km t rodskih v f reci § Novice izhajajo v Ljublj <1 vsak teden dv reč v sredo aboto Odgovorni vrednik I>r. Janez Bleineb Tečaj XL saboto 13. augusta 1853. List 65 Kmetovavca zlati rudnik Predragi kinetje! Vecidel vsi poznate stari pregovor : Tam le kmetija velja, Kjer je obilno gnoja ! Zlata resníca je v tem pregovoru. Brez gnoja se ne dá nobena njiva s pridom obdelovati, brez gnoja ni bogatega pridelka. To vé vsak kmet, zato gnoji tudi svojo njivo, in gotovo še ni nikdo kmeta da ima preveč gnoja; slišal, da bi se bil pritozil vsak bi ga imel rad še več. Da je pa gnoj korišten to ? to je da stori na njivi 9 cesar pričakujemo od njega, se mora ž njim tudi prav ravnati. Prav ž njim ravnati , je pa ravno glavna stvar, ker le takrat mu bo gnojniše bogat rudnik, dar si ga je umno napravil in vé z gnojem dobro ravnati. J Ker ni mogoče zemlje raztegniti, Gré z gnojem le pridelke si množiti. Kako pa vse to prav storiti, bodemo učili v tako dolgo, do sledečih pomenkih: Crnu potřebuje kmet gnojniša? Zato, da shrani na njem gnoj kler ga ne zvozi na njivo. Poglavitno je pa pri tem to, da se gnoj tudi tako spravlja, da ne gré nič v zgubo od njegove gnojne moči, ker slabi gnoj ni vreden, da se vozi na njivo. Kje naj bode gnojnim ? Gnojniše naj bode vselej blizo in na sen čni strani stale; lahko naj se k njemu in od njega z vozom pride; ne smé biti pod kapom, pa tudi na take m mestu ne, da se kakošna druga voda va-nj ne stek a. Gnojniše pa mora biti na hladném (v senč nem) kraji zato, da zgorej ležečega sonce ne pripeka in popolnoma ne osuši, ker tak gnoj ne zgnjije in ne prepèrhne , nasproti se pa spodnji tako razgreje, da ga veliko zgori. na ti poli pogubi, vecidel veliko več to 3 kar ostane vredno, kaî Kako veliko naj bode gnojniše, in kakošno naj bo dno, kakosne stene njegove ? Velikost gnojníša naj se vselej ravná po ste vilu živine, ki jo kmetovavec redi elik V • SJ 5 ko vižo gnojni za aj kup v nj u oj niše tak kd ni kakor Dno in stene gnojníša morajo biti take, da • i • r # 1 • r v i spusajo ne vode ne gnojnice iz emlj nojnisa, pa da tudi ' ---------- i-»----j " — ~ 7 t voda v gnojniše se stekati ne more Kako se naredi to, da dno in stene ne spusajo ne vode ne gnojnice ? To se naredi lahko, ako se na dno in krog in krog en čevelj na debelo dru mastne emlj 9 ilovce ali kakošne terdno zatlači. Umni kmetj nad to in čez to ilovco položé še plošnjate kamne ali pa stare opéke (cegle), kar je za tega voljo dobro . ker se po tem toliko lože gnoj iz jame pobere kadar se na polje vozi. Kakošno naj bode dno se na dalje ? t Dno gnojníša 1 visi na eno ako v , da zamore odtekati preobilna gnojnica; se to ne zgodi, leži spodnji gnoj predolg gnojnici; to pa ni dobro, ker vès gnoj ne more po tem takem enako vréti in se ne poděla enako. Kam naj se napelje gnojnica, da se odteka ? Gn ojiiica, ki se odteka, naj se odpeljetikama gnojníša v jamo, ktera je ozidana ali tako naprav da vode ne spuša. Taka jama mora biti na v t • « f • V 1 i ft I ft • . « 3 naj nizj str nojnisa da lahko nJ izteka 5 pa tudi iz nje lahko zajemati (kalati) dá Kako naj bo gnojniše napravljeno, da je prav? eno. mora imeti Oa i gnojniše prav napravlj Ce pa spod kapa ali od druzega kraja vo d a napravljenega gnojníša okoli in okoli pol sežnja (pol klaftre) globokinob zidan jarek (graben), ki je za to, da se deževnica in snežnica iz dvoriša va-nj nabera, ker izpranignoj in z veliko vode stanjšana gnojnica ne veljata nič in ništa vredna, da se na njivo vozita. Da bo vsak to bolje razumel, damo obris prav 1 • t f V pri tek a, se i z 1 u z i gnoj se prevec naredi, ktera popolnoma. in gnojnice vsa odteče, ako delj casa dezuje. To pa je velika škoda 3 ker je to , kar se * umnega připrav Veliko so scer že »Novice« govorile od îjanja gnoja , vendar se ne moremo zderžati, da bi ne podali našim kmetovavcem slovenskega izpisa iz nemske knjige, ki je prišla pod naslovom: Die rechte Behandlung des Stall— diingers, oder des Bauers Goldgrube ist die Miststátte. Von Anton Wirnmer, Sekretar des landw. Kr. Comit. von Nie-derbayern« na Parskem na svetio , ktera je tako dobro in umevno spisana, da se je mogla še š ti ri k rat natisniti Številki 1. i. kažete jarek za kapnico; šte , in šte vilka 3. jamo ob vilka 2. kaže dno zidano za gnojnico gnoj nisa alj i* sledi.) dati. Vred. ajo začelo leto po pošti , scer 3 fl., za pol leta do Dosti, scer 1 fl. 30 kr. 258 Navód kako naznanovati blago c.r 9 razlocka stevila pri stranskih colnih aradnijah 2. razreda za colno ravnavo pri zacólj biti zamorejo; ćez druge reći pa 5 austrianskih colnih uradnijah. Izročil H. Costa, c. k. nadcolnije vodja. Naprava naznaniL (Dalje.) | |; i| j" 2. Unanja osnova. Pismeno naznanilo. . 4. Naznanovanje se mora po postavi pismeno dati. Oddati ga zamore pošiljavec, prejemnik, ali pa to je, tista oséba, ktera predmet k uradnii vilo vec ne znese, kakor dvoj m naznanovanje pri vpelj tanovij ako njih šte-ki je za ustno bb) Kako se sprejema blago. Ustno naznanovanje s e P • V v dne buk in se naznanivcu prebere. Ce pri branju se kaj k na znanilu pristavi, ali spremeni, se mora to natanjko za pisati, in m s e krat prebrati. Popotnik id j voznik blaga, prinese. Pismeno naznanilo se mora vselej dvoj derniki morajo zapisano naznanilo v uradnih bukvah vselej s podpisom, če pisati ne znajo, pa s svojim last-nim znamnjem, kakor je bilo pri písmenem naznanovanji rečeno, poterditi. Tudi vsak naznanivec terjati more in sicer da se mu naznanilo poleg nj y na tiskarnem papirj zato napravljeni. pole