t./№8 Avgust/Agosto letnik/anno VI PIRANA turistovo slovo portorožu (PROSTO PO NARODNI PESMI) Adijo, pa zdrav mi ostani, nazaj me več k tebi ne bo! Pa name le hitro pozabi in drugim zaklepaj kolo! Ne bode več k tebi vodila me misel in želja srca, se ura parkirna vselila je sredi želodca mojga! Sonja Požar, Lucija IZ VSEBINE: V Naših obrazih gostuje Zvonimir Kralj - str. 2 D^5 MMF: vrniti mu je treba še občinstvo - str. 5 Vse mogoče o prometu lahko izveste na straneh 7,8,9,10 in 11 IßT Na predzadnji strani Avditorijeve prireditve za avgust in september IMPROVIZACIJA JE BUMERAIMG Nov prometni režim, ki ga letošnje poletje uvajamo tako v Piranu kot Portorožu, zagotovo prinaša svoje prednosti; kot vsaka novost pa tudi pomanjkljivosti, ki jih bo nujno odpraviti, celoten sistem pa še dodelati. Vsako uvajanje novotarij - še posebej tik pred turistično sezono ali celo med samo sezono, ko jih še niti na lastni koži nismo uspeli preizkusiti - je zelo tvegano. Ob slabi začetni organizaciji vnašajo v turistični utrip le zmedo in zato vsesplošno negodovanje. Da o množičnih medijih - ki v času pomanjkanja dogodkov, prežijo na vsako kost, ki bi jo lahko oglodali - niti ne govorimo... Še posebej, ker smo pričakovali (oziroma bolje - se nadejali), da bo (tudi) letošnjo sezono reševal domač gost. Zgolj upati je, da bomo v bodoče ob tako radikalnih novostih, kakršne vnaša letošnji prometni režim, preudarnejši. Nujno je vse najprej dodelati in do popolnosti izpiliti - šele potem lahko sistem uvajamo v vsakodnevno življenje. Kajti ljudem smo s spremenjenim prometnim režimom obrnili marsikaj na glavo... Ljudje smo namreč konservativni in se oklepamo ustaljenega, utečenega ritma. Karkoli nas zmoti, nas vznejevolji, če že ne spravlja v bes. Spodrsljajev in nerodnosti pri uvajanju novega prometnega režima pa je bilo toliko, da seje nujno in neizogibno ustvarilo negativno javno mnenje, kar je pač moralo pljuskniti tudi preko občinskih in celo državnih meja. Potem smo poskušali reševati potapljajočo se ladjo in z omilitvijo režima (predvsem z nižanjem cen parkiranja) rešiti, kar je še mogoče. Za Piran je bilo že storjenih nekaj odrešujočih korakov, morali pa bi jih narediti še v Portorožu. Že ob sami portoroški vpadnici bi o parkirnem režimu morala prihajajoče obveščati ustrezna informativna tabla, ki bi jim jasno povedala, kaj jih v kraju čaka. Seznanjanje s prometnim režimom je na sploh silno slabo in pomanjkljivo. Že na večjezičnem prospektu, kateri bolj ali manj opozarja le na neprijetne posledice, ki jih lahko doživi voznik, če ne plača parkirnine, bi morali biti napotki, kako se v novem prometnem sistemu znajti in morda ne bi škodilo še nekaj besed o tem, zakaj ga sploh uvajamo. Ob štiripasovnici je treba nujno omogočiti brezplačno krajše ustavljanje (15 - 30 minut). Gostom tako dopustimo, da se v kraju sploh "ambientirajo" in orientirajo, domačinom pa nudimo brezplačen "privilegij" za drobne opravke. Že ob lanski uvedbi parkirnine v Portorožu je na primer tukajšnje Turistično društvo zahtevalo, naj bo prva ura parkiranja zastonj. S tem bi portoroška glavna arterija živela, dihala... Praznina ob njej v poletnih dneh deluje namreč prav depresivno, naravnost ubijajoče... Le ob vikendih se podoba nekoliko razživi. Parkirnina je resda v sam center Portoroža prinesla več reda, a za kakšno ceno?... Ko smo poskušali zajeziti val pločevine na samo obalo, smo pozabili na goste, ki živijo izven strogega centa in se morajo zato do plaže voziti z avtomobili: tako nikomur ni prišlo na misel, da bi po vzoru smučarskih busov pri nas uvedli kopalne. Ob vseh negativnih dejavnikih, ki botrujejo letošnji slabi turistični sezoni (neustrezna promocija, neugodno vreme, dokaj visoke cene, za katerimi pa ni enako visoke kvalitetne ponudbe, preusmeritev turistov na Hrvaško...) bo (je) s tovrstnimi improvizacijami, kakršna je letošnji prometni režim, naš turizem najbrž več izgubil kot pridobil... Andreja Humar Fatorič in Livija Sikur Zorman NAŠI OBRAZI i)in ci \ ромл лii*im i umom I Kaj so nam najprej vzeli, se ne spominjam več. Vem le to, da nam staro mesto nenehno siromašijo. Kadarkoli s r pojavi kakšna ur > vri osrbn v vlncji občinskega funkcionarja, se dogodi "('udr/": nova ideja uniči mestno znamenitost ali podre neko ureditev. Nič nimam proti hotelu za študente, ki naj hi nastal v stavbi, kjer zdaj gostuje piranski ak varij - prepričan pa sem, da "zajec tiči v drugem grmu". Akvarij, kakršen je danes, je namreč zrcalo gospodarjev - torej oblasti. Ni občinsko samo tisto, kar je lepo... Akvarij pripada mestu Piran, pripada torej ^ nam vsem in mora ostati v mestu! Bilo bi pa lepo, ko bi ga obnovili, povečali za nekaj metrov j (podaljšali do stopnišča) in spojili z vhodnim j delom predvidenega hotela za študente. Tako i razmišljanje bi nas Pirančane prepričalo v dobre in razsodne gospodarje, vsako drugo pa ne. Svinjati s tujim bogastvom je enostavno in zaenkrat akvarij je naše bogastvo. Gospod Zvonimir Kralj drži pokonci to naše bogastvo že vrsto let in skrbi zanj kot za punčico svojega očesa. "Kako dolgo, gospod Zvonimir že skrbite za naš akvarij in kdaj je pravzaprav nastal?" začnem z njim pogovor. "Službo v akvariju sem začel leta 1967. Vendar ni deloval, ker so mu odpovedale vse črpalke. Šele z nakupom bronastih črpalk smo uspeli zagotoviti njegovo delovanje. Akvarij je bil last obalnega društva za akvaristiko (g. Kodrič in g. Šime Rakvin). Danes pa je last Srednje pomorske šole, lastnice prostorov. Strojni park akvarija je že povsem dotrajan in mi vzame veliko časa. Zjutraj s strahom odpiram vrata v prostor, kjer je črpalka. Če me pričaka žuborenje vode, je znak, daje akvarij preživel še eno noč. Noči pa so dolge..." "Za akvarij skrbite vsa leta popolnoma sami. Vam morda kdo kdaj da še kakšno roko?" vprašam Kralja. "Večino dela opravim sam, vendar brez pomoči domačih ribičev, pa tistih iz Izole in Kopra, pa Delamarisa vsega ne bi zmogel. Vračam jim tako, da jim na primer rešim kakšno zapeto mrežo, ali z vrvjo ovit propeler, pa še kako... S potapljanjem in opazovanjem morskega dna polnim akvarij, daje verodostojen prikaz življenja v morju. Sodelujem tudi z Akvarijem v Budimpešti, Mariboru, v zadnjem času pa tudi z Akvarijem Anton Kresal iz Ljubljane. "Kako se akvariju godi v tem obdobju?" Kralj nadaljuje svojo zgodbo o akvariju v Piranu: "Lovišča so postala z osamosvojitvijo naše dežele manjša in siromašnejša, vzdrževanje težje. Toda vseeno je trenutno zajeta v razstavi vsa flora in favna našega morja. Pomaga mi letošnja temperatura moija, ki je zelo ugodna za morski svet." "Koliko časa vam akvarij vzame?" vprašam. "Akvarij ne more nikoli ostati brez nadzora, zato sem zmeraj prisoten - tudi ko je akvarij uradno zaprt. Na dopustu nisem bil od leta 1967, odkar sem začel delati tukaj, saj nimam sodelavcev in ni financ za razkošje..." Seveda je prebral nedavno objavljeni članek v Primorskih novicah, v katerem svetovalec za turizem naše občine razglablja o bodočnosti akvarija v Piranu. Povprašam ga za mnenje. "Za take sanje je treba veliko denarja in ljudi. Fornače pa so mrtvi rokav turizma med Piranom in Bernardinom. Tam je tudi čistilna naprava, parkirišče..." Kaj bi bilo po vašem treba ob takih idejah storiti?" "Strah me je nepretentanih in nepremišljenih odločitev, ki kasneje pokažejo pravi obraz", je zaskrbljen Zvonimir Kralj. "Garažno hišo v Piranu gradijo že dvanajst let, šola v Zelenem gaju še zmeraj ni dorečena, osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom je treba urediti..." Sogovornik Zvonimir Kralj je iskren. Pogled mu boža steklene svetove, ki jih ustvarja njegova zagnanost, odrekanje in marljivost. Govori se o štirih milijonih dolarjev... Govori se o prekrasni pridobitvi na Fornačah* ('beseda teče o ideji novega akvarija na Fornačah, pri Morskem biološkem inštitutu - op. uredništva). Gospodje, ustavite svoja divja sanjarjenja na naš račun, na račun Pirana. Gospod Zvonimir Kralj je garač, ki ne pozna odmora. Gospod Zvonimir Kralj polni akvarij sam. Če zgradite tak vaš akvarij na Fornačah, koliko Zvonimirjev in Zvonimirk bo potrebno za ta akvarij in kje boste vzeli denar? Mislim, da bi bilo to nesmiselno, kajti - če vi oblastniki, ne vidite, da je naš akvarij del turistične ponudbe našega Pirana, potem ni pomoči. Ni pomoči za oblast. Mi v Piranu bomo ohranili s spominu akvarij in gospoda Zvonimirja, kot se dandanes spominjamo tramvaja, gasilcev, teatra... Ali pa se bomo odločili za ulico. Rudi Mraz pokiokosainovi maii ос.1лм Jasnovidka Vladka vam povp vsp o va. Ta je najbrž v univerzalnem jeziku poskušal vsem, tudi tujcem, ki se jim o piranskih prometnih zagatah še sanja ne, pojasniti, da lahko parkirnino plačajo v sosednjem "Trilčku", ki ga je predlansko poletje Avditorij odprl za povsem druge (kulturne) namene... Je pa na enem portoroških prometnih aparatov visel še bolj domiseln napis, ki se je malodane spogledoval s svetovljanstvom: DON'T WORK (NEIZMERNA ŠIRINA NAŠEGA JE ZNANJA...) e ob portoroški štiripasovnici parkirate ponoči, se še posebej izpostavljate nevarni avanturi. Najprej jo morate urezati preko cestišča do otoka sredi štiripasovnice (pazite, da vas v temi ne oplazi kakšno mimo vozeče vozilo) in poiskati parkirno uro, ki deluje (pripravite se, kajti lahko da boste morali prehoditi nekaj sto metrov, preden najdete takšno). Potem - če vam je seveda uspelo razvozlati, kaj ura od vas hoče in če imate srečo in premorete pri sebi ustrezne tolarske bankovce (lepo poravnane, zlikane - skratka take, ki se uri ne bodo zataknili že v ustih) - morate spet do svojega vozila in na vidno mesto zatakniti dokaz (parkirni listek), da se na parkirišču ne "švercate" zastonj. In medtem ko se na primer zabavate v disku, nikar ne pozabite na uro! (LE KDO JE REKEL, NAJ MED POČITNICAMI ODMISLIMO URO, DA SE ZNEBIMO VSAKODNEVNEGA STRESA???) Cw e nas že turisti nočejo obiskati, pa so se nas usmilili vsaj morski psi. Ti pa se tako požvižgajo na parkirne ure! (RAZEN UR ŠE DODATNA (ZASTOJ!!!) POPESTRITEV TURISTIČNE PONUDBE) V Piranu in Portorožu se kar tare komunalnih nadzornikov, redarjev in podobnih posvečenih smrtnikov. Zelo radi hodijo v trojkah: najbrž zato, ker se tako čutijo varnejši. Pravijo, da je med njimi pol karate kluba... (OBČINA JE POSKRBELA VSAJ ZA ZAČASNO ZNIŽANJE STOPNJE NEZAPOSLENOSTI). ТЖГа festival Melodije morja in sonca je prišlo veliko novinarjev in fotoreporterjev iz najuglednejših slovenskih časopisov. Nekateri so se med obema festivalskima večeroma na moč zabavali, ko so po Portorožu fotografirali zgrožene turiste, ki so jim občinski redarji odredili na avtomobile natakniti lisice. Večina si je ogledala tudi našo letošnjo največjo turistično atrakcijo - posodobljeno piransko rampo. Tako lahko pričakujemo, da bo glas o turistični ponudbi v Portorožu in Piranu še odmevnejše donel po Sloveniji. To pa je bil verjetno tudi eden od namenom popevkarskega festivala. (MMS KOT PROMOCIJA ZA NOVO PROMETNO UREDITEV). PORTOROŽANOV ŠPORTNI KOTIČEK ali se športu v naši občini obetajo boljši časi? Občinski statut zavezuje Občino, da skrbi za amaterski šport. V tem duhu deluje tudi občinski odbor za šport, ki mu predseduje Bojan Loboda. Nedolgo je začel s polno paro delovati tudi Zavod za šport, ki naj bi vodil in usmerjal bistvena dogajanja na področju športa v naši občini. Občinski svet je za direktorja tega zavoda imenoval Zdenka Vozliča. Formalnopravni temelji za aktivnosti na področju športa so tako postavljeni; vsi omenjeni dejavniki kažejo tudi veliko mero volje in strokovnosti, pa tudi entuziazma. Če je to dovolj, pa je drugo vprašanje. Resnico o trenutnem moteriolnem polo/oju občinskega športa je pravzaprav zgodba o neuspehu. Kaže, da je obdobje tran/.icije v državi do temeljev pretreslo tudi amaterski šport, za katerega se ne najde več (dovolj) denarja, brez katerega pa dandanes tudi v športu na občinski ravni ne gre več. V letošnjem proračunu občine Piran so bila športu odmerjena minimalna sredstva, ki večini športnih društev verjetno ne zadoščajo niti za njihovo nadaljnjo eksistenco. V prihodnjem obdobju se moramo zavzeti, da bo občinski proračun do športa bolj radodaren. Seveda pa bi (bo) moral prevzeti del finančnih obvez do športa tudi gospodarski sektor, ki bi moral klubom pomagati v obliki sponzorstva. Brez tovrstne pomoči našemu športu grozijo črni časi. O VOLLEY KLUBU PORTOROŽ Eden od opisanih klubov je n.pr. VOLLEY KLUB PORTOROŽ. V klubu aktivno igra v vseh sekcijah več kot petdeset igralcev. Prvo ekipo, ki tekmuje v Drugi državni ligi, vodijo trenerji Milovan in Igor Stubelj ter Aleksander Logar, medtem ko se z mlajšimi sekcijami ukvarja trener Miro Potočnik. Omeniti je treba, da je zanimanje za odbojko v naši občini izredno veliko in da poleg moških pridno tekmujejo tudi dekleta (Odbojkarski klub Piran). Med sponzorji portoroškega Volley kluba je prav, da omenimo dragoceno materialno podporo podjetja Droga Portorož, kar pa je premalo za uspešnejše delovanje kluba in doseganje boljših rezultatov. Ker smo ravno sredi poletja, bi želeli posebej predstaviti novo odbojkarsko zvrst, ki se je v nekaj zadnjih letih razmahnila po vseh znamenitih plažah sveta - od Copacabane do San Francisco in tudi Portoroža. Da gre za vrtoglav vzpon nove športne panoge, nam nenazadnje dokazujejo letošnje olimpijske igre v Atlanti. Odbojka na mivki je bila namreč tudi uradno uvrščena kot olimpijska panoga in se ji obeta bleščeča prihodnost, saj je zelo privlačen in razvedrilen šport, kije povezan tudi s turizmom. Že samo ime - beach volley - pove, daje to odbojka, ki se jo igra na plaži in sicer na mivki. Igra jo lahko različno število igralcev, vendar v tekmovalnem sistemu le dvojica proti dvojici. Beach volley bi moral v Portorožu imeti domovinsko pravico glede na veliko zanimanje, ki ga žanje med mladimi in glede na sloves osrednje DRŽAVNO PRVENSTVO 1996 INLINE HOCKEY POKAL SPRITE SLOVENIJA PIRANSKI HOKEJISTI PONOVNO NAJBOLJŠI V soboto 20. julija je Portorož gostil zadnji turnir državnega prvenstva, ki se je odigral na kotalkališču v Luciji. Ob podpori številnih navijaško razpoloženih gledalcev je domači klub v predtekmovanju z lahkoto - z rezultatom 6:0 - premagal ekipo Stalin CafFe iz Velenja. V nadaljni četrtfinalni tekmi so z rezultatom 9:3 premagali ekipo Mizarstvo Utik iz Ljubljane, v finalni tekmi z večnimi tekmeci Bauer Acronijem iz Jesenic je sicer v prvi polovici dvoboja kazalo, da se bodo domačini morali zadovoljiti z drugim mestom. Toda po vodstvu Bauerja 3:1 seje Pirančanom "odprlo" in v kratkem času jim je uspelo izenačiti. Kot v najboljšem filmu so nato v zadnji minuti dosegli odločilni zadetek. Turnirje spremljalo več sto gledalcev. Izid 10. turnirja: 1. Piran - 2. Bauer Acroni - 3. Dark dog Bled - 4. Mizarstvo Mrak Utik Zadnjo julijsko soboto pa so se hokejske ekipe uvrščene med prvim in osmim mestom potegovale za lovoriko play off finala v ljubljanski hali Tivoli. Pirančani so bili najboljši!!! DJJ. portoroške pla/e v slovenskem prostoru Jovno podjetje Okolje je letos podpisalo pogodbo s klubom za triletno uporabo igrišča. Člane - odbojkarje je seveda silno razveselilo, da ima vsaj kdo v občini posluh tudi zanje. V naslednjih letih bi za odbojko na plaži oz. mivki potrebovali še manjšo dograditev infrastrukture; to je manjše igrišče za kakih 1000 gledalcev, ki bi na portoroški plaži v bodoče omogočilo organiziranje tudi mednarodnih turnirjev, kar je danes povsem običajno na primer za kakšen Lignano... Sicer se lahko zgodi, da postane glavni center za beach volley v Sloveniji npr. Kanal ali Kamnik. Dobro je seveda poudariti, da odbojka na plaži ne pomeni oviranja kopalcev, ampak oživitev plaže. Odbojka privablja mlade turiste in dviga ugled vsemu kraju: če seveda zna to ustrezno popularizirati. Portoroški turizem brez športa je verjetno obsojen na stagnacijo. Morda bodo to - po zaključku letošnje turistične sezone - spoznali tudi odgovorni turistični delavci. Za konec pa še to: na osrednji plaži v Portorožu poteka te dni - od 29. julija do 4. avgusta državno prvenstvo v odbojki na plaži. Oglejte si ga! Mag. Josip Rugelj PETI MEDNARODNI BALINARSKI TURNIR PRIJATELJSTVA - PORTOROŽ '96 Balinarski klub Prijatelji Seča je na igriščih na Bernardinu zadnjega junija organiziral Peti mednarodni balinarski turnir prijateljstva - Portorož 96. Sodelovalo je šestnajst ekip iz Italije, Hrvaške in Slovenije. Ničkaj obetavno deževno nedeljsko jutro je člane domačega kluba spravilo v slabo voljo in jim zadalo dodatne skrbi. Vendar so se zagnani gostitelji znašli in s pomočjo prijateljev svoje goste spravili izpod dežja na suho - v prostore kegljišča Bowling v Luciji, Iger so jih tudi pogostili. Ko seje vreme nekoliko izboljšalo, so tekmovalci - razvrščeni v štiri skupine - odšli na igrišča v Koper in na Bernardin. Popoldan pa je celo zasijalo sonce, kar je med gostitelje in goste vneslo dobro voljo. V dramatičnem finalu, ki ga ne bi mogel zrežirati niti najboljši režiser, je domači klub BK Prijatelji Seča premagal BK Zabiče z rezultatom 13:12. V malem finalu pa je BK Portualle iz Trsta premagal BK Nabrežino z rezultatom 13:6. V tako imenovani igri bližanja v krog je zmagal Ivan RADOSLAV, v igri zbijanja balina pa Zdravko TAŠKAR, oba člana BK Prijatelji Seča. Po končanem tekmovanju je predsednik kluba g. Zdravko Taškar podelil praktične nagrade in pokale ter se zahvalil sponzorjem za pomoč in gostom za množično udeležbo na turniiju. Preden so se prijatelji treh dežel razšli, so si veselo zapeli in zaželeli še veliko podobnih srečanj. Gostitelji so povabljenim obljubili, da tokratni turnir ni bil zadnji, da bi prijatelji balinaiji treh dežel ostali prijatelji - brez meja. Z. T. PO RTO ROŽ AIM O V ŠPORTNI KOTIČEK I I IPK I 1МЛ DANSKI M Dekleta plesno akrobatske skupine FLIP iz Pirana so testiranjem izbrali izmed preko 500 članic skupine Flip, prav tako gimnastičarjev. Devet dni trajajoča turneja jih S tremi nastopi pa so očarale Dance, ki so z izrozi kot "šarmantne Slovenke", "nastopi na visoki ravni" in "dekleta z izjemnim nastopom in znanjem akrobatike" naslovili članke v njihovih časopisih. Na nastopih v Vordinborgu, Kopenhagnu in Legolandu so se dekleta z devetimi koreografijami predstavila vsakokrat preko 1000 gledalcem. Tokrat so bile Flipice gostje Gimnastične skupine iz Vordinborga. Gimnastična zveza Danske je namreč skupino Flip povabila na gostovanje že pred štirimi leti, ko so njihov uspešen nastop na 1. Euro gym festivalu na Portogalskem predvajali tudi na Danski televiziji. Uspešnost skupine Flip pa se ne odraža le v tujini, saj so samo v zadnjem letu dosegle se te dni vrnile z izredno uspešne turneje po Danski. 36 deklet, ki so jih t se je, zadovoljnih z uspehom, poslovilo od svojih novih danskih prijateljev je popeljala kar preko vse Danske. ver uspehov tudi doma, med drugim so bile državne J^ prvakinje zcj šole v akrobatiki, druge v skokih z male ГШ prožne ponjave, prve na državnem prvenstvu za ^ navijaške in druge za plesne skupine. Te dni so se trenerji skupine Stasja, Mojka in Mitja Mehora ter Gina Gržinič, s stotimi mlajšimi Flipi-cami, s primorske vročine umaknili v hlad na športni tabor v Mozirje, v avgustu pa jih čaka že več nastopov na Obali in gostovanje v Avstriji pri zamejskih Slovencih. S.M. Slovenska dekleta in danska morska deklica v pristanišču Kopenhagna. RAZGOVORI S STROKOVNJAKI NAMENJENI STARŠEM IN UČENCEM OŠ LUCIJA V izteklem se šolskem letu (1995/96) so v Osnovni šoli Lucija za starše učencev predmetne stopnje pripravili redne mesečne razgovore s strokovnjaki z različnih področij, ki so bili vsak tretji četrtek v mesecu, uro pred govorilnimi urami. Teme razgovorov so izbrali na osnovi ankete med starši, ki sojo opravili lani septembra. K sodelovanju je šola pritegnila domače strokovnjake: profesoija Miho Rotaija iz Centra za socialno delo Piran s temo Težave otrok v obdobju odraščanja, iz Zdravstvenega doma Lucija se je profesorica Milica Maslo pogovarjala o alkoholizmu in aids-u, iz Zavoda za zaposlovanje pa psiholog Mirt Nagy o Poklicnem usposabljanju, z Uprave za notranje zadeve Koper so bili strokovnjaki, ki so govorili o zasvojenosti z raznimi oblikami drog, mag. Aleksander Zadel iz Zavoda za medicino in higieno dela Koper pa je načel temo bolezni odvisnosti. Pri razgovorih sta sodelovali še delavki šolske svetovalne službe absolventka pedagogike Dunja Budair (na temo Stres v šoli) in profesorica Neva Strel Pletikos o učenju s pomočjo miselnih vzorcev. Vse starše (381) so na razgovore vabili s pismenimi vabili. Odziv je bil različen: posameznih razgovorov se je udeležilo od 15 do 45 staršev; po večini vedno istih, večina pa ni bila na nobenem od teh srečanj. Ker je šolo zanimalo, zakaj tak odziv, je šolska pedagoginja Neva Strel Pletikos ob koncu šolskega leta naredila med starši anketo. Starši so v anketi lahko ocenili razgovore, ki so jih imeli s strokovnjaki med šolskim letom (z ocenami od 1 do 5), predlagali nove teme in dali pobude za nadaljnje delo. Sestavljalka ankete pa jih je še zaprosila, naj napišejo, kaj jih je zadržalo, da se razgovorov niso udeležili. Anketne liste je vrnilo 131 staršev (oddanih anket je bilo 381). Največ staršev (87) je napisalo, da se razgovorov ni moglo udeležiti zaradi pomanjkanja časa (16 anket pa je bilo vrnjenih neizpolnjenih). Nad rezultati ankete se je prof. Neva Strel Pletikos seveda zamislila. Ni si domišljala, da bi se morali starši množično udeleževati takšnih razgovorov. Prepogoste pa so kritike na račun dela v šoli in učiteljev, češ da jih v šoli zanimajo le ocene, celosten osebnostni razvoj otroka pa nič. Prav z drugačnimi oblikami srečevanja s starši, strokovnjaki in učitelji so na lucijski šoli želeli dokazati nasprotno. Žal pa udeležba razgovorov ni bila najboljša... Izgovor o pomanjkanju časa bi ne smel biti tako pogost, ko gre za naše otroke! Starši si največkrat vzamejo čas le za vpogled v redovalnico, za dve kratki besedi z razredničarko - za kaj več pa jih že preganjajo obveznosti. Ulica je otroke vedno pripravljena sprejeti... - Kje so otroci v času, ko imajo staši obveznosti? - Koliko je razgovorov med starši in otroci? - Koliko časa posvetimo dnevno otroku, ga /Џ}\}Аи 1 (JUIUK M ) INI /^^ V'/AKH \ CZ^ ум\с. OJjP "0 Лч W1^ pogledamo v oči in se z nim pogovorimo o njegovih majhnih težavah in skrivnostih? - Koliko toplih besed in mehkih dotikov namenjamo otrokom? Če si ne bomo vzeli časa za svoje otroke, če ne bomo imeli časa za njihove majhne težave, bo njihove velike težave reševala ulica. Ulica (in družba na njej) je pripravljena otroke "poslušati", z njimi preživeti veliko časa. Vedno je tam. Lahko pa jim ponudi veliko "radosti": od alkohola, droge in cigaret. Tam otroci niso nikoli "sami". V osnovni šoli Lucija bodo tudi v prihajajočem šolskem letu nadaljevali s srečanji staršev in strokovnjakov. Ti pogovori bogatijo učitelje, starše, predvsem pa bogatijo odnos z otroci. N.SJ». Pedagoginja Osnovne šole Lucija, prof. Neva Strel Pletikos se zahvaljuje vsem strokovnjakom, ki so v šolskem letu 1995/96 sodelovali v mesečnih razgovorih s starši. Vsem staršem pa želi, da v družbi svojih otrok preživijo lepe in tople počitnice. Otroci jim bodo hvaležni. to bi morah slišati: Na začetku julija (G.) so letno prizorišče Avditorija napolnili popularni The Dubliners in tako "povzročili" enega redkih dobro obiskanih koncertov v tej sezoni. Lepo je bilo videti, kako se je reka ljudi (veliko je bilo tudi obiskovalcev iz sosednje Italije) valila v Avditorij. Sicer pa simpatični Irci, ki prepevajo že več kot tri desetletja, iz nastopa v nastop navdušujejo s temperamentnim muziciranjem irske tradicionalne ljudske glasbe. Z njimi je v Portorož pripotoval tudi Hans Thessink, znani eurobluesman, kije pred leti že nastopil na Belvederju. Koncert je organiziral Club Maona iz Pirana. (A.T.) odvoz odpadkov nemestnega območja Občina Piran je nedavno tudi na svojem ruralnem območju uvedla enak odvoz komunalnih odpadkov, kot ga že ima v urbanem okolju (kar praktično pomeni, da ima vsako gospodinjstvo ali več gospodinjstev skupaj svoj zabojnik za zbiranje smeti). Odvoz tudi v tem primeru izvaja javno podjetje Okolje. Po zdaj veljavnem odloku se odvoz zaračunava po številu kvadratnih metrov stanovanjske površine. Na račun te metode obračunavanja so koristniki storitev komunalnega podjetja izrekli že veliko kritik. Na Okolju zato že pripravljajo nov odlok, ki bi kot osnovo obračunavanja uvedel nov kriterij (najbrž količino odpadkov, ki jo zbere posamezno gospodinjstvo). Spet pa se nameravajo na Okolju spopasti z diferenciranim načinom zbiranja odpadkov (papir, steklo...), kar so že pred nekaj leti poskusili (smetnjake v ta namen so nabavili v Avstriji, vendar zdaj v njih zbirajo vse vrste odpadkov), a se eksperiment žal ni obnesel. Podjetje Okolje pa je bilo letos uspešnejše pri zbiranju kartona. Tudi pri uvajanju individualnega odvoza odpadkov v nemestnem predelu je Okolje naletelo na težave. Nekateri prebivalci se nikakor ne sprijaznijo, da je treba odslej smeti odlagati v posebnih zabojnikih - za odvoz smeti pa (celo) plačati! Okolje je na ruralnem območju zdaj seveda odstranilo velike kontejnerje; mesta, kjer so prej stali, pa zavarovali in jih opremili s tablami z napisi o prepovedi odlaganja smeti. Žal pa to ne zaleže. Nekateri še kar ne razumejo in tja (seveda na tla, ker ni več kontejnerjev) odlagajo še naprej. Morda bi kazalo, da se komunalni redaiji in nadzorniki razen po prometu ozrejo tudi po takšnih pojavih!?! Livija Sikur Zorman društvo za kulturo bivanja poziva občane mesta piran, naj skrbijo za čisto in urejeno okolje Vse občane mesta Piran, ki v njem živijo infali opravljajo svojo dejavnost Društvo za kulturo bivanja Piran poziva, da pripomorejo - kolikor je v njihovi moči - k urejenemu okolju. Pri tem zlasti opozarjajo na odlaganje smeti. Občani, prebivalci mesta pokažimo svoj odnos do tega za Piran tako pomembnega vprašanja kot je ravno odlaganje odpadkov. Pokažimo, da nam ni vseeno, temveč želimo živeti v kulturnem, urejenem in čistem okolju. Naredimo, kar je v naših močeh, da bodo smeti in ostali odpadki končali v zato namenjenih smetnjakih in zabojnikih. Gospodin jstvom predlagamo, da si priskrbijo plastične vrečke za odpadke, ki naj jih - preden jih odložijo v smetnjake - zavežejo in tako preprečijo, da se njihova vsebina raztrese in širi smrad. Tako jih tudi zavarujemo pred potepuškimi psi in mačkami. Poziv je namenjen tudi gostincem in trgovcem, ki so enako zainteresirani za čisto in urejeno okolje. Smeti in razno embalažo odlagajte v zato namenjene posode - smetnjake in kontejnerje. Ne odlagajte smeti v nezavezanih plastičnih vrečkah poleg smetnjakov temveč vanje! Le tako se bomo izognili neprimernemu izgledu našega zgodovinskega, lepega mesta, v katerega prihajajo njegovi občudovalci. Pokažimo jim, da tudi mi ljubimo svoje mesto, da znamo ceniti urejeno in čisto okolje, za katerega skrbimo tudi sami. Ne more nam biti vseeno, s kakšnim vtisom bodo številni obiskovalci odšli iz našega mesta. Poziv je namenjem tudi javnemu podjetju Okolje, ki naj učinkoviteje poskrbi za čisto okolje, redno pranje ulic in smetnjakov, komunalni inšpekciji, ki naj nameni več pozornosti temu problemu in nenazadnje tudi zdravstveni inšpekciji, kije pri reševanju te problematike ni čutiti. Storimo kaj za čisto in urejeno okolje. Smeti sodijo v smetnjake, embalaža pa v zabojnike za kosovne odpadke! NE ONESNAŽUJ, IMEJ SPOŠTLJIV IN KULTUREN ODNOS DO OKOLJA, V KATEREM ŽIVIŠ. ali ljubite svoj kraj? Dragi bralci Portorožana, gotovo je med vami veliko takih, ki redno prebirate dnevni časopis Delo. Opozorila bi rada na akcijo tega časopisa TURISTIČNA POROTA BRALCEV DELA, ki sicer poteka že vrsto poletij. Vsak teden se predstavi eno od turističnih območij. Bralci Dela pa imajo možnost odposlati dva nagradna kupona: na enem glasujejo za naj-turistični kraj, na drugem pa za naj-turistično osebnost kraja. Turistično območje, ki se predstavlja, za bralce ponudi najmanj 30 nagrad v vrednosti najmanj 10.000 SIT. Nagrajence izžrebajo med prejetimi glasovnicami. Med 29. julijem in 4. avgustom se predstavlja naše območje. Sodelovanje v akciji je prevzelo naše Turistično društvo Portorož, kateremu je uspelo zbrati prav privlačne nagrade. Vabimo torej vse, naj v turistični poroti bralcev Dela sodelujejo! V prvi vrsti zato, ker boste tako sodelovali v nagradnih žrebanjih in morda boste prav Vi dobitnik katere od privlačnih nagrad. In seveda, če imate radi ali pa (celo najrajši) svoj kraj, glasujte zanj! Tudi s tako drobnimi dejanji mu vračamo ugled in mu izkazujemo svojo privrženost! Pravijo, da smo turizem ljudje! In če sami ne verjamemo v lepoto svojega kraja, kako naj bi potem verjeli drugi?! Andreja Humar-Fatorič predsednica TD Portorož пв Pieu PORTOROŽ ODPRTO VSAK DAN DO 24. (IRE PRIJETNO IN DOMflČE VZDUŠJE VABLJENI PORTO HA-HA PISMA PORTOROŽANU (,0\|мн1 /oi ИНПИ ! llr i i Gost se pritožuje receptorju: - Zakaj me niste zbudili ob štirih zjutraj, kot sem naročil? F^eceptor: Zato ker ste se takrat vrnili v hotel. Dva plavalca izmenjujeta izkušnje. - Ali verjamete, da vas občasno krajše plavanje obvaruje pred prezgodnjim staranjem? - Zanesljivo, zlasti če je v bližini morski pes. "No kako je?" vpraša zdravnik. Pacient: - Med plavanjem govorim. Zdravnik: - Je to tako strašno? Pacient: - Ne, samo kadar so valovi visoki. Dva se srečata na plaži. - Slišal sem, da sta ti in Francka srečno poročena. - No, ja, Francka je srečna, jaz pa poročen. Vlatka SE V rooeirto PIZZERIA - PE*e0t PUB ^l ' PERGOLA 1 PORTOROŽ - PORTOROSE tel.: 746-775 vsak dan od 12.00 do 02.00 glasba v živo Prava italijanska pizza pripravljena v krušni peči Špageti, tortelini, ravioli, peresniki ^^J Meso na žaru Šampinioni na žaru in se in se V mn)i pisnim se je /fjlnsil (\ Ivan ffil.K.O, svetnik ot/ svHrj \>]m me seznanil s člankom v krajevnem čer,opisu POP'fOPOZAN sfey. цу julij IW) /. naslovom VSI- (Л1.1 SKOKA)) 0 KAPTODPOMU in predlagal, rj0 zahtevam objavo njegovega odgovora naslednje vsebine Nenavadno je, fin se g. ТНОНЛ, ki je r'lnn upravnega orlbora KKp, spušča javno v polemiko o kartorlromu mirno odločitve vodstva Kluba iz osebnih nagibov. Samo po njegovi or eni je Obr'inn narpdila napako, kakšno ne pojasni. Ni Občina oddala zernljr/a v najem g. ШЈГД ampak upravičenec, t.j. Sklad stavbnih zemljišč občine Piran KART-РОКЛШ d.o.o., katerega direktor je g. Ivan ČF-J.IGO, pri čemer je potrebno pojasniti, da je SKLAD razpolagal le s svojo 1/10 zemljišča, drugi del zemljišča pripada drugemu upravičencu. KKP in KARTPOKAL sta medsebojne spore rešila s pogodbo o sodelovanju z dne 31.3.1996 in zato g. ČKLIGO lahko oceni izjavo g. TROHE za tendecniozno. Incident ob zadnjem vikendu je treba pripisati nasprotni strani zaradi ne-spoštovanja določb pogodbe o sodelovanju. Kdo je uporabnik kartodroma je natančno določeno, kakšna bi bila idealna rešitev kartodroma pa je stvar širše razprave in naj se g. TROHA potrudi doseči tako rešitev, seveda na ustrezen način. Brez vsake podlage je natolcevanje, da bi bil g. ČELIGO zlorabil svoj svetniški mandat. Ponavlja: SKLAD je oddal zemljišče KARTPOKALU, ne g. ČELIGU. Ni res, da bi g. ČELIGO plačeval najemnino SKLADU v znesku 1.200,00 DEM in je to navadna laž. SKLAD in KARTPOKAL sta v pogodbi določila, da bosta najemnino določila naknadno v dogovoru s Športnim centrom občine Piran. Ker je KKP odklanjal plačevanje najemnine za uporabo zemljišča kartodroma, je razumljivo Sklad začel postopek pri sodišču zaradi izročitve zemljišča, nerazumljivo pa g. TROHA pri tem vpleta g. ČELIGA, češ da tudi on ni plačeval najemnine. G. Ivan ČELIGO ni bil k temu zavezan. Resnici na ljubo je treba dodati, daje g. Sandi Čeligo, samostojni podjetnik, kije izvajal karting dejavnost, KKP redno plačeval visoko najemnino. Izpostavljanje g. ČELIGA s svetništvom ne more razumeti drugače kakor zlonamerno namigovanje k zlorabi svojega poslanstva. Zaradi tega, kolikor g. TROHA ne bo v prihodnje v svojem nastopanju resnicoljuben, bo moral g. ČELIGO iskati sodno varstvo. Novinarka Vlatka KOZLOVIČ pa bi se lahko, preden se je spustila v "čudaštvo svetništva", zglasila pri g. ČELIGU, poslušala drugo stran, vpogledala v listine in poskrbela, da javnost zve za resnico, ne pa jo enostransko vznemirjati. Gospod urednik! Prosim, da zgornji tekst objaviti v prvi naslednji številka vašega časopisa PORTOROŽAN. S spoštovanjem! ODVETNIK SILVO GREGORIČ KOPER, Kosovelov trg 1/1 Pogled s Forme vive zakaj si tu, uirivi f Vsak dan bolj se sprašujem, zakaj nekateri turisti vendarle še zaidejo v naše kraje, ki jih (samo) mi, ki tu živimo, opevamo kot nekakšno "turistično Meko". Razlogov, ki so me privedli k takšnemu razmišljanju je več. Prvi: "Spravi se nazaj v svoje močvirje!" Listek s takšnim prijaznim besedilom me je čakal na oknu avtomobila, ki sem ga parkiral ob pokopališču v Piranu. Res - imam ljubljansko registracijo, vendar tu živim, delam, plačujem račune in davke... (avto sem pač kupil preko leasinga, zato je registracija ljubljanska). No, osebno me niti ne moti, če nisem povšeči komu od Pirančanov. Venadr pa se postavite v kožo turista, ki dobi takšen "pozdrav", pri tem pa svoj "turizem" pošteno plača! Ob vsej množici ponudb, ki preplavljajo slovenski trg in so največkrat celo cenovno ugodnejše od letovanja v Portorožu in Piranu 'hrvaška Istra, Španija, Grčija), se bo takšen turist (z zdravo pametjo) raje naslednjič napotil v kraje, kjer bo dobrodošel. Drugi: Nasmeh Na obrazih večine gostinskih in turističnih delavcev prevladuje še vedno zlovoljni izraz "dolžnosti" - češ - plače so premajhne, da bi se kaj bolj potrudili - naj od njih tega nihče ne pričakuje! Vljuden pozdrav, lep nasmeh in prijazna beseda pa bi na gosta lahko učinkovali čudežno, da bi se mu zdel kraj (ne glede na vreme) lepši in prijaznejši. Tretji: Parkirnine (Predvsem) v Portorožu ti takoj zagrozijo z odvozom avta, če parkirnine ne plačaš takoj. Priča sem bil na primer dogodku, ko je tujec prišel z avtom v Portorož in skušal "pobiralcu parkirnine" pojasniti, da še nima tolarjev (saj je šele pol ure v Sloveniji!), da se je ravno napotil v Grand hotel Palace, da potrdi najem »obe, da bo takrat tudi zamenjal denar in )lačal parkirnino... "Pobiralec parkirnine" pa e znal zgolj vztrajati (v slabi angleščini), naj >lača, ali pa odpelje vozilo sam - sicer bo za to »oskrbel "pajek". Kaj neki bi moralo tega in ODESON d.o.o. PRODAJA VODOIN9TA-LACIJSKEGA MATERIALA RIVENDITA MATERIALE IDRAULICO LUCIJA-OBALA 116 TEL. 066/71-998 VSAK DAN - OGNI GI0RN0 8.00 - 12.00 16.30 - 19.00 SOBOTA - SABAT0 8.00 - 13.00 podobne tujce še prepričati, da se še kdaj vrnejo v Portorož? Pa tudi nad reklom, ki pravi, da pohvalo sliši le 10 ljudi, grajo pa 100 bi se morali zamisliti. Četrti: Čistoča okolja Za večino od nas je kar normalno, da razne papirčke od sladoledov in podobnega, cigaretne ogorke... odvržejo - na tla, seveda! To lahko opazimo ob sprehajanju po Luciji, Portorožu in Piranu. Žal se - ob tako maloštevilnih gostih - ne moremo izgovarjati na (nemarne) goste in OKOLJE. Sami bi se morali v krogu svojih družin in sosesk -naučiti, da moramo imeti okolje čisto - zaradi nas samih in zaradi "prijaznosti" okolja do obiskovalcev. Peti: Avtomobilski promet Nemalokrat se mi je že zgodilo, da se voznik za mano razjezi, nestrpno hupa ali kako drugače pokaže nezadovoljstvo, ker sem se ustavil pred prehodom za pešce in pustil pešcem varen in normalen prehod. Ali se nam res vedno tako mudi, da ne moremo nekaj sekund na dan nameniti za druge? Turizem je tudi prometna kultura, kultura pešcev, rolka-rjev, kolesarjev itd. Začnimo spoštovati ljudi! Zgoraj sem naštel le nekaj "malenkosti", na katere bomo morali paziti in se jih naučiti. Ko se bomo tega naučili, bomo šele dobili VSTOPNICO v klub tistih, ki se enakopravno borijo za KVALITETNEGA JUTRIŠNJEGA GOSTA. Polna usta so nas gesel, kako želimo boljši in kvalitetnejši turizem, saj od njega vsi živimo. Žal so naša dejanja marsikdaj naperjena prav proti temu, kar želimo in govorimo. Potrudimo se in prisluhnimo samim sebi, da ne bomo ostali zgolj pri besedah! Borut Valenčič EVOLUCIJA: ТСЖГОИО^ lOOO PORTOROŽ PORTOROSE. PISMA PO RTO ROŽ AIM U imaš pajek ni: Poletje je primeren čas, do izgubite nekaj kilogramov, če mi* lite, da imate l iw^ivvw^w^ - ЈЛ«