Večaj V.
• 1 : VMOništ+0 : rt* rn*MM9(.tr7.l.itt<i*ir.(oiio »krhi Ml >».rw)kiiAll«lij«l|iU).
i: lltfjfiitftfPHlMffo »MVM:..
.M 0»n»|iil«. (g<M JJ^|o»on«l|»l« trdo i.
<M[ kr., te, oananilo •tnto : «|ikr«l pallanf,. /Uakral, S
kr., ia |rik*I, ip kr. p. v. — Po v Hi Ip««' 1» Vialj 'krit 30
kr. M (tempelj. •''>'■ " '
V tiorjci, v pele k S. julija 1867.
.IoHOC!
LIST
WjM 27.
Izhaja vaak potek.
Naročnina ■ poltninu trrdinala.
ia celo UtO t |o)d., i* pol lela I gold. -
Naročilu a nfairia in ftklamacij« ntj i<i poliljtjo vredniltvo
....... . . i. j-
Pounmi liati aa prodajajo l
1'oaamnt liaU aa prodajajo V Gorici pri bukaarji g. Bekarji ni Tiaaniku po 4 aold«.
posolmo za primorsko-dožolno, pa tudi sploh slovensko zadevo:
u.U
Na

9$
>. « m w i m ■« "
, ' » i '	- ' za riruffo polletje 1967
naj blagovolijo naročili sc listi čč.i.naročniki', kteri so samo za prvo polovico tega leta naročnino poslali. Oglar-sijo naj si -pa brž ko morejo, da bomo vedeli, koliko iz liso v dali. natisnili in da ne bo zmešnjav pri razpoši-
lifa,hji.: — Akt novi naročniki tudifotkdtinijh 'listov žele, imamo Še vseh po jiekoliko, razun tretjega.— ....., , ,
tii f-' ,, Dom" vr.lja [ia vse naročnike tnuko) goldinar .a,. v. za pol leta. /Pad ne radi, prejemamo nem-.far tudiiffr totfi^?....'.s' ! Ža naročilne InU mtajn. t&nofniki poštnino shtni plačali. ; Mestni naročniki odrajlajo naročnino laldto ludivg. K. Soharjcvi bukvornici ali pa g. Štef. Bitežrtik-u. Hlna va in ysakorsni dru^i listi naj se odrešujejo na vrednist
Pistnu'1 n^ročilna pa
r-eJiV; jvsejb"
idresujejo na vrednistvo „ Dom.
, , i ^OODOTOISKE DROBTINCE
o farni cerkvi	n» Ctorliltesm.
. -o • ' (Dai/e; glej U. 20,21 in-24.)	ZTT.
Od 1. 1691 do 1592 jo bil ■ fajmofiter Alexander Simoul (Zimul?). Od 1593 do 1614 pa 6. g. Ranibal Savormiani (paroehus), Kanaleč, ker v tem časa jo bila žlahtna družina tokaj dpma in y grajfiinski Blnžbi, !'iamreČ Simona pl.' Eek-a. L. 1600 je bil v Gorici cer-Ttveiii zbor (svnodus' dioeeesana), kamot* jo bil menda povabljen tudi na.fi fajmofiter. L. 1603 so nahaja vprvo spomlO kapelana Rofiinjskcga, kteremn jo plačala eor-kov za eno sv. mašo 1 liro in 12 soldov (= 32 na-
fiih soldov). "	•	......
Veliko pobožnost so imeli že v tem času Kanal-
ski furmani, kakor jo imajo žo zdaj do sv. Kvirina nad/ Desk lom, kot varha živino. To eerkvlčo njemu poavo-t Čeno so radi na njogov god obiskovali iti do 12 zlatih (tio 1 f. 8 kr. k. d) v miloSnjo prinesli:	/ 1
' ' Od 1. 1615 do 1622 jo bil za fajmofitra -Č. g. Fbr-tunat Marchiandelli (Lah 7). Od 1. 1623 do 1655 pa tč. g. Andrej de Mulilšckx Goričan,od 1. 1636 s naslonom' „"protonotariu8 apostolicus," jako lakfčn in delaven mož. Brž pri nastopu^svojega pastirOvanja jo za- j dola to' dolino strašna kuga. na klero spominja še dandanašnji kameneni spominek uukraj mosta' s sledečim j napisom: v D. O. M. Ob hoe ereetum fuit per nob. i „ d.nos cflotoroB<juo coneives Canalensos in honorem „ B. M. V. 8sq. Koehi & Sebastiani. Ifa se devovontes „ temporo pestis anni 1623. Rcsidento nob. čt adm. „ Rvdo D.no And. Mulitseh paroeho ibidcin. " Od tega časa sodimo da iinajo naši gorjani navado vsako leto k s v. Roku v Gorico (v predmestje 1'odturn) na nje-gov god romali. Koma] neha kuga, nastopi huda lakot, tako da je bil i. 1623 Btar (namreč 100 starih starov = 896/, sedajnih Btarov) plienice po 88 lir, in I. 1624
Vredništvo „Dom."
mCsOca maja celč po . 144 lir (6 lir — 1 zlat, tedaj star '== 28 gojd. in 80 sold. našega srebra). Skoraj ravno tako huda lakot jo bilaill. i629Tn 1649. L. 1623 jo ukupil grof Anion ■ de Iiabatta graj šiv o Kanalsko in 1. 1649, 29. julija mu je podelil svetli cesar Fcrdin&nd III. patronat Kanalske farc. Poleg prvih kTBtnih bukov od 1. 1625 so posname na sploh, da jo spadalo v neposrednje pastirovanjo te farb okoli 2600 dnš faztin Ročinja In Avče, ki Bta imela žo krojega lastnega duhovna in posebno krstne bukve. Kunalaki duhovniki, lajmošor' in dva kaplana so okrhovali v tem času Banj-šico, Dcsklo, Goreujepolje in nekaj Idrijo (Marije Cel). Ljudje in duhovni so trpeli bolj ko dandanašnji. Kapelano niso tako pogostoma prestavljali, kot v poznejših Časih, in to jo bilo t>raV za ljudi in duhovnike, ker jo paBti^ ložo poznal svoje ovco, ovco pa njega.
L. 1632 je Kanalska ccrkčV, od strele zadeta, pogorela. K njo popravljanju so vslcd določbo (dekreta) Goriškega naddiakona 1. 1633 pripomoglo cerkt-c Ro-ČinskV ž 225 lir., Avška s 225 liri, Bajnška, Levpska, Desklanska in Gorcnjepoljska Vsaka fl 135 lirami. To popravljeno cerkov je posvetil (per deleg. nunt. npost. Vicn.) Ljubljanski škof, Jožef grof Rah&tta 1. jun. 1670.
L- 1655 so bile pri fari že orgle.
Od I. 1656 do 1665 je fajmofiter č. g. Filip Cae-iar, mož delaven in skrbcu za olcpšdk^jo vožc božje. Precej po nastopu s'yojo službe 1627 je dal napraviti ecrkvoni obok, ki so Še zdaj vidi, iz Ialikcgu kamena; stal jo 257b Kr (okoli 500 gld.") Cerkveno premoženje sb jo pod pjim močno pomnožilo po legatili (zapuščinah). Od njegovega čiuia do 1. 1740 so nahajajo neki mali zaznamki nadomcalujoči mrtvaške bukve. Od I. 1741 naprej pa so so vsi mrtvi' zapisa vali v dotične bukvo. Duhovniko iu žlahtno gospodo so do I. 1782 v corkvj pokopavali, drugo pa okoli ccrkvo, kakor jo bilo tudi/drugod navadno.	(Dalje prih.)
rkvj di/d
— - . .	dopisi.
"V Černlčali 23. junija.— Z voaoljom som bral v sedmem listu „ Domovino" dopis g. A. Pavletiča, vodja v zavodu za gluhonemo, v klorom nam obeta o poljedelstva vočkrat kaj pisati in »as priproste kmet« it domačem in lahko umovnom jezik« poduoevati. Ali,. jU-libog, žo dolgo časa ni bilo o tem Šo nič brati Kaj da moro temu vzrok biti, ne vem. Morda KadrŽiripjo Uga vrlega rodoljuba razna opravila, ki so jih jo Iz. Ijabo-zni do Boga in do bližnjega naložil, ali celč *— bolo-zon?l Nadjam so, da nas častiti gosp. vodja v krat-kom s kakim dopisom razveseli, in zagotovim ga, da njegovo besedo ne bodo^bob v steno", temuč da na dobro zemljo padejo iu poprej ali pozuejo žlahtno sadje obrodijo. Saj v naši vasi bodo kmeti radovoljno prebirali njegove dopiso in si nauko globoko v srce vtiskovali. Prepričan som, da bodo kmotje tudi po drugih vasoh kmetijsko spise ravno tako marljivo prebirali, ako jim jo za erečnojšo prihodnost kaj mar, ako jim jo mar, da sebi in svojim naslednikom blagostanjo povikšajo. Zgodovina raznih narodov iu dežel nas uči,' da jo Mikata blagostuuje omiki iu vsaeomu duševnemu razvijanju jako potrobno.
Pii nas jo poljedelstvo šo prav na nizki stopnji, in marsiktero polje jo tako slabo obdolovano, da Bkor dohodkov za davke 110 prinaša. Tudi v drugih vasoh in okrajinah, kakor so sploh vidi, jo poljedelstvo So zelč na slabem. Za tega voljo to prosim vrla „ Domovina" podpiraj, kolikor ti jo mogočo, našo priprosto kmete z besedo in oni te bodo z veselim in hvaležnim srcem pozdravljali in častili *)
Tonud Itatič.
■z R64ika 28. junija. — Vžo 4 tekoč, meseca (junija} sem dal kmetijsk. društvu v Gorici na znanje, da se oode pri nas dobrega semona sviloprojk dobivalo. Italijani, ki vsak dan k nam prihajajo — nar več od Teroonta pri Vidmu — pravijo, da samo Rodiško some se je pri njih dobro poneslo, in so zato so vžo Več centov galeto iz Kodika odpeljali.
G. predsednik Claricini je poslal gledat g. 1111-chefja iz Goriee, ki jc črviče jako dobro in za seme pripravne najdol, ino g. predsednik mi je na to odpisal, da so to reč brž Blavnemu c. k. ministerstva na znanje dali.
Slavno ministerstvo bo pa gotovo semena 'tirjalo, kedar ga več ne bo.
Čudno se mi vidi, da iz daljnih krajev po seme k nam kodijo, in da kmetijsko društvo ni razglasilo po novicah v domači deželi, česar so jo g. Illicher se svojimi očmi prepričal.
Tudi to smo izvedoli, da si Italijani prizadevajo monopol iz nagega semena ohraniti.
Zato, kdor želi dobrega Semenj naj se hitro podviza, da ptujci vsega no poberejo. Cena je, kakor se more kdo pogoditi, od 6-8 goldinarjev funL J. S.
■z Nlavhlnj (na Krasu). 30 junija.— 24. junija smo Sli po stari navadi k stari materi Žari v. Št. Ivan «c službi Božji, potem pa v Devin somenj gledat. Ko smo popoldne domu šli, amo se namerili na grozno nesrečo. Kakih 200 sežnjev od Vizovlj (?) med o. in 6. čuvajsko hišico jo hlapon nekega na Železnici ležečega 10 letnega pastirja čs* sredo pretrgal; spal JO fioki pr.1V na kolovozu. Mašino bo brž ustavili, truplo s sabo na Voz vzeli in daljo proti Nabrcžini odrinili. Gospodarji
• •) Ooapod rodja smo tcikral prosili, naj bi lopal aa pero prl-Jol. Rekel jo, d« bo ic, pa da m rdaj uiudaa po nikakem na pripiU«.
'	Vr-
pastirjevi pa ao ta vlakom črova in drob pobirali in ia truplom nesli. *)	J. P.
S Krasa fa Duh napredovanja, ki si jo prod kratkim ia lo v mestih zbudil, začel ai je pot gladiti 4o tadi do bornih koč priprostega Ijudslva na deželi. Ia b smem t okrožje napredovanja tudi likai\jo domačega jezika staviti, moram trditi, da so ao naši rojaci Mi Krata drifrotojptiotomiko In napredka: kajti zginilo jo kmed njih kriva mnenje, da jo lo tisti izobra-Žon, ki so v ptujom jeziku pačili zna; zdaj volja in jo vkoroninjona prislovica: „Kdor v domačoin berači in so u ptujim pači, ni za nas." Zmirn] bolj in bojj so pri naših ljuuoli zbiya in vtrdujo narodna zavcat, in iz to zavesti izvirajoče prlzadetjo, lastni jezik kolikor mogočo lepšati hi likati, zato so tudi zmirn) bolj po-gostoma seintrtjo čujejo do zdaj noslišani lopi izreai, ker vsakdo hoče v - slovenskem" napredovati. Prevor-jenjo, da človek toliko volja, kolikor zna. jo svoj pomen razširilo, tako da zdaj vsak vo in globoko čuti, da naroda čast in vonjava ao meri po njegovi duševni omiki in izobratttmoBtl. Ne občudujejo so več drugi ovropejski narodi, kakor da bi bili nedosegljivi, ampak pri opazovanji ptujih produostj čuti vsaki dolžnost, truditi so in delati .in ne mirovati, doklor na ono stopnjo no do-spemo, na ktoroj drugi ntojo, klerim se čudimo in kteri so nam v spodbado. Nikarto misliti, dragi bralci, da ao to lo misli in pobožno željo umišljivo glavo; to kar tukaj pišom, podaja ao iz pogovorov, fz prijaznega po-menkvanja s prebivavčl pustoga Krasa, — izvira iz skul-nje. — Pa naj bo tndi pusta zomljn, ktero obdelujojo, srce in ,um naših Krašovcev sta rodovita in plodna, navzemljiva za vse, kar jo sveto, pošteno in lopo. Pri-laatujo so Kraiovccm neka avijaČnost: kaj pa da joz o tej zvijačn^ti sodim in trdim, o drugi priložnosti povem. **)	'
11, Opa£ja«el (na doljenem Krasti) Ni davno, kar je tukaj nekega 12 letnega pastirja gad (\ripera) pičil, (fa je v 24 Urah umrl Bilo io tako-Io. Sogol jo fant z roko v votlino suhoga zicm (t. j. brez mavto narejehega), misleč da najde tiČje gnjezdo. Brž prvikrat jo žo Čutil, da gn nekaj njeda in je rekol tovaršem, da
Etički ujedajo. Kar na enkrat ga vpiči gad za do-ro; ko potegne roko iz luknje, viBimu gad med palcOta in kazavcem. Fant ga brž otrese, tovarši mu roko pod laktom provežejo, tudi čudodelni „ zagovarjavec" so s svojimi vražnimi zarotovanji izkazuje, toda vso zastonj; fant je nxnHl ~> ~ ~-V/ ' . ".■*•*' i
Ta dogodek mi ponuja priložnost o treh rečeh .v „ Dom." spregovoriti.	(Dalje prihodnjič.)
Iz Čc*ulč I. julija. — Dana* nekoliko o našem kmetijstvu — Pred 14-15 leti so bile našo njivo in naši vinogradi, rekel bi, na _pol prazni, brez vinskih trt; prav po malem jih io videti. Ali temn sC ni bilo dosti čudili, ker jo dobro znano, da v tistih časih so nam jih hudo zimo in vetrovi poškodovali, tako da smo jih na vozoh suhe domu vozili. Pa tudi se nismo dosti za to zmenili, da bi bili obilno trti sadili, ker ni vino tisti krat ceno imelo. Žitni pridelki so nam začeli odpovedovati za voljo velikih soš; kmet si ni mogel toliko pridelati, da bi bil zamogcl sebe iu svojo čez leto preživiti. SvilOprcjke (kavalirji), ktero so nam poprejšnjih let toliko zdalc, da samo naša vasjo za svilo prejela v onem letu čez 4500 gl., so se nam tudi odpovedale, da idaj cela naša vas komaj 200 gld. za svilo dobi. Kaj nam jo bilo torej storiti? kaj mord njivo in senožeti zastavljati? Ne, do tega nismo prišli; nekaj
"I Kor o r*Flopn;jkah, galoli in eenigaitlui p tole, toi l»ič poich-nega, lorej amo Iipustili.	Vr.
••j Prosimo, !• Tečkral kaj.	Yr.
druzogs nas jo Bila učila. Zadeli BtnO pridno trle »aditi, napraviiati vinograde, Luko da po nadih njivah in vinogradih ni ga zd^j kraja, da ui no bilo Irt zusajonih. V tem, ko loli let iz družili krajov o trtni bolezni slišimo, smo mi voboII, da jo pri nas do Hib rani io ni. In, kor ima vino precoi viaolco cono, da se splača trto vadili, in kor naa ludi kupni radi obiskujejo, ni bo nam bati, da bi 110 mogli izhajali, naj cel6 tudi naj ubožuojši kmet svojih l(i-2v kvinčov viua pridola in nižo ko po 7>8 g6Id. niamo ga prodali.
(Dalja in konoo prih.)
Iz Rima.
Potopisne Črtice.
(Pia. Ivan Kumar.) '
V tonil 2$. junija ') u.. No, u vm Bvet no bi hotel v sedanjih okol-noBtih stanovati v Ncupolji; raji pošljite mo na Lokvo ali v Tribušo. Ves vesel sera torqj pozdravljal jutro lil. junija. Ob G'/a zjutraj je Žodrdral lilapon tje gori proti sodinorogričuemu Itirnu. Nutlačili so nas bili v kupfl kakor sardele; skoraj sami neapolitanakl duhovni so bili z nama iu nektere gospo. Imel soaa tudi,tukaj priložnost ljudi opazovati in svoie stadije delati. Vedi „ Dom.da družba no vem kakšnih vojakov bi nama bila ljubša bila, nego ta, v ktero. naju je osoda pahnila. Kar sčm io enkrat v neki drugi dafttU 'rr ko sem šo vqjaški duhoven bil — v neki izbraai družbi rokol, prišlo mi jo na misel na tej poli it Nea polja v Ki m: Duhovščina nadško^jo goriške je zgledna duhovščina. Naj bi jo nevidni Pastir in Veliki duhovou v' sedanjem duhu utrdili Naš prč. viši paatir smo ros ponašati se u avojo duhovščino.— 19. jun. »večer smo žo bili zopet v liimu. Vsa trudna uležova ao b tovaršom, 8]>ati pa nisva mogla veliko zarad procesijo naslednjega dno, ki muaa jo po glavi rojila. Na sveto Tol6 sva maša vala io o peli: M. v cerkvi dolla Pace, jez pa ali' Anlma, da sva mogla biti žo brž ob 7. uri pri sv. Petru, čakati reči, ki so gotovo edine na svetu. Procesijo popisovati je šo celč takemu sporočevavou težko, kteri navlašč za to setn pride, torej meni, kteremu je bilo lo bolj .za glavno reč mar, no boš zamorila „ D.", če ti no morom poelati nadrobneg* popisa. Vse vrste ccrkvene hierarhije bo ti tU zastopano. Šli 80 nar popred v belo oblečeni zapuščeni otroci, potlo duhovni redovi, pa samo starejši, predtridentinBki (noveji redovi nimajo pravice vdelcžiti so procesije), potlo 64 rimskih far, duhovni uradniki raznih rimskih kancclij, itd. itd. na zadnjo pred papežem, škofje blizo 400 **) iz VBeh delov sveta^ nar čudnejši so škofje iz Azijo, p. ogoreli, skoraj Črni iz Nankinga (na Kitajskem), siamski; potlo grški, armenski, španjski, francozki, avstrijski akofjo itd. (Med fran-cozkimi škofi je eden 108 let star; imena njegovega in Škofijo nisem mogel izbarali.— BcrgamaŠki škof ima tudi že 99 let.) Pogled teh apostoljskib mož iu cerkvenih. stebrov vsega Bveta jo zbujal v meni občutke, da jim pero moje ni kos. Pa žo topovi na angeljevem gradu grmijo, znamenje, da so sv. Oče žo blizo. Žo so prikazujejo prvi pari kardinalov, — že so vso giblje med oficirji, sprazniti kolikor moč, proator prod št. petersko cerkvijo; že so vidijo impozanlnc podobe papeževih gro-nadirjev, — žo so bliščijo Čelade, sulico in okloni Ysi-kdar zvesti osebne Btražo (&Yajcarjcv), Žo se vidi krasno uebč, pod njim prsv. It. TchPin prod njim kločeč
.•.j/!) P"1 polovica («ga lista |-ovori o sedjiijcin stanu reži v Nea-
■ popisuje iztoi t Pompeji lo na Vasuv. To prineM «D." dru-~ Vr-
••) V tlim stanujoči niao bili v proccaiji; torej jih ni bilo po » W. Tu" ko 21)6.	Vr.
na noailnioi naraeslnik Klistusot. Nosiluico nosijo močui možjo v rUdečih oblačilih. Vso pado na koleus, tihota naHtano kakor v grobu. Vso oči so obrnejo na mnogo goHkušenega Pij a, kterega spoštovati so prisiljeni gotovo tudi naj hujši sovražniki njegovi, vsaj v kakem koliČu svojega po alrastih razmesarjenega urca. Moj llogl Nadzorniki mir, ki ao razliva po njihovem o-brazu, njihov zaupanja - polen poglqd na Bkrivnoalno sakramentulno podobo, — pogled pri vstopu v cerkev, na nopramugljivegu „akalnika"; glas njihov polni in lopi pri molitvi „l)euB, qui nobis aul> Saeramcnto mi-rabilf..." — kdo bi mogel in hotel vpirali bo neizrekljivim Čutljcjom, ki človeka mumijo, da druzega mislili no moro, kot: To in tft jo središče vsoga, kar je v besedah „vcrn" iu ^eorkev" zupopadeno. Kogar tak pogled no gane, — jo še za h...'.a preslabi — Po pro-<• cosiji šo vso mojo pazljivost nar močneje nase nategnili Zuavi, nastOpniki k/iatolfidardskjh junakov. On, vi vrli sinovi Francijo, Belgijo, Holandijcf Srečno matere, ki ho vam tako djansko ljubezen uo sveto cerkve v srce vcepilo I Pozabivši skorty, da som duhoven, vberem korake'po inuziki in režem kakor otroci za zuavskim bataljonom proti angolicvcmu gradu. Pa Baj nisem bil sam, posnemal som duhovno rojake francoskih zuuyov. Duho Vni francozki in zuavi bo po pbli objemajo in po-Ijuhujejo. Kor ravno o francozkih duhovnikih govorim, no morem zamolčali, da jo en škof b Francozkcga 120 duhovnov Iz svojo Škofijo s snbo pripeljal. Jez sem so soznapil z mnogimi Alzasci, kteri bo mi pripovedovali, da so (kot Nemci na Francoskem), kakor ao o Slovanih v Avstriji govori, „ na zid pritisnjeni". — Včeraj jo bilo pregledovanjo Vojaščino v Villa liorgheso; zbralo ao jo kakih 8000 mož:, 2 bat. zuavov, chasseurs (lovci), linija, dragonarjl, topničarji, granatirji, žundarmerija. Vch llim je bil ni nogah. Poveljnika, generala Kan-zlor-ji jč sproraljal siiajem štab; bande bo igralo Pi-jovo posom. Noša vojakov je krasna, podoba marcijal-na. Z & generalom jo obhodil vojakci francoski kardinal Dounct; spremljalo ga jo nekaj duhovnih častnikov. Vedel so je kakor pravi poveljnik; podoba in prikazen njegova VBili vsafctcremn Bpoštovanjc. Pravijo, dajo bil nekdaj viši častnik v francozki armadi. Po razgledu so jo zučelo defilanjo; jez Bcm se vstopil štabu nasproti. Prvi so šli memo znavi: groniovit „vive" se razlega iz ust kakih 1000 pričujočih francoskih duhovnov ter zdajci odmeva sc izmed vse brezštevilne množice. In kakč ne?! Saj to 80 sinovi nar imenitnejših francoskih rodovin in zgoraj omenjenih dežel; mnogi sc že pri vstopu vsakega povišanja odpovedč, V zuavskih batal-
ionih služijo vojvode, knezi, grofi, baroni zraven kmeč-;ih sinov. Edinost v veri in vdanosti do av. Očeta, edinost v žrtvovavnosti! — —
Med tim prihaja bliže in bliže glavna svečanost, ktera jo ves katoliški svet prebudila. Lo šo samo nekaj dni imamo do 29. Junija 1807. Znabiti, da ti „D." to poslednjo svečanosti tudi popišem, zagotoviti pa to no morem,kei misliva žo 1. julija od tod odriniti, terFlo-rencijo, (morobiti tudi Turin), Milan, Vcrono, Trident, Dolžan ogledati. *)
DOMAČE VESTI.
Iz Uorlcc. Po noči od 2*J. — '10 junija smoji, imeli ogenj. Zgorelo jo stransko poslopju za hišo 10 v jutiovskl ubci. Spodaj je imel nclt mizar avojo* delavnico, zgoraj so luanili galcto. Škoda je velika,
•) 28. jun. smo iu en li»l iz llima <x) 26j0 prrjuli. Tudi gotp Uaruiič liani /u piakl, (or (loniravlja «ao prijalLo. Poanelek it tvli |>i»cm pnlioilnjii!. — Itazun k-n. Tum-ja in 8tagni-j», ki tla ila v Neapolj, ao vsi ilrugi guitpodjo lo dumi, nal dopisnik g. tajni. K. je potovanj« skraji.1.	Vr.
— HU —
d m ti na galpti, — V.torek 2. t. m. j* ubilv Št.i Ps-.<«4,(pri.Gorici) ltilctni mlndoncd. K. 64. Jet starega občinskega tajnika 1— K. jo naglo jezo; izključili «o ga bili iz tukajšnje realke, ker.: jo boto) profesorja t šoli tepsti. Žo nokaj časa jo bil ua tajnika.jezen,.Ia je žvižgal za njim kodar jo meuio šel. Tako je bilo tudi v. torek okoli 3 .u. popoldne...P., ao jo. tcgiv.iiAl-cega zasrninovanja naveličal, a top i k njemu ja ..ga vpraša, kaj da ima zoper njega. X. pravi da nič^Ha to mn P. rablo klobuk z glavo vrio. "K. ao zasuknain udari P,-ja tako, nesrečno a pestjo po soncu, da se na enkrat mrtov na tla zgrudi.-
OGLED PO SVETU. -
Nekaj prememb v miuiatcrstvu imamo. Bar. JBeult jo imenovan državni kancelar in Jo torej nad obptpji deželnima ininistcrstvouia, dunajskim in ogersltiuj. jVčdsedniStvo ministerstva na Dunaji"jo prevzel :kjOt namestnik njegov gror Taafe. Minister pravosodja, vij$z 'Komora je odstopil, in na njegovo mesto jo imenovan vitez žl. ffyc. Novemu ministru pravosodja so izročene začasno tudi cerkveno m Šolske zadeve. — Liberalni časniki so jozč, da ni novi minister izmed večino državnega zbora izbran,; od vladino strani pa so j/mo$gp~ varja, da Bai so se ministerske službo kolovodjem dr-zavno-zbornili liberalcev ponujalo, na da so so Icujali iu da jih niso hoteli provzoli. — Tudi na, iTrovaSkein imamo nekaj pomenljivih osebskih prememb. Feldcgin. Jož. baron Šokčevic ni več ban hrvaški; nn mesij nic-ga jo hauou namestnik (civilni ldcumlouens) Levin baron Rauch, znani privržence madžjarško stranko. Tudi hc na nektern druga mesta na Drovaskcni so imenovani možjo madžarsko stranke. Za vojaŠkcgfi poveljnika na Ilrovažkem jo odloBen fml. Oablenz,— Groza-jo . vso .Evropo Bprcleteta vslcd žalostnih npmj kl sO dofilo v saboto 29. junija cesarju i z Amerike! Cesarja Maksimilijana je neki Juarezova vojskna sodnija k smirti obsodila in so ga 19. junija ob 7 (9?} uri dopoMno ustrelili. Tako sporoča poveljnik avstrijske parne Iadijc ^Elisabctli", (.ktera čaka v mehikanskem morji, daod-petio zadnjo 'naSih'ljudi, ki so kot prostovoljci pod
to
nje onmalo pod pira, da v Parizu o tem nič nc yc5& Grofepolni iclegram iz Amerike nas jc toliko bolj osupnil in pretresel); ker smo imeli, kar jo nekaj časa^ žo za gotovo, da jo M. rešen. Ce se potrdi, da je spox;p-čilo iz Mehika resnično, no pojdeta ccBar iu cesarica v Pariz. — Zadnjo dni junija sta bili Nju veličanstvi na Bavarskem pri pogrebu ccsaričincga svaka Komaj na Dunaj nazf\j došli,stc so že zopet vsleu prežalost-nili novic o Maksu z vso cesarsk?' rodovino v Salcburg podali.,— Sultan Abdul Aziz jo dojSol Jv Pariz y nedeljo' ob 4. u. popoldne; ccsar ^anplp-on mu jefbil sel naproti uo Liona. — 1. julija jo Imel Napol, v razstavi o rnzdclovauji redov in medalj pomenljiv ogovor, kteri na vojsko cika. — Stoletnica 68. ApoBtcljnov v Jlimu (29. juu.) jo bila sijajna in vo-ličastna, da so ni nikdo tako nadjal. Okoli 100 tisuč ptujcev jo bilo v večnem mestu priča to nenavadno svečanosti; med njimi blizo 20000 duhovnov in 450 'škofov. Med drugim ao ev. Oče Pij na sv. Peter dtpu-tiicijo 100 italijanskih mest sprejeli; poklonila jim je lep album (bukve za spominek). 25. jun. bo BpVojeli papež 6000 — 10000 duhovnov in jih ogovorili. Napovedan jo že tudi občen cerkveni zbor; čas, kodaj da se skliče, pa ni še naznanjen..(0 teh reeoh prihodnjič kaj več.)
. o,:' ..DRŽAVNI ZBOR. '
Va^onje y aojj('27i jun/jd - po živom !^ičkAr\ji SproieU atfcp žastraii glasovanji}, kedar gro za poprava dftta)jj)r ali l^ako' določbo v ustavi. Za prooarodjio w tttVum določb Jirja 'najjiVoČ postava^dve-lreaint.f/tasov. fcstty«) jo bilo 'vprašpnjp, ali ntoi dyo ^ctjiijii' glaioV tfobni mimo'' na 'fiaditfo o tretje;« brapjl, kojla|;'i|p i ^ o b, čel\ postavi, škupdi. ali tudlio 1p9prei^ kpd^f Bo glasiijn oposamiiOt §§ ali doloM^.' Jijizfpdjlo so jo, da tudi pri glasovanji o ponaninih'doIbMnli morati pritrditi dve frotjihi. Važnost lega sklopa pokaže so fie lo takrat, kedar so bo ustava pronnrojala; kajti, čo kaka določba, kedar so ..hO o. mm i glasovalo padn, pado ž njo tudi ool nrodtyg- Ifl imoli Slovenci, Poljaci in Tiroljci v mislili; ko so Voihoiijoni soji na to silili, da hlo za vsako določbo dve tretjini potrohni. To joto-daj.zmngn fedorallstov.— ICot glavni predlog v soji 27. jnrtija so jo obnmihvnl popravek razvpjtoga § 1H. febrnarno ustavo I. 1801; vsled kteroga Jo Imelo mi-nistotatvo moč storiti. ■ kar bodi, ffawo, brez zborA, ih žljoru, ;kiir jo BVojovolino storilo, sam0'rt«tfimitoun7p*fcd njim oprau»aVt» so. Zdaj pu bo smolo miiilstc^tvo sldbr tudi* v aili, kedar zl/orn m, tako toČI zgolj po ccsaHikih ukazih storiti aH zapovodatl, za ktero je sicer zborote1-$ti privoljenja'treba, toda jo zboru za to .odjot^rho,:1'iii mora, potem ko je zbor skupaj* nar dnliO ^v.' 4' tednih tisto ukaze nietitu'vredlofiti. da lili 'vorrdi ln''iim nostav
zati.~• 28: jun. so biH HoffMakijJoalanci kot depiitaiija pri Nj. oksc.; ministru BcuMii iri1 rtizlagali mu željn ih ■potrebo 0060^' ntittido, kterih 'tiftj faujnojša jo th, da1 'so vpelje slovenščina v<š6l«hj v ^ndskih, - skoz iri skOz; V srednjih pa naj bi imola oriakc pravice r, nemščino; tako naj-bi zadobila voljavo 'tudl v uradnliah. :Gosp. ^minister jo rekel, da tirjatve te se mu no zdiio prena-■peto ter razodel žoljo, nij bi se mu napravila3 pisanj razložba toh^-žadev.-A) 'V.T.I	b':->J i^brn« o»'js «»J
flj>..........f .!! ,..nlfT 11{m.n -V.-«
,C. k. kmetijska drniba" v Gorfci bi rada kupila
rbj za seme.!. 1 : -i. :i ua i!ti-on'•., ■<=>•:. 1 <'i
čisti dobiček, oil /omZipfe . jun.; t i. znaša 1685 '•gold.,92 spld,; (prodanih kartel 9938)., t u.Jjiybv
no!.;	|luys iia Jbniliiji 3. julija: l^etaj-
liques,	narpdpo 'poBojiloCO^^j ^Lo^o^.'!^^;
_ srobra 12^:60; cekini' 5:03l — ; iu) i.-^uua'/.
..... toierljshe Jtevll^>odi»||!r vzdlg;
»Jone: v Grade« Sjjfalljg,: ,"70.
: Žitna evna v Grfribi'4.'julija: PšCnlča g. 40 s.; tUriicti: rumena po I g. 90 b., bela 1:80;'ječmen (dolan) 3:37, fižolom —
Mitnica vrcdiilitva. Q. Š-gorcu: Vaš odgovor jb žo natianjon, pa ni bilo mogoče spraviti ga Y današnji llšt.	-::...:•»
*) Še nekaj »implomov urno zipiiili, klori kažrjo, da se t alo-vensko-narodnem ozira reči na prnviinejio »Iran olirai!ajo, 'Siiii ttej«-mo n. p. potrjenjo Ijubljanakega župana dr. K. Coata-oj potlo lo, da ao litja od uradnikov c. k. dclclno sodnijo v Ljubljani'inanje alov. jezika t bcaodi in pismu itd. '— Kar jo pa naa Primorce. Jako-razveselilo, Jo v nekam dopisu v „ Orfserv.-Triest." vcstic.s, da Nj. ekso. naS gosp, namestnik, kteri zdaj £c v drugo po Istri potuje, blagp vgljo razodeva, »IdvaiiklVo. v.' Istri povzdignili-; »udi pogovarjal ao jo neki 4 tekim iup-ntkom dalj caak po slovenski.	_• — L" — ■■■ Vri1'!