šroor,ľĺvl vPLIvI KAJENJA NA ZDRAvJE ZENsK Sonja Grobovšek opara UVOD od leta 1950 dalje, ko so prve epidemiološke študije pokazale na povezanost pljučnega raka s kajenjem, so se mnoŽili dokazi o kajenju kot povzročitelju bolezni in v tobačnem dimu so odkrivali vedno nove karcinogene. Danes je znano, da je kajenje povezano z nastankom skoraj štirideset različnih bolezni. V nekaterih primerih je povezanost nastala zaradi vpliva drugih dejavnikov, kot sta npr. alkohol in prehrana, pri večini teh bolezni pa je povezanost s kajenjem vzročna. Čeprav se je pokazalo tudi nekaj ugodnih učinkov kajenja, jih škodljivi vplivi kajenja na zdravje prebivalstva daleč presegajo. odstotek kadilk se v svetu naglo povečuje. ocenjujejo, da se bo v razvitih drŽavah do leta 2025 povečal od 8 % na 20 % (1)'To bo povzročilo velik porast zbolevnosti in umrljivosti žensk, vplivalo pa bo tudi na zdravje novorojenčkov in otrok, kiso izpostavljeni pasivnemu kajenju. BOLEZNI, KIJIH POVEZUJEMO S KAJENJEM Svetovna zdravstvena organizacija v svoji publikaciji izleta 1999 navaja(2), da obstajajo jasni in nesporni dokazi za vzroćno povezanost kajenja z naslednjimi boleznimi: 1. maligne bolezni: pljučni rak, rak ustne votline , Žrela, grla, poŽiralnika, trebušne slinavke, sečnega mehurja in mieloidna levkemija; 2.bolezni srca in oŽilja: ishemična bolezen srca, moŽganska kap, periferna Žilna bolezen, anevrizma aorte in kronično pljučno srce; 3. boleznidihal : kronična obstruktivna pljučna bolezen; 4. bolezni prebavil: ulkusna bolezen Želodca in dvanajstnika; 5. reproduktivni dejavniki: nizka porodnateża. lzsledki številnih epidemioloških študij kajenje vzročno povezujejo z nastankom še nekaterih drugih oblik raka, na primer raka materničnega vratu, Želodca, ledvic in jeter. Pri boleznih srca in oŽilja navajajo tudi vzročno povezanost med kajenjem in hipertenzivno boleznijo, pri boleznih dihal pa povezanost s pljučno tuberkulozo in pljučnico. Povezanost kajenja z jetrno cirozo, ki jo kaŽejo nekatere študije, verjetno ni vzročna.,'temveč je posledica zamenjavó učinká kajenja s škodljivim učinkom alkohola(3)' 11 Tudi nekatere bolezni, ki praviloma niso smrtne, povezujejo s kajenjem. To so poleg perifernih Žilnih bolezni še katarakta, zlom kolkov in periodontalna bolezen, ki so tudi lahko povezane s precejšnjimi stroški zdravljenja. Pri kadilkah kajenje povečuje tveganje za pqav specifičnĺh bolezni in stanj, kot so zgodnejša menopavza, ki se lahko pojavi dve do tri leta prej kot pri nekadilkah, zmanjšanje plodnosti, ovulatorna disfunkcija, ektopična nosečnos_t, spontani splavi ter poleg nizke porodne teŽe tudi nenadne smrti dojenčkov(o'"). lzpostavljenost tobačnemu dimu v okolju pri otrocih kadilcev poveča tveganje za nastanek bronhitisa, pljučnice in astme, vnetij srednjega ušesa in sindroma nenadne smrti dojenčka. Vpliv tobačnega dima v okolju na odrasle prebivalce je teŽje ocenitĺ. Nekatere študije kaŽĄo na povečano tveganje za nastanek pljučnega raka in ishemične bolezni srca, podobno tveganje verjetno velja tudĺ za nastanek kronične obstruktivne pljučne bolezni(''. UMRLJIVOST ZARADI KAJENJA V SVETU ocenjujejo, da zaradi kajenja vsako leto umre prĺbliŽno 4 milijone ljudi, od tega polovico v razvitih drŽavah in polovico v drŽavah v razvoju. V razvitem svetu letno umre zaradi kajenja 0,5 milijona Žensk in 1,5 milĺjona moških. Do leta 2025 se bo v svetu število smńi zaradi kajenja povečąlq'na 10 milijonov smrti letno, od tega bo 70 % vseh smńi v državah v razvoju ('' o'. V razvitih drŽavah kąjenje povzroči pribliŽno 20 % vseh smrti, 7 % pri Ženskah in 24 % pri moških (o). V nekaterih drŽavah centralne in vzhodne Evrope je ta odstotek še višji' pri moških preko 30 % in pri Ženskah blizu 20 %. Kadilci imajo povprečno 8 let krajše Življenje kot nekadilci. ocenjujejo, da bo pribliŽno polovica vseh kadilcev, ki so začeli kaditi v mladosti, umrla zaradi svoje razvade. Zaradi večanja števila kadilk se v svetu zbolevnost in umrljivost zaradi kajenja pri Ženskah povečujeta. Plučni rak v ZDA Že zdaj povzroči več smńi pri Ženskah kot rak dojke ('/. UMRLJIVOST ZARADI KAJENJA V SLOVENIJI ocena umrljivosti zaradi kajenja Slovencev temelji na nacionąln_ih podatkih o umrljivosti in izračunu populacijskega pripisljivega tveganja {ö' vl. Upoštevali smo primere smrti zaradi tistih bolezni srca in oŽilja, raka ĺn bolezni dihal, kijih vzročno povezujejo s kajenjem, in med temi tiste, za katere smo uspeli dobĺti podatke o relativnem tveganju za primere smrti, povezane s kajenjem. Upoštevali smo le primere smrti pri ljudeh, starih 35 ĺet in več. V Slovenijije v letu 1999 umrlo 3590 ljudi zaradi kajenja, kar pomeni 19,0 % celotne umrljivosti. 1130 primerov smrti je bilo pri Ženskah (12,3 % od vseh primerov smrti Žensk), pri moškĺh pa dvakrat več (2460 prĺmerov smrti ali 25'4% od vseh primerov smrti pri moških). Pri moških in Ženskah se je umrljivost zaradi kajenja v desetletnem časovnem obdobju od leta 1990 do 1999 zanesljivo zmanjševala, kar je v skladu z zmanjševanjem kajenja med prebivalci Slovenije t'"' (sl. 1). 12 St. 1. števito smfti, ki jih pripisujemo kajenju, po spolu, Slovenija, 1990-1999 Šr gnd 3000 1999 Tabela 1 prikazuje število smrti zaradi bolezni srca in oŽilja, raka in bolezni dĺhalv povezavi s kajenjem pri prebivalcih Slovenije, starih 35 let in več, v letu 1999' Zaľadi kajenja je bilo največ primerov smńi zaradi bolezni srca in oŽilja, ker so te bolezni tudi najbolj mnoŽične. Največja razlika v umrljivosti med moškimi in Ženskami je bila pri raku, pri moških kar 4-krat večja kot pri ženskah. V Sloveniji je kajenje vzrok skoraj polovici vseh smrtnih primerov zaradi bolezni dihal' četńini vseh smńi zaradi raka in petini vseh smrti zaradi bolezni srca in oŽilja. Če upoštevamo te primere smrti samo pri Ženskah, je ta odstotek niŽji: 36'4 odstotka vseh smrti zaradi bolezni dihal je posledica kajenja, 14,7 o/o vseh smrti zaradi bolezni srca in oŽilja in 11,2oÄ vseh smńi zaradi raka. Tab. 1. Stevilo smrti, ki jih prípisujemo kajenju Slovencev, po skupinah bolezni in po spolu, Slovenija, 1999 Skuoina bolezni smrti zaradi Moški Zenske Mlz Skupaj Bol' srca in oŽilia 990 629 1,6 1619 Rak 989 245 4,O 1234 Boleznidihal 481 256 1.9 737 Skuoai 2460 í í30 2.2 3590 V desetletnem obdobju od leta 1990 do 1999 so se smrti zaradi bolezni srca in oŽilja, ki jih pripisujemo kajenju Slovencev, prĺ moških in Ženskah zanesljivo zmanjševale, smrti zaradi raka in bolezni dihal pa so se večale, čeprav je bil trend večanja manj zanesljĺv (sl' 2). 2500 2000 1500 1000 500 0 1990 1991 1992 1993 1994 '1995 1996 1997 1998 yz -29,794x+ 2765,s R'Ź= 0.736 y ='35.286xł l4&'9 R2 = o.7ĺ04 -+- Moškl .} Żenske 13 St.2. število smrti, ki jih pripisujemo kajenju: BoLEzNt sRcÁ r/v ožtLJA, RAK, BOLEZNI DIHAL, po spolu, Slovenija, 1990-1999 Št. shńl 1400 '1200 1000 800 600 400 200 1999 Léto ZAKLJUCKI Kajenje je v svetu in tudi pri nas pri mladostnikih in Ženskah v porastu, kar se bo posledično odraŽalo v škodljivih učinkih na njihovo zdravje. V Slovenijije bilo v letu 'l999 12,3 % vseh smrti Žensk povzročeno s kajenjem. Kajenje je bilo pri Ženskah vzrok dobri tretjini vseh smrti zaradi bolezni dihal, 14,7 % smrti zaradi bolezni srca in oŽilja in 11,2% vseh smńi zaradi raka' Število smrti zaradi kajenja se je v Sloveniji v desetletnem obdobju od leta '1990 do 1999 sicer zmanjševalo, kar gre na račun zmanjševanja smńi zaradi bolezni srca in oŽilja, medtem ko se je število smńi zaradi raka in bolezni dihal v povezavi s kajenjem večalo, tako pri moških kot priŽenskah. Veliko pomoč pri odvajanju kajenja nudimo ljudem Že zdravniki. Zavedati pa se moramo, da se bomo boleznim, invalidnostĺ in prezgodnjim smrtĺm zaradi kajenja izognili le z organiziranimi ukrepi preprečevanja in zmanjševanja te škodljive razvade, zlasti pri mladostnikih in Ženskah' 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 14 LITERATURA 1. Mackay J. The global tobacco epidemic. The next 25 years. Public Health Rep 1998; 1 13:P 14-21. 2. World Health Organization: Lifestyles and behaviour change. EURľICP/LVNG 01 04 06 - 14228, WHO: Copenhagen, 1999. 3. Doll R, Peto R in sod. Umrljivost v povezavi s kajenjem: 40 let opazovanj britanskih zdravnikov-kadilcev (prevod). Zdrav Var 1995; 34: 43-58. 4. Wald NJ, Hackshaw AK. Cigarette smoking: an epidemiological overview. Br Med Bull 1996; 52: 3-11. 5. Mueller L, Ciervo CA. Smoking in Women. J Am osteopath Assoc í998; 98: Suppl 12: 37-10. 6. Peto R, Lopez AD, Boreham J et al. Mortality from smoking worldwide. Br Med Bull 1996; 52: 12-21. 7. Boyle P. Cancer, cigarette smoking and premature death in Europe: review including the Recommendations of European Cancer Experts Consensus Meeting, Helsinki, October 1996. Lung Cancer 1997;17:1-60. 8. Grobovšek opara S, Šelb J. Umrljivost in hospitalizacije, kijih pripisujemo kajenju Slovencev. Zdrav Yar 1995; 34: 293-6. 9. Grobovšek opara S' Švab l, Šelb J. Koliko smńi zaradi kajenja v Sloveniji? Zdrav Vestn 1996; 65: 393-7. 10. Fakulteta za druŽbene vede - lnštitut za druŽbene vede, Center za raziskovanje javnega mnenja in mnoŽičnih komunikacij. Slovensko javno mnenje. Stališča o zdravju in zdravstvu. Ljubljana, 1988, 1994, 1996, 1999. 15