Ljubljanski družinski list.

Izhaja -vsako sredo ln soboto. Ured¬
ništvo In uprava: Kongresni Irg 3/L
Naročnina Din O'— Četrtletno. Posa¬
mezna Številka SO para. InseratI se
računajo po ceniku. Poštnina pla¬
čana v gotovini.

Telefon 070  Telefon 970

GLEDALIŠČE.

Drama.  (Začetek ob 20. uri.)
Sobota, 9. maja: »Lizistrata«. — Red E.
Nedelja, 10. maja: »Narodni poslanec«. Izven.
Ponedeljek, 11. maja: »Roka roko umije,

obe obraz«. — Red C.

Opera.  (Začetek ob pol 20. uri.)
Sobota, 9. maja: »Glumači«, Cavalleria ru-
sticana — Izven.

Nedelja, 10. maja: »Rusalka«. Ljudska pred¬
stava pri znižanih cenah. — Izven.
Pondeljek, 11. maja: Zaprto.

KINOPROGRAMI.

»Elitni kino«: Družabni škandal (Carlo
Aldini).

»Kino Ideal«: Bagdadski kalif (Heine

Fischer, Paula Teska).

10. maja (nedelja):

»Elitni kino«: Družabni škandal (Carlo
Aldini).

»Kino Ideal«: Usoda (Lucv Doraine in
Konrad Veidt).

11. maja (pondeljek):

»Elitni kino«: Večerne predstave vsled
koncerta odpadejo.

»Kino Ideal«: Usoda (Luey Doraine i»
Konrad Veidt).

12. maja (torek):

»Elitni kino«; Podzemni Paril (Pol«

Negri).

»Kino Ideal«: Usoda (Lucy Doraine in
Konrad Veidt).

13. maja (sreda):

»Elitni kino«: Podzemni Pari* (Pola
Negri).

»Kino Ideal«: Usoda (Lucy Doraine in
Konrad Veidt).

KONCERT.

Koncert Filharmonične družbe. V pondeljek,
dne 11. t. m. se vrši poslednji, td je peti
abonma-koncert Filharmonične družbe v
letošnji koncertni sezoni. Pri tem kon¬
certu sodeluje odlični hrvatski pianist

Svetislav Stančič. Na sporedu ima razni:
klavirske skladbe, ki se po večini prvič
izvajajo v Ljubljani. — Vstopnice v Ma¬
tični knjigarni.

AKADEMIJA.

Sokol I. v Ljubljani priredi v nedeljo dne
17. maja ob 3. uri popoldne v veliki
Unionski dvorani svojo mladinsko Aka¬
demijo. Nastopijo: društveni orkester,
. ženska in moška deca, ženski in moški
naraščaj s telovadnimi točkami in de¬
klamacijami. Sedeži po Din 7.—, stoji¬
šča po Din 4.—. — Odbor.

PRIREDITVE.

Mestna Orjuna. Prireditvena sekcija priredi
v soboto dne 9. maja v areni Narodnega
doma čajanko z zanimivim sporedom.
Svira barski orkester. Na sporedu je
tudi šaljiva pošta in ples. Vstopnine ni.
Začetek ob 20. uri. Vse članstvo in pri¬
jatelji uljudno vabljeni! — Prireditvena
sekcija.

Planinska tombola se vrši 10. maja s slede¬
čim sporedom: 1. ob 11. sprejem belo¬
kranjskih gostov; 2. obhod po mestu z
dobitki in godbo; 3. obed pri Lloydu;
4 . ob 15. tombola z godbo in nagovorom.

Cvetlični dan v prid vojnim žrtvam priredi
v nedeljo dne 10. maja Udruženje vojnih
invalidov, vdov in sirot, podružnice v
Ljubljani ob prijaznem sodelovanju
cenj. dam vseh ljubljanskih ženskih
društev.

IZLET.

Trgovsko društvo »Merkur« za Slovenijo v
Ljubljani opozarja ponovno svoje član¬
stvo na ogled tovarne v Jaršah in nato
izlet v Lukovico, ki se vrši v nedeljo
dne 10. maja. Odhod ob 7.55 zjutraj iz
glavnega kolodvora. Opozarjamo, da so
za povratek iz Lukovice do Domžal za
vse udeležence naročeni vozovi. —
Odbor.

Lya de Putti.

Vesela, živahna, temperamentna mlada
Madžarka. Dne 27. aprila t. 1. je angažirana
na tri leta v največjo filmsko tovarno v
Ameriki proti neverjetno visoki gaži. — V
njenih novih filmih jo v Ljubljani že dolgo
nismo videli. Najnovejši njen film, Tamara,
za katerega delajo sedaj na Dunaju veliko
predreklarpo, je igran večinoma v naši divje-
romantični Bosni. Vsakemu je dobro znan
istoimeni roman. — Nemški strokovni listi
so navdušeni, kakor za izvanredno igro male
Puttiee, tako tudi za prekrasne naravne po¬
snetke iz naše, nam Slovencem žalibog tako
malo znane romantične Bosne.

9. maja (sobota):

F. Molnar:

Vsi so enaki. (Konec.)

Druga:  In je vedno ponavljal: »Ti si
lepa, kot angel si lepa, kot angel. Ljubim te
in tvoj bom, tvoj ali nikogar! V vojaško šolo
pojdem, potem mi ni treba na univerzo.«
Luiza ga je poljubila in dejala: »Tako lep
si, kot vojak, kot huzar. Polbog si, jurist, ka¬
det.« — Vidiš, a on vendar ni kadet, temveč
dijak: kajti kadet ima sabljo, dijak pa le
brazgotino na licu. In tako sta si priznavala
ljubezen, priznavala, priznavala in mame niti
opazila nista. No, in potem... no, potem
je bila revica tepena in tudi Ludovik je dobil
svoj delež, njega je pozval Luizin papa še po¬
sebej na odgovor: »Jaz ti bom tvojo ljubezen
že izbil!« in druge surovosti mu je dejal, kot
je že pri starših navada. Medtem je pa kričal
kadet venomer: »Ostanem ti zvest!« in tudi
angel je kričal: »Sedaj me boš preziral, ker
sem tepena, sedaj ne boš hotel nič več sli¬
šati o meni!« Ločili so ju. Ludovika so vrgli
ven in ta ni prav nič kričal, da pokaže svojo
ljubezen in stanovitnost.

Prva: 0 je!

Druga  : Potem so Luizo peljali na peri¬

ferijo mesta, tam stanuje njena'stara mati in
tudi njen ded stanuje tam in jo držali zelo
strogo — poklicali so brivca, čisto navadnega
brivca, za moške in ta ji je ostrigel glavo či¬
sto na golo, tako kot je ostrižen moj brat in
fantje sploh. Njena mati ji je rekla: »To imaš
od tega, drugič naj ti ne pride na misel raz¬
pletati si lase pred fantom. Ostala boš tu pri
stari materi toliko časa, da ti bodo taki lasje
zrastli, kot si jih imela prej.« — Luiza je
bila stara dvanajst let— čakati bi morala
najmanj še dvanajst let, da bi ji lasje zopet
tako narastli. Dejala mi je, da je Ludovik v
četrti — štiri leta vojaške šole, eno leto ča¬
kanja, je pet let. On je s tem že gotov, ona
pa mora čakati še sedem let in da tega ne
bo preživela. No, in enkrat, ko je ravno za¬
padlo mnogo snega, se je splazil Ludovik k
njej in ji za plotom zažvižgal, po tem ga je
spoznala, imela sta namreč tako znamenje.
Takoj je stekla tja in čisto pozabila, da nima
las, ali pa ni mogla najti dovolj hitro rute.
In ko jo je hotel Ludovik skozi plot polju¬
biti, je opazil, da nima las in je dejal: »Ah,
kako strašno izgledaš!«

Prva: O je!

Druga  : Luiza je pričela jokati in rekla
Ludoviku: »Ali me ljubiš?« In Ludovik ji je

dejal: »Saj izgledaš strašno.« Potem je rekla
ona: »Torej radi mojih las si me ljubil?« In
Ludovik je odgovoril: »Ne, radi tvoje lepe
duše sem te ljubil, a tako izgledaš preveč
strašno.« Vse to vemo od Ludovika, ker je
moral vse povedati, ko je Luiza umrla, celo
policija in sodišče ga je zaslišalo! To ji je res
rekel: »Radi tvoje lepe duše — a zdaj nisi
nič več lepa!« Šel je tudi potem od nje proč,
ker mu je ubožica Luiza dejala: »No, če ti
več ne ugajam, pa pojdi! Jaz trpim tu radi
tebe, in ti me zasmehuješ, ker me ne ljubiš
več!« Ludovik se je pa šalil z njo in dejal:
»Bom že drugo našel!« in Luiza bi se tudi
rada šalila, pa se ni mogla, ker ga je preveč
ljubila. »Ostrižena! Ostrižena!« ji je Ludovik
zaklical in stekel proč in se ni vrnil. »Poglej
vendar še enkrat nazaj!« Nič. In zopet je
dejala: »Vsaj z roko mi pomahaj!« Nič. Lu¬
dovik jo je slišal potem, ko mu je še z njive

Pristna dalmatinska
(šibeniška) ^ina

se ločijo v Rožni ulici v Pre¬
šernovem hramu. — Cene: belo
a Din 13'—, belo (Vis) Din 13 ’ — ,
črno a Din 11*—. Opolo (polrdeč)
a Din 13*—. Preko ulice 1 D ceneje.

Stran 2.

PROGRAM

Štev. 52.

nekaj zaklicala — tekla je namreč za njim
po vrtu, medtem ko je on hitel po cesti.
»Ostanem ti zvesta tudi na onem svetu!« je
kričala za njim. »Le poglej nazaj!« Nič ni
pogledal. Ni, ni in ni.

Prva:  O jej!

D r u g a : Kar se je zgodilo potem, ni
Ludovik več videl. Luiza se je slekla — nagni
se bliže k meni, da ti povem na uho: pomisli,
čisto do nagega — in legla v potok. Bilo je
pozimi in snežilo je, a zmrzovalo ni, ali pa
je že zmrzovalo in se spet stajalo. In tam je
ležala v potoku in jokala in njena mala ostri¬
žena glava je bila zunaj na bregu v snegu.

Ko so jo odnesli, je bilo že prepozno, in umrla
je. ker se je prem razila. Moja mama je videla
Luizo nago, je dejala, da je bila tako suha
kot stebelce rože pozimi. In s tem je skriv¬
nosti konec.

Prva:  No, in Ludovik?

Druga  : Ludovik ni smel za pogrebom.
A njemu vse skupaj ni delalo preglavic. Se¬
daj postane Ludovik odvetnik in ne častnik.
Dejal je, da on ni kriv, on je mislil pri tem
le na lase, ko je dejal, da je grda, ona pa je
bila takoj vsa neumna. In sedaj spremlja po
plesnih vajah vedno Olgo domov. Vsi so ena¬
ki, ti fantje... Prevei: Ost.

Najkrasnejše in trpežno

PO H I ŠTVO

po najugodnejših cenah pri tvrdki

M. Andlovič

Ljubljana, Vidovdanska cesta št. 6
Komenskega ulica št. 28

Finale.

Pregled filmov.

Naše društvo je imelo tudi svoj orkester.
Vsled podjetnosti nekaterih članov smo poto¬
vali pred pustom po vseh manjših mestih,
kjer so istoimenska ali pa vsaj naklonjena
društva prirejala plesne večere. Orkester je
spremljalo vsakokrat tudi nekaj aranžerjev,
med drugimi skoraj vedno podjetni France.

Tako smo bili povabljeni v živahen, višje
ležeči kraj blizu Ljubljane. Bili smo ljubez¬
nivo sprejeti in damice so se takoj infor¬
mirale, če bomo igrali tudi Kua-kua-kroko-
dilo in če se aranžer razume na lep finale.
France je bil takoj na jasnem, da kvadrilje
najbrže pravilno plesati ne znajo, vsled če¬
sar imajo največ zabave na finalu.

V svoji razposajenosti je aranžiral poho¬
de po stranskih prostorih, zamenjavo dam
in vse mogoče zmešnjave, iz katerih je na¬
stalo tudi dovolj smeha.

Prav posebno je ugajalo to gospodu pod¬
županu, ki je vodil kot prvi v vrsti svojo re¬
jeno boljšo polovico, medtem ko se je nje¬
gova nadebudna hčerka zabavala koncem ve¬
rige. France je polagoma prepuščal vodstvo
verige gospodu podžupanu, ki si je štel to
v posebno čast, sam pa je odvedel hčerko
v stransko sobo. Kakor kavalir iz rokoko-
dobe je peljal svojo damo z visoko dvignje¬
no roko najprvo v krogu, jo parkrat zavrtil,
poljubil in nato povabil, da naj mu sede v
naročje.

Tedaj se pa odpro stranska vrata. Gospod
podžupan je v svoji gorečnosti zavlekel ve¬
rigo v stranske prostore ter vstopil v sobico
ravno v usodepolnem trenutku. Rdeč kot
puran zapusti ostale plesalce ter se napoti
k zasačenemu paru. France se je gladek kot
jegulja izmuznil iz sobe, da sami niso ve¬
deli kdaj, hčerkica pa je ostala na mestu
ter nedolžno vprašala: »Čemu pa tako

čudno gledate, kaj vam ta zadnja figura fi¬
nala mogoče ne ugaja?«

Ponikluje

dele koles — automobilov — otroških
vozičkov — zdravniških instrumentov itd.

,BISTRA'- DOMŽALE

največji gaivanizocijski zavod v kraljevini SHS.

M. ŠAS8C, LJUSEJANA

Kongresni tr^ štev. 4, I. nadslr.

(V nadstropju Obrtne banke).

Nesreča filmske igralke pri povjemanju.

V filmu »Žar ljubezni«, katerega izdelava
družba »Ufa«, se predstavlja scena, pri ka¬
teri bi moral Walter Rilla odnesti igralko
Liano Haid iz gorečega gledališča. Plamen
je bil preveč naravno izveden, vsled česar
se je moral Rilla, ki je nosil igralko v na¬
ročju, umakniti na stopnicah tesno k ograji,
ki je popustila. Rilla je padel z igralko na
hodnik ter se pri tem zelo močno obtolkel.
Liana Haid je pa bila na roki tako ranjena,
da so jo morali v bolnišnici takoj operirati.

Filmske predstave ob dnevni svetlobi.

V Budimpešti so napravili prvi javni po¬
izkus s po ing. Horvatu novo izumljeno kon¬
strukcijo projekcijskega orodja.

Sedanja poročila se razlikujejo od prvot¬
nih po tem, da ploskev ni samo rdeče-rujav-
kasto barvana ter da tvori šele vrtenje okoli
osi primerno barvno podlago, temveč da
obstoja ploskev iz raznobarvnih trakov, ki
se sučejo na dveh valjarjih. Poročila zatr¬
jujejo, da so slike na tej podlagi veliko jas¬
nejše podnevu kot dosedanje na zatemne-
lem prostoru.

Damske

nogavice  rokavice
!!!iilii!!!(tmiimmniimimmiiii!!i!ll vezenine

ALdSIFtf TURK, Ljubljana

Prešernova ulica 48.

Najboljši

šivalni sfiiroj Je
edino le

JOSIP

PETELINC-a

znamka

GRITZNER
IN ADLER

za rodbino, obrt in industrij.

LJUBLJANA

vezenj h  brezpla£«a.

« Pouk

b&zu Prešernovega
»poročnika
VEČLETNA CARAftODL

Delavnica za popravil*. Na voBito ki malo. TdL 913.

F. Molnar:

Dva frkovca kramljata.

Prvi je star pet let, drugi šest let. V veži
poleg plinove ure. Popoldne ob štirih, temno
je že.

Prvi:  Zdaj imam že šest krajcarjev, do
sobote jih bom imel osem, do srede dvanajst
in v petek teden dvajset, Potem pride stara
mama in mi da tudi kaj. In potem si kupim
letalni stroj, ki se da vleči.

D rugi  : Ki se da vleči?

Prvi:  Da, oni, ki se mora porivati, sta¬
ne štirideset krajcarjev. A tega dobe le de¬
klice, letalni stroji pa, ki imajo gumo, da se
jih lahko vleče, stanejo samo dvajset kraj¬
carjev!

D rugi  : Zakaj pa ne zahtevaš od očeta
denarja?

P r v i : Postal je samomorilec.

Drugi  : Kaj je postal?

Prvi  : Samomorilec. A vsled tega je
vendar še vseeno advokat.

D r u g i (ga gleda debelo): Kako je to
naredil?

P r v i : Prav priprosto. Ali se morda ne
sme?

Drugi:  A kako? Opoldne je šel še na
izprehod na ulico!

Prvi:  Da. Najprej je šel na izprehod,
potem smo obedovali, potem je legel na di¬
van in potem je postal samomorilec. Radi
tega ga nisem mogel ničesar prositi, sicer
pa, saj ti pravim, da pride stara mama, ta mi
da najmanj pet krajcarjev, potem jih imam
dvajset in kupim si letalni stroj.

Drugi:  in  če tvoj oče ...

Prvi:  Kaj govoriš vedno o mojem oče¬
tu? Saj sem vendar že povedal... ne muči
me vendar!

Drugi:  Je umrl?

Prvi:  Seveda. Kaj me gledaš? Zakaj
me zasmehuješ? Tvoj oče je samo hišnik in
jaz te nisem nikoli zasmehoval, čeprav bi
te lahko, ker je moj oče odvetnik. Tu ni treba
nič gledati in zasmehovati — čeprav je umrl,
ostane vendar odvetnik in milostivi gospod.

Drugi  : Zakaj mi ne poveš, kako se je
zgodilo?

Prvi:  Ali naj povem?

Drugi:  Da, povej. Če hočeš, ti dam
častno besedo, da ne bom nikomur povedal.

Prvi:  Lepo. Torej obedovali smo, in si¬
cer prav dobro. Grahovo juho. Naenkrat je
dejala mama: »Ti, Sigismund, zakaj si tako
tih?« Ta Sigismund je moj oče. Mama ga
zove tako. Klijenti mu pravijo »gospod od¬
vetnik in tvoj oče mu pravi »milostivi go¬
spod iz prvega nadstropja .

Drugi:  Ne pravi vedno milostivi go¬
spod«, včasih pravi drugače, prosim. Zakaj
me vlečeš vedno s tem, da pravi moj oče tvo¬
jemu očetu »milostivi gospod ?

Prvi  : Ne vlečem te, a bojim se, da boš
sedaj, ko je moj oče umrl, dejal, da smo tudi
mi revni kot vi. Mi ostanemo vsled tega vse¬
eno še milostivi gospodje!

Drugi:  To ni res!

Prvi: Da, res je!

Drugi : Pa ni!

Prvi:  Pa je! -- (Premor.)

Drugi  : No, in kaj je bilo potem?

Prvi:.  Potem je bilo tako, da je mama
spet vprašala: »Ti, Sigismund, te boli gla¬
va?« In vprašala je še: »Ti, Sigismund, zakaj
gledaš otroka tako čudno?« Otrok, to sem
jaz, pri nas ni drugega otroka. Vidiš, pri nas
le ne moremo biti revni, ker smo vendar
bogati in ker imamo le enega otroka. Če bi
bili revni, bi imeli šest otrok.

Drugi  : Pri nas imamo samo štiri.

P r v i : Tudi vi niste zelo revni. Vi ste
.samo: revni. Vi dobivate samo denar za sna-
ženje, mi pa dobivamo od sodnije odvetniške
honorarje.

Drugi  : No, in kaj je bilo potem?

Prvi:  Papa me je venomer pogledoval
in ni odgovoril mami. Mama je dejala zopet:
»Kaj ji je, Sigismund, si mutast? Odgovori

Štev. 52.

PROGRAM

Stran 3.

Nedelja 10., pondeljek 11.,
torek 12. in sreda 13. maja

in

v razkošnem najmodernejšem filmu

ii

Tragedija iz življenja mlade deklice
v petih dejanjih, po romanu „Das
verlorene Paradies“ od Quido
Kreutzer. -- Režija Feliks Bach

Predstave: nedeljo dop. ob pol 11.,
pop. ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri;
'v delavnikih ob 4., pol 6., pol 8. in
9. uri.


rmm

mnn

vendar! In nato je dejal papa: »Pusti me v
miru, otrok moj!« A to pot ni dejal meni
»otrok«, temveč mami. Ima navado in ji ,
pravi »otrok moj . Pri finih ljudeh je tako.
Vi niste fini!

Drugi  : Kaj pa smo?

Prvi  : Vi ste surovi, ker ste obrtniki.

Drugi:  Mi nismo obrtniki, saj vendar
nimamo obrti!

Prvi:  Pač, Imate metlo in lopato za
sneg. To spada k obrti.

Drugi  : To ni res!
da k obrti in tudi oni,
ali žago. A hišnik ne spada k obrti.

Prvi : Kam pa?

Drugi:  K paznikom. (Konec sledi.)

Kdor je krojač, spa¬
ki dela s kladivom

Veseli kotiček.

Otročja želja.

Oče: »Če nam bo štorklja zopet kaj pri¬
nesla, kaj naj bo, bratec ali sestrica?«

Sinko: »Ljubi očka, če je tebi vseeno, po¬
tem bi imel jaz najraje konjička, ki se zib¬
lje.«

Razočarani virtuoz.

Knez: »Videl sem že mnogo virtuozov,
prav mnogo, toda . ..

Virtuoz: »Oh, vaša visokost!

Knez: »Toda potil se ni nobeden tako
kot vi.«

Filozofsko premišljevanje.

»Kako neumen je vendar ta svet! Mesto
v prvem, stanujem sedaj v petem nadstropju
in vendar pravijo, da padam vedno nižje.«

Črne in bele ovce.

Profesor: Sosednji pastir mi je rekel,

da pojedo črne ovce mnogo manj kot bele.
Kaj pravite vi, gotovo me je nalagal?«

Ovčar: »Govoril je resnico.«

• Profesor: AKako mi zamorete to doka¬
zati?«

Ovčar: V čredi je mnogo manj črnih

ovc kot belih«

^ Im  soSldir" ^

Teodor Rabič

Q  LJUBLJANA ,

za Tzborno kakovosK

kOLINSKE CIKORIJE?

rmm

umu

Domača preizkusevalnica.

Kmet: Janez, čemu pa trgaš travo?«

Janez: »Kaj travo, zelišča iščem, da mi
naredi oče zdravilni sok!«

Kmet: »Čudna je tvoja izbira, ti vendar
trgaš vse, kar je zeleno. To bo imel oče dela,
preden bo našel ono, kar potrebuje.«

Janez: »Kaj še, oče da vedno šop naši
kravi Liski. Če ona je in ji nič ne stri, po¬
tem po očetovem mnenju ne morejo zelišča
vsebovati ničesar, kar bi škodovalo
zdravju. .

Čudno sorodstvo.

Poljski žid je hotel prositi bogatega ban¬
kirja za podporo. Ker mu vstopa niso do¬
volili, je prosil portirja, da naj sporoči ban¬
kirju, da želi z njim govoriti svak Boga.
Radoveden, kako bo dotičnik tolmačil svojo
trditev, ga pokliče in vpraša, kako more biti
toliko predrzen, da se na ta način prijavi.
Žid pa ni bil nič v zadregi, temveč pravi:
»Moj tast je imel dve hčeri, eno sem vzel
jaz v svojo borno kočo, drugo pa Bog v bo¬
gata nebesa.«

X
X

nrm

x

X

CXXXX^|

8., 9. in 10. maja

Družabni
škandal!

Razkošnost I
Ženske — konji — šport

in tako dalje so vzroki, da
je prišlo do velikega dru¬
žabnega škandala

Salon — Orient in njega do
skrajnosti zanimive skrivnosti — —
„Črna mačka" in nje sumljivi

gosti. — — Divji srebrno-
penasti valovi!

Še nikoli videni smrtni
skoki

s konjem In brez konja

—' so glavni momenti tega imenit¬
nega filma, ki se s pravico nazivlje

SENZACIJ ONAENI !

Oglejte si dobro razstavljene slike,
ker v njih leži velika skrivnost

Predstave: 'J,  4., 5., '/,  8., 9. V ne¬
deljo: 7> 11., 3., 7, 5., 6., 7, 8., 9.
Cene kakor običajno nezvišanel

ELITNI KINO

MATICA

X

Telefon 124 I 104. Telefon 124

Prednaznanilo:

PODZEMNI PARIZ

POLA NEGRI

mnn

Kaplar ni mož.

»Ti, naš kaplar je pa postaven mož!«

»Kaplar vendar ni mož.«

»Zakaj?«

»V polkovnem povelju se vendar vedno
glasi: Šest mož in kaplar.«

*

Tujec se pripelje na vozu do mestne mit¬
nice. l)a ne bi predolgo iskal, vpraša tamkaj¬
šnjega paznika, kje je kaka dobra gostilna
in prenočišče.

Paznik zadovoljno pokima in pravi: »Pe¬
ljite takoj po prvi cesti na levo k »Rdečemu
volu«; tam boste gotovo zadovoljni, veste,
on je moj sin!«

>EMTE<

Inter.
tel. 51

LJUBLJANA

D. Z O. Z.

Inter.
tel. 51


8 *

0,1


1-*

Konfekcijska trgovina za dame, gospode in deco

Izdelovanje

damske, moške in otročje
konfekcij e

En groš

En delali

Stran 4.

P E O G R A M

Štev. 52.

Čuden slučaj.

Profesor: »Vidite, dragi gospodje, ali ni
to čudno, da so bile varilke strupov v sred¬
njem veku skoro vedno ženske?«

Velika previdnost.

On: »Ljuba moja, sedaj, ko sva si pri¬
znala najino ljubezen, mi pa daš lahko pro¬
stovoljno poljub!«

Ona: »To pa ne-gre! Kaj bodo vendar
ljudje rekli!«

On: »Kdo pa naju bo videl, če uro daleč
ni nobenega človeka?«

Ona: »Toda ljubi Bog tu zgoraj?«

On: »Drago dete, bodi brez skrbi, tudi
»a to je skrbljeno.«

(Odpre svoj dežnik.)

Kako se zdravi pijanstvo?

»Kako to, da vas ni več v gostilno?«

»Nikakor se ne čudite! Ko sem se ga prvo
nedeljo navlekel, sem videl doma svojo že¬
no dvojno. To Ane je pa tako prestrašilo, da
se ne upam več piti.«

Erika

Vsak kupec referenca!

THE REX CO.

Ljubljana,

Gradišče 10.

r

Popolnoma nma naložit« denarv

Ljubljansko posojilnico

v Ljubljani, Mestni trg it  6

kutMlaid

10,000.000 Din jamstven« glavnice

Vlog« n« hranilu« knjižic« hi tekoči račua
m  obrestuj«

I! najugodneje !!

Stolne vloge i odpovednim rokom obrestuje
po dogovoru. Sprejeme v Inkeseo lekture tu
eeslje terjctev. Posolilo deje le proti polni
varnosti prod vknjlsbi h prod poreifvu

MALI OGLASI

Vsaka beseda 50 p, najmanjši znesek Din 5'—. Plača se
lahko tudi v znamkah. — — Trgovski oglasi beseda
Din !•—, najmanjši znesek Din 10*—.

Nakup in prodaja:

Razno:

Spalnica, iz češnjevega le¬
sa, popolnoma nova in 2
črni hrastovi pisalni mizi po
ugodni ceni na prodaj. —
Naslov v upravi »Programa*.

Kredenca kuhinjska se kupi,
ponudbe na upravo lista.

Naročila za kino - reklamo
sprejema upr. »Programa*.

V

Ljubljana, Wolfova ul. 1.

Risbe za kiišeje, varstvene
znamke in drugo izdelujejo
sotrudniki lista »Program*.

Večinski delež na trgovini
z modnim blagom v Ljub¬
ljani se proda vsled rod¬
binskih razmer pod zelo
ugodnimi obročnimi pogoji.
Interesenti naj sporočijo
svoje naslove upravi.

Stanovanje z dvema so¬
bama in kuhinjo, oziroma
tudi dve prazni mesečni
sobi se išče za takoj. Do¬
pisi pod »Mirna stranka*
na upravo.

Krajevne zastopnike išče
tvornica štampilij. Ponudbe
z navedbo o dosedanjem
delovanju naj se pošlje pod
šifro »Lahek zaslužek* na
upravo lista.

Proti učinkuje edinole preizkušeno

in najnovejše sredstvo

LEP0F0RM TABLETE

Glavna zaloga lekarna ^

(debelosti) Bahovec, Ijijioo(inSOlUS).

Čudna napitnina.

Major: »Povejte' mi, dragi Kilovič, kako
je to, da se kuharica gospe Čepronove ved¬
no nasmeji, če ji daste napitnino, medtem
ko ostane pri meni resna tudi, če ji dam
dvojni znesek?«

Poručnik: »Vojak mora biti tudi zvit,
jaz ji ne dam nikoli napitnine, temveč jo
po dlani samo požgečkam.«

Poste restante.

Poštni uradnik: »Želite?«

Gospod Žvokelj: »Prosim vas, da bi po¬
gledali, če je došlo na moj naslov kako pi¬
smo. Pišem se Hieronim Žvokelj.«

Uradnik: »Poste restante?«

Žvokelj (hitro): »Ne, katolik!«

Napredek.

V koranu se slasi: »Mož ima pravico iz¬
birati mater svojim otrokom.«

V Ameriki trdijo v novejši dobi: »Žena
ima pravico izbirati očeta svojim otrokom.«

V kratkem se pa bo glasilo: »Otroci ima¬
jo pravico izbirati si svoje starše.«

Zadostni vzrok.

Žena: »Čemu oblačiš kožuh, saj je v sobi
vendar toplo?«

Mož: »Saj moram, ko si ti napram meni
tako mrzla.«

Žejen gost.

Oče hčerki: »Ivanka, zakaj pa gospodu
bratrancu ne naliješ?«

Ivanka polglasno: »Očka, saj nič ne po¬
maga; kakor hitro mu kozarec napolnim, ga
takoj spije.«

Nedolžno sočutje.

Mojster: »Čemu pa jočeš, ali se ti toži
po svoji materi?«

Učenec: »Jokam samo za volom, katerega
se je ubilo zavoljo tako majhnega koščka
mesa, kakor ga imam jaz na krožniku.«

Dober izgovor.

Ob priliki, ko je divjal močan vihar,
stopi kmet iz hiše, da pogleda na vrtu, če je
kaj škode. Pri tem opazi soseda, ki vleče iz
zemlje veliko repo.

»Čakaj no, kaj pa hočeš z mojo repo?«

»Držam se zanjo, da me veter ne od¬
nese.«

Zakrknjenka.

Mati: »Kajne, sedaj boste mirni, ako pa
bi kdo nagajal, ga izročim takoj dimnikarju,
ki mu bo namazal obraz tako, da bo ves
črn.«

Franček: »Mamica, naša služkinja je bila
najbrž tudi poredna. Dimnikar jo je namreč
po obrazu s svojimi rokami namazal, toda
mislite, mesto da bi jokala, se je ta zakrk¬
njenka še smejala.«

Skrbna mati.

(Inštruktor poučuje dečka pri mizi, mati
pa posluša.)

Inštruktor: »Torej, Oskar, včeraj sem ti
povedal prve stavke o razmerju. Povej mi,
kaj razumeš ti pod razmerjem?«

Mati: »Za božjo voljo, gospod inštruktor,
kaj vendar mislite, da učite otroka o takih
stvareh? Saj se bo itak sam prekmalu tega
naučil!«

—  Čevlje na obroke “

M. TREBAR, LJUBLJANA

Sv. Petra cesta štev. 6

Svojevrstna razlaga.

Učitelj: »Kako razumeš ti to: v potu
svojega obraza bo jedel kruh?«

Učenec: »On naj bi toliko časa jedel, da
bi se začel potiti!«

Prijateljska tolažba.

Nekdo sedi žalosten in zamišljen na klo¬
pi. Pred njim stoji njegov prijatelj, ki ga
nekaj časa opazuje, potem pa vpraša: >0
čem vendar razmišljuješ?«

»Sam o sebi.«

»Pojdi, pojdi, neumnež! Kdo si bo vendar
vsled tako ničvredne stvari glavo belil!«

Vrednost dežnika.

Nepobitno dejstvo je, da ni boljšega sred¬
stva proti dežju kot dežnik. Kadar ga vza¬
mem seboj, ne dežuje! ,

Opazovalec.

»Neznosno je že to, kakršni so ljudje
dandanes; ta dva tukaj opazujem že celi
dve uri, pa vam nobeden nič ne dela.«

*

Carinik: »Gospod, vi kadite importirane
cigare, ali ne veste, da je to prepovedano?«

Potnik: »Seveda vem, zato jih pa se-
žigam.«

Marzeljsko pralno milo

HERCULE

je najboljše za perilo in zato najce¬
nejše. - Prodaja  se vseh trgovinah.
Preizkušnja vas prepriča.

I

Najcenejši nakup f f

potrebščin za čevljarje, krojače in šivi je,
nogavice, toaletno blago, kravate, roke -e,
srajce,

JOSIP PETELINC,  Ljubljana,

- za Prešernovim spomenikom ob Ljubljanici. -

Specijalno emajliranje
dvokoles v ognju Izvršuje

FRANC BOKAL

pleskar, ličar, sobo-
in črkoslikar

LLUBUANA
Celovška cesta 65

Zgornja Šiška, poleg
mitnice.

Mihael PETERNEL

Ljubljana, Gosposvetska c. 87

Izdeluje vsakovrstne, osobito

luksuzne čevlje

^ Pozor, pekarii! ^

DIASLAD  in SLADN0 MOKO

(maltorin) najboljše sredstvo za
pecivo ter 25 % cenejše  od
konkurence nudi

Tovarna diaslad in slada

M.Zalokerd.zo.z., Ljubljana-Vič

Odgovorni urednik: Miroslav Mateliž.

Tilk tiikarne »Merkur« v Ljubljani.

Icdaja koniarcij »Programa«.