaign. The State Suppreme Court declared the law unconstitutional. . A Federal statute might be more fortunate. As things stand today, Uncle Sam's Corrupt Practices Law is a joke. Rich men put up "slush funds" for both political parties and every day, in every way, they demand their pound of flash—and generally get it.—Labor, Washington. D. C. Corporations Piling Up Billions Corporations are getting rich now even faster than they did during the war. The proof is in a Securities and Exchange Com-tftission report. It shows how much "net working capital" all American corporations had at the end of each year since 1939, and at the end of June. 1947. % . j "Net working capital" is the total cash and other "current assets" owned by the corporations, minus all the debts they owe. It is the best "yardstick" of their wealth. At the end of 1939, the "net working capital'* of the corporations was $24.4 billion. It rose steadily through the war years to S51.8 billion at the end of 1945, an average increase of $4.5 billion a year. From 1945 to the end of the first post-war year, 1946, "net working capital" rose $4.7 billion, then thc increase speeded up. In the next six months, ended June 30, 1947, the rise was $3.3 billion, or at a rate of $6.6 billion a year, a much faster increase than in wartime. "Net working capital" is built up out of profits. Obviously, corporations must be piling up more profits now than during the war. That is one reason for price increases and the rising cost of living.—Labor, Washington, D. C. of controls that have now become so » widespread that you scarcely notice them—controls from the top. It was the quit notice for many thousands of ' ;ree" merchants who today either work for wages in chain stores, or are, at best, the controlled sales agents of corporations. And don't tell me that things are better the way they are; that packaged soda crackers are better and more sanitary and stay fresh longer; that you like to know what you've got to pay for an article anywhere In the world. That's not the argument The question is "are you and business free, or aren't you?" And the answer is that you are not. The issue is "do we or don't we live according to controls that are fastened upon us by profit-taking economic royalists?" The answer is that we do. Grovyl American consumers of electricity who are not served by a government project may expeet before long to pay more for "Juice " Encouraged by the sucoess of the Telephone Trust in securing rate boosts in many stales, the power utilities sre soon >10 launch a campaign to get some of the "gravy " Autnorlty for that statement Is the usually reliaole 'Wall Street Journal." Business Gets a Warning Business got a bluntly-worded warning from a magazine of business, "Business Week." Commenting on the business outlook, "Business Week" not only warned that unless the Marshall plan is adopted American industry is oa for a spill, but said: "For all our present prosperity, a lot of the boom is a priee boom. "Business is borrowing great lumi of money from the banks which it may one day wish had been raised in the new capital market. Inventories are rising faster than they were last summer. This Is doubly dangerous if It represents buying to beat new price rises. "Prices are of somewhat more than usual Interest this week. This is an anniversary—one year after the final removal of OPA ceilings. "The cost erf living index has risen from 1464 to 100 "Against these rises, the consumer has added only 2 por cent to his income. "When prices run away from consumers' incomes. It means either that (1) people have to get more pay. or (2) a lot of them are priced out of the market. In other words. American business is on a riproaring drunk—and the hangover headache Is going to be s beauty. Why Is This? Scrap iron and steel are piled up all over Germany, while a scrap shortage here is holding back the industries which produce and use steel in the United States, Congressman Charles J. Kersten (Rep. Wis.) declared recently. "We are critically short on scrap and are paying $40 a ton for it," he said, "while Germany has mountains of scrap lying forgotten. Apparently nobody has thought of exporting it." Profits Up! Railroad revenacs and profits are continuing to show a handsome improvement over 1040. Who is saying so? Why, the Association of American Railroads itielf. A tabulation by the A.A.R. revealed that for the first nine months of 1947, operating revenues mounted 11.6 per cent, while "net railway operating income" (profits) shot up 82 per cent to $567,744,943. In addition. the railroads earned another S124.000.000 from sources other than direct operation, making the total profits for the nine months over $S8S,000,000. It's Same Old Story: Prices Still Soaring < of L .Shoots Up Again la August; Foods lit Per Cent Above 1939 It's hardly news to the housewife, but the Department of Labor officially announced that the cost of living reached a new all-time high in August. The rise in the consumers' price index for the month was 1.2 per cent. The index is now 20.3 per cent above June. 1944, when price control lapsed and 02.6 per cent above August. 1039. the month before war broke out in Europe. Foods, chief items in the average family's budget, shot up more than other factors that go to make up the index, and reached a level 110.2 per cent above August, 1930. People Do Itl By HENRY JONES Christmas coming, and while we celebrate Peace on Earth with Bigger Bombs, the usual social notes appear in the papers. Shop-lifting is going up . . . always docs this time of year, but a little more this year than usual because of higher prices and slimmer pocket books. The usual sad stories from the shop-lifters ... it was what their kid wanted, but they couldn't afford It. The police note another seasonal shift: Defendants instead of trying to postpone trials try to get them to a hearing now, while prosecutors try to postpone ... for there's a feeling that Juries don't like to convict just before Christmas. But the implication is there that prosecutors are still scalp-hunting, and that they ahd the judges are as unaffected by the Christmas spirit as Old Scrooge himself. From a friend in the big house we hear that in there they don't hang up their socks either. Reason: "The guards might snitch them " By the way you didn't forget the General Defense Christmas Fund, did you? In case you're late there's need the year around. • •• • Vacation time again according to the travel sections of the newspapers and magazines. Don't notice any of the hands taking their vacations now around the mills and shops . . . must be vacation time for somebody else. . . . And how can industry run without them. But the ads look good on a blust-, ery day: "The Far East is Nearer Than. You Think" . . . "Travel Tours Packaged for Pleasure" . . . "The Magic of the Sun" . . . "Gay Winter Season on Palm Beach" . . . Well, why not for the Useful People, instead o t only for the Useless? If we did our work right, doing only what made sense, we could get it done, and migrate too. Might even pay off with Metropolitan Life saying it costs in cash over a billion dollars a year for the colds we get besides a billion and a half days of "discomfort and reduced efficiency." — From Industrial Worker. Mystery of Snythetic Rubber "Tire manufacturers have sud-^ denly found themselves smack - In the middle of a synthetic rubber shortage," the "Wall Street Journal" reports. "It's the first such famine since the war's end." Why is that? Uncle Sam spent hundreds of millions in construction of synthetic rubber factories during the war. The Japs had cut off natural rubber from British and Dutch colonies in the Far East. With the aid of the scientists, plus the driving power of "Bill" Jeffers, long chief of the Union Pacific, the substitute was turned out in sufficient quantities to save our hides. Now something has happened. Have the British and Dutch rubber interests, and their American financial friends, so much Influence that they can shut down our synthetic factories and restore the Je^ ulously profitable natural rubber monopoly which has built up fortunes in Britain and HollandLabor. NO OUTCRY YET FROM CITY OF PIETY Boston is a city that blanches at a naughty word in type and keeps a convicted crook for iU Mayor. Normally, we would not be too exercised over a commutation of sentence that fretni a seventy-two-year-old man a month before his eligibility for parole, and we would not even be vindictive in the case of the Honorable James M. Curiey if his release were not enveloped in a cloud od dubious politics. It is not every prisoner who has the minority whip of the House of Representatives circulating petitions in his behalf. Still fewer have a champion in the Cabinet, as Curiey did in the person of Robert Hannegan, recently resigned. And no jailbird we ever heard of had the mayoralty of a great city hold open for him while he served his time. By commuting Curiey's sentence after five months, President Truman not only assured the venerable Mayor of a Thanksgiving dinner at home, a touching sentiment in itself, but left intact his civil rights. Cynical Republicans, with an eye on Curley's usefulness to his party in 1948, may puff up in righteous wrath, as some already have done, but their indignation cannot be pushed far without coming up against the strange behavior of their own party colleagues in Massachusetts. After all, it was a Republican legislature that, in ninety minutes, rushed through the no-called "Curley-law," whereby the city clerk of Boston was made temporary mayor until the moment the convict, specifically named in the legislation, should again set foot in City Hall. And it was Republican Governor Bradford who signed the bill, presumably out of gratitute to Curiey for making him governor by quietly knifing his own party's candidate a year ago. Curiey was greeted outside his home by a band playing "Hail to the Chief," but the country has still to hear an outcry from tho>e forces of piety in Boston to whom mail fraud apparently is the merest peccadillo betide ihe monstrous sin of birth contol.—The Nation. ABOUT THE WAR SCANDALS ~ General Bennett E. Meyers appears to have been guilty of every crime of malfeasance a general in war time is capable of committing. He speculated in war bonds, at a profit of $90,000; while acting as a procurement officer in the Army Air Forces, he not only owned aviation stock but was the secret organizer of s company which received juicy war contracts and charged the government $44.58 for fuse boxes worth $11. He covered his tracks by the use of devices as grotesque as they were revolting. It would be hard to invent three characters as unbelievable and as shoddy as "Bennie" Meyers, Bleriot Lamarre, and his wife, the general's secretary; while the fact that the plot was played out in the higher reaches of the A. A. F. during World War II is so fantastic that it is no wonder the testimony before the Senate Investigation Committee, much of it obviously made up of shabby lies and counter-lies, has read like a monstrous joke. Indictments will follow—the "clever"General Meyers is open to at least seven charges, including war fraud, perjury, subornation ot perjury, and bribery—but no one will ever explain why Lamarre settled for so little and why "Benny" Meyer's fellow-generals were so convinced of his "integrity." The only reassuring aspects of the sordid affair are that it has been exposed and that Meyers had to resort to such elaborate maneuvers to hide his crimes—which would indicate at least that they were not common practice among generals. Yet the story stands. It is not likely that the disabled veterans who sat through the recital will forget , it—or General Arnold's tears wipe out a word of it—The Nation. ALONENESS By Covipgton Ami Holl I once asked a friend nearing 80, "What troubles you most as you grow older?" "Aloneness,** he answered, simply. >