Izhaja vsak mesec enkrat. Uredništvo in uprav-ništvo je v Salendrovi ulici št.6. Oglase se ratuna po posebnem ceniku. Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani. Odgovorni urednik: Ivan Frelih Glasilo Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenilo v Ljubljani. štev. 8. Ljubljana, 28. avgusta 1927. Leto VII. Občni zbor Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani se letos vrši v soboto dne 24. sept. t. 1. v Mariboru. Drugi dan 25. septembra se vrši veliko maniiestacijsko zborovanje vseh posestnikov iz Slovenije v obrambo naših pravic ter bodo povabljeni na to zborovanje tudi zastopniki društev izven Slovenije. Popoldne se vrši izlet v Falo iu Ruše, s {‘einer bo izletnikom dana prilika si ogledati ta velika gospodarska podjetja. Za polovično vožnjo je poskrbljeno. — Dnevni red priobčimo v prihodnji številki. Volitve v narodno skupščino Brez vsake potrebe se zopet hoče gnati ponižne volilce na volišče v svrho izbire 315 narodnih zastopnikov, ki hočejo v prihodnjem reševati ljudski blagor in delovati v korist vseh stanov. To namreč obetajo sedaj vsi kandidati za Narodno skupščino in če hi se samo desetina tega izpolnila, kar se sedaj čila iz programov raznih političnih strank in njih zastopnikov, potem smemo pričakovati, da bodemo pri nas kmalu že na zemlji imeli nebeški raj. Toda v resnici je stvar popolnoma drugačnega značaja in luči ter bodemo po končanih volitvah, volilci zopet na istem mestu, v istem položaju in razmerah kakor smo bili pred razpustom Narodne skupščine. Poklicani gospodje računajo zopet na veliko potrpežljivost naših volilcev in prav nič ne upoštevajo grozečega dejstva, da bo konečno tudi volilcem te igre zadosti in da bodo enkrat primorani prej ali slej napraviti s to komedijo konec. Velika je že naša potrpežljivost in kakor vse kaže še ni prešla dobra volja davkoplačevalcev in ostalih volilcev ter se hočejo tudi pri teh volitvah odzvati apelu političnih osrečevateljev in brez mrmranja glasovati za določene jim kandidate. Ne imeli bi popolnoma ničesar proti novim volitvam v Narodno skupščino, če bi bilo s tem nam državljanom res pomagano in če bi ti res imeli od teh volitev najmanjše koristi. Toda koristi bodo imeli samo izbrani poslanci, ki bodo zopet zasedli svoja mesta do novega razpusta ter bodo s temi dobile zopet staro moč dosedanje politične stranke. Ako nočemo biti naivni, moramo vendar že sedaj vedeti, da volitve ne bodo prinesle izdat-nih sprememb v razmerju posameznih političnih grup in da bo nova politična razdelitev ostala precej jednaka prejšnjemu razmerju. Oglejmo si samo malo politične stranke, volilno agitacijo in prišli bodemo do zaključka, da ni pri nobeni stranki pričakovati kakega večjega napredka ali izgube v številu prejšnjih poslancev dotične stranke. S tem je pa po- vedano vse, da se bo nesrečna igra tudi še nadalje tirala in do toliko časa, dokler ne bo minula volja volilcev, ki bodo konečno pomedli dosedanje politično manevriranje in nato prinesli zdravega in prepotrebnega dela v našo Narodno skupščino. Ne smemo v toliko podcenjevati našega ljudstva, da bi konečno ne spregledalo, kam bo dovedla dosedanja politika naših državnikov, ko pa pri tem trpi ugled države in procvit vseh panog našega gospodarstva. Na vseh straneh čutijo vsi stanovi nujno potrebo stvarnega in pozitivnega dela v naši skupščini ter s tem zboljšati nevzdržne gospodarske razmere, ki so nastale v zadnjih letih v naši državi in ki se od dne do dne slabšajo. Zato pa bi bilo nujno želeti, da volilci od svojih kandidatov kategorično zahtevajo obvezno izjavo, da hočejo izvoljeni poslanci v prvi vrsti opustiti vsako politično zaslepljenost, sovraštvo ter se posvetiti z vso močjo samo delu v blagor države, volilcev in vsega ljudstva v državi. Pri tem jih ne sme voditi nobena strankarska strast in namen s svojim delom koristiti'sferno svojin, ožjim političnim pristašem, ne pa delati v blagor vseh državljanov. Naj se poslanci zavežejo, da bodo prenehali vsaj za nekaj let s politično zaslepljenostjo in iskali samo prilik, kjer bi zamogli škodovati svojim političnim nasprotnikom. Če bo šlo pa v prihodnje tudi vse po prejšnji stari poti, potem smo volilci davko-plačevalci sami krivi, če se no bodo še kmalu razmere v naši državi ozdravile. Pri tem pa bodemo pokazali svojo politično nezrelost, slabo moč, ker hočemo še nadalje pustiti, da se bodo z nami igrale politične stranke. Koliko dela vidimo pred seboj, kako bi se lahko izvršilo! Toda, če pogledamo v pretekle dobe, vidimo, da Narodna skupščina vsa leta ni nič delala in razen državnega proračuna, stanovanjskega zakona, ki je nam v škodo in pa par neznatnih zakonov, ni skupščina izdelala niti enega večjega in koristnega zakona. Rešila še ni niti zaže-Ijene in prepotrebne davčne reforme, ki se je obetala pred vsakimi volitvami, katere pa pri sedanjih ni skoro ničesar čuti. Izvršil se ni niti zakon o centralni upravi, vsled česar imamo še danes polovico ministrstev odveč in jih je torej zadosti za dve celi državi. Izvršila se ni sprememba zakona o oblastnih samoupravah, ki so sicer danes v življenje poklicane, a nimajo življenjske moči vsled pomanjkanja denarnih sredstev. Našim volilcem nujno priporočamo, da nadalje zahtevajo od kandidatov, da bodejo brezpogojno nastopili proti morebitnemu poizkusu podaljšanja stanovanjskega zakona in da bodo naperili vse moči, da Narodna skupščina reši še pred novim, letom zakon o izjednačenju direktnih davkov. Ako poslanci v tem pogledu nočejo dati sigurnega zagotovila, potem jim tudi volilci ne morete oddati svojega glasu. Od raznih strani smo dobili zahteve, da bi tudi hišni posestniki posegli v volilni boj in nastopili za eno ali drugo kandidatno listo, toda to so zahteve in želje z dobrim namenom ali popolnoma neizvedljive. Naša organizacija je strogo nepolitična in tega se hoče v bodoče strogo držati in bi s takim političnim nastopom samo škodovala naši dobri stvari, naši organizaciji in bi lahko s takim, ponesrečenim poizkusom zaigrali zaslombo pri jedni ali drugi politični stranki. Najpreje moramo do najmanjšega detajla spopolniti našo organizacijo, jo razširiti na vse kraje, potem bodemo šele poskusili svojo moč in pri spremenjenih političnih razmerah, lahko nastopili za tisto strogo gospodarsko stranko, ki bo nam v svojem programu najbližja. Naj bodo sedanje politčne stranke uverjene, da bo s časom do tega prišlo in do tega mora priti, ker je nemogoče, da bi se končno vendar ljudje ne spametovali in videli koliko škode nam povzroča politična strast in izigravanje ene stranke proti drugi. Naravno pa je, da noben hišni posestnik' ne more oddati svojega glasu kandidatu tiste politične stranke, ki ima v svojih programih odpravo privatne lastnine in ca tako škodljivo zaščito najemnikov. Ne moremo pa voliti poslanca, ki upravičuje nadaljno potrebo kakih izjemnih razmer in omejitev v stanovanjskih odnošajih. Zelo nas bi veselilo, če smo se v svoji prognozi zmotili in če bodo volitve prinesle spremembo režimov in ozdravljenje razmer v naši Narodni skpščini. S tem bodemo najbolj zadovoljni, če se bo vsled spremenjenega razmerja posameznih strank tudi pričelo po dolgom času s smotrenim gospodarskim delom v naši Narodni skupščini. Dolžnost pa nas veže povsod nastopiti za ozdravljenje zavoženih političnih zmed in voz potegniti iz prejšnjega popolnoma zavoženega tira. Sporazumi in odpovedi za 1. november Vsaka organizacija, če hoče koristiti članom in imeti uspeh, mora hoditi po strogo začrtani poti, ne sme takoj skočiti iz tira, opustiti prejšnje postopanje in poskušati delati kake prehitre korake. Zlasti previdno je postopati v stanovanjskem vprašanju, ki se je pri nekaterih ukoreninilo kakor nekaj stalnega-, ki naj traja celo večnost. Naša taktika se je popolnoma obnesla in danes lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da so naši sklepi in nasveti doprinesli popolen uspeh in dobre rezultate glede sporazuma o najemninah za 1. november t. 1. Če je vlada zakonito predpisala, da se morajo najemniki sporazumeti za najemnino od 1. novembra 1927. dalje, je naravno posledica, da nismo smeli zamuditi te prilike in za naše člane pri tem izvojevati to, kar se nam je zdelo v sedanjih razmerah za dosegljivo in primerno, to je povišanje najemnin od 1. novembra dalje. V nobenem slučaju pa ne iti preko zlate valute, v glavnem načelu pa zahtevati desetkratno povišanje v dinarjih one najemnine iz 1. 1914 v kronah. Najemniki so uvideti upravičenost naših zahtev in danes lahko že poročamo, da se je na podlagi teh predlogov sporazumelo in pobotalo s hišnimi posestniki vže nad 70% najemnikov in da je ostalo samo neznatno število trdovratnikov, ki bodo radi svoje trme ali napačnih informacij zgubili stanovanje 1. novembra. Ostali posestniki, ki še niso stavili svojih predlogov, bodo to napravili tekom prihodnjih dni. Gotovo bodemo imeli do konca meseca septembra v Ljubljani pobotanih nad 90% najemnikov in s tem je najjasnejše dokazano, da ni govora o potrebi nadaljnega podaljšanja stanovanjskega zakona. Upamo, da je tudi v drugih mestih in krajih jednako ugodno napredovalo sporazumevanje med posestniki in najemniki. Če bi ne bili mi tega spretno vzeli v roke, bi bilo danes še vse pri starem, najemniki pa bi lahko zahtevali, sedaj je treba zakon podaljšati, ker nam preti toliko sto in sto odpovedi in nerazmerno visoko povišanje najemnine. Vse to sc ni izvršilo in število odpovedi v Ljubljani je prav neznatno. Vse dotične objave po časopisih od raznih kompetentnih ali nekompetentnih gospodov nimajo nobene stvarne podlage, ker ni nobenega govora, da bi bilo pri sodišču vloženih 300 odpovedi in pri stanovanjskem sodišču menda 150. Vseh odpovedi za 1. november do sedaj ne presega niti število 100, a med temi odpovedi je nekaj takih, Id so se že umaknile in ki so bile napravljene iz gole nevednosti hišnih posestnikov, ki se jim ni zdelo vredno, da bi pred odpovedjo prišli po, informacije v našo društveno pisarno. Take odpovedi nam samo škodujejo, delajo reklamo za podaljšanje stan. zakona in morajo v prihodnje brezpogojno izostati. Ker se je res napravilo nekaj takih nepotrebnih slučajev, smo poskrbeli, da so dotič-niki takoj odpovedi umaknili in s tem zadevo sami uredili. Pravilno seveda tudi ni, da se pri rednem sodišču sprejme vsako odpoved, če se že v naprej ve, da nima nobene pravne podlage. Take vrste odpovedi bi smel dotični uradnik a limine zavrniti. Torej hišni posestniki, če si hočete v prihodnje prihraniti takih neprijetnosti, pridite najprvo v našo pisarno, potem bodete šele videli, če Vam je iti na redno sodišče. Odločno pa moramo pri tej priliki posvariti nekatere hišne posestnike, ki so šli pri določitvi najemnin za 1. november previsoko in jim v našem interesu priporočamo, da stavljene zahteve takoj znižajo v smislu naših predlogov, ker drugače bodo imeli samo neprijetnosti in prav nobenega uspeha. Če se najemnik ne bo sporazumel in če se odpovedi ne bi ugodilo, potem bo dotični gospodar 1. novembra prejel prejšnjo najemnino. Kakor smo bili posestniki skromni vedno v svojih zahtevah, tako mora ostati tudi sedaj in nadalje. Dotični hišni posestniki, ki so šli preko našili nasvetov, pa naj tudi vpoštevajo, da bi bili ravno oni krivi, če bi se stanovanjski zakon zopet podaljšal in da bi končno ravno radi teh hišnih posestnikov, ki so ta trenutek izkoristili, povzročili podaljšanje stan. zakona in bodo radi njih morali trpeti vsi posestniki. Odločno prosimo, da vpoštevate ta opomin, ker se da to sedaj še popolnoma mirno in dobro urediti. Pri nas mora veljati stroga disciplina, ker brez te bodemo morali vsi še nadalje trpeti. Poravnajte naročnino! Zadnji poskus Vsi stanovi se bojujejo za svojo eksistenco in zboljšanje svojega položaja ter so prišli do prepričanja, da se uspehe doseže samo po stanovskih organizacijah. Čim večja in boljša je organizacija, tem večjo veljavo ima in tem bolj se upošteva njene zahteve in težnje. In ravno hišni posestniki, katerim so se zgodile v vsej Evropi največje krivice ter so njih živi jenski pogoji kakor njih lastnina še vedno ogroženi, v jedni državi bolj, v drugi manj, a velik svetovni boj je naperjen po socijalističnih in komunističnih strankah proti privatni lastnini, se bi morali najbolj močno organizirati. A glej čudo! V Nemški Avstriji, Nemčiji, Čehoslovaški, kjer so najžalostnejše razmere hišnih posestnikov, so se ti krivično in krvavo prizadeti posestniki z vso vnemo oklenili svojih organizacij, doprina-šajo za nje velike žrtve, ker so prepričani, da se tudi njih stanje mora zboljšati. Čim bolj bodo vztrajali v svojih društvih, tem preje je upanje na boljše čase. In pri nas? S prevdamo taktiko moramo v zadnjih letih zabeležiti v vseh vprašanjih velike korake naprej, ki smo jih vse izvojevali po naših skupnih organizacijah. Pa je nekaj neverjetnega. Čim bolj se bližamo koncu likvidaciji stanovanjskega vprašanja in če tudi vsi posestniki čutijo veliki odpor nasprotnih organizacij proti prenehanju stanovanjske zaščite, tem bolj popuščajo hišni posestniki svojo organizacijo in si mislijo, saj bo sedaj konec vseh krivic, zato pa meni ni več potreba društva hišnih posestnikov. A zelo se varajo naši dobri pesimisti! Trdno upanje imamo, da se ne bo nobena vlada upala kršiti jasnega zakona in hotela uveljaviti še kakšno kuratelo nad hišnimi posestniki, a vse je odvisno od novih političnih strank v prihodnji Narodni kupščini. Hišni psestniki pa so gotovo sami prepričani, da nas ravno meseca oktobra čaka največ boja in truda in da bo treba neštetih intervencij, objasnil in po potrebi shodov in resolucij, kar nas bo vse stalo mnogo denarja, če hočemo vse to izvršiti. Kako naj pošiljamo večje deputacije v Beograd, kako naj izdajamo še .nadalje naš list »Moj Dom , kako naj vzdržujeimio društveno pisarno, ki sama premaga ogromno dela, ki jo pa nikakor ne moremo kriti s sedanjimi dohodki, nadalje plačevati Moj Dome in potrebno osobje v društveni pisarni. Ne smemo več prikrivati. Našim članom in naročnikom moramo jasno povedati, da tiskarni dolgujemo precej tisočakov, da imamo hranilnici poravnati precej dolga in če ne dobimo tekom pol meSeca denarnih sredstev, moramo ustaviti »Moj Dome in opustiti tudi marsikatero potrebno delo, kar bo vse v škodo hišnih posestnikov, če ne bodemo zamogli izvršiti. Drugače pa zna roditi lepe uspehe in pri tem se gre samo za neznatne prispevke, ki jih končno pri dobri volji prav lahko zmagajo tudi hišni posestniki, samo če hočejo pokazati malo dobre volje, katero pa žal pri hišnih posestnikih zelo pogrešamo. Zato se obračamo danes na vse naše člane in naročnike cele Slovenije s prošnjo, da po svojih močeh nakažejo po priloženih položnicah v današnjem »Mojem Domu« primerne prostovoljne prispevke. Kdor pa še ni plačal članarine ali naročnine, pa naj to takoj stori, da bo vsaj to plačal, čemur je moralno in tudi faktično zavezan. Vže zopet moramo poročati, da je na 2000 opominov plačalo do sedaj kakih 100 naročnikov naročnino, vsi drugi se pa še nadalje za to niso nič zmenili, tako, da danes v mesecu avgustu za tekoče leto ni plačalo niti ena četrtina naročnikov, vsi drugi pa so še v zaostanku. Posestniki, ki * se nahajajo v boljših razmerah in zlasli ljubljanski hišni posestniki, ki najbolj poznajo našo dobro organizacijo, naj nam nakažejo kolikor mogoče večje prispevke. Sedaj smo hišnimi posestnikom za 1. november t. 1. pripomogli do povišanja najemnin v zlati valuti, da bodejo torej že 1. novembra dobili znatno večje dohodke, radi česar jim bo mogoče za svojo najvažnejšo organizacijo poslati vsaj en stodinarski ali vsaj polovico stodinarskega bankovca. Pa tudi manjši posestniki bodo zamogli sedaj žrtvovati po vsaj par desetakov v dinarjih. Če bodo posestniki ta naš zadnji poizkus upoštevali, potem bodemo lahko šli na delo in vršili svojo dolžnost, izdajali »Moj Donv , drugače pa je to popolnoma nemogoče. Pa tudi ljubljanski hišni posestniki naj pomislijo, da jih največ plača na leto 25 do 40 Din, da pa zato dobijo redno vsak mesec Moj Dom ki nas sam skoro toliko stane. Brezplačno pa imajo na razpolago našo društveno pisarno, s čemer se prihrani mnogo nepotrebnih stroškov in pravd. Nihče dosedaj ni za informacije še ničesar plačal, kar bi ga bilo drugače stalo veliko denarja, pa bi se marsikedo zapletel v kako nepotrebno pravdo, kakršnih slučajev smo v zadnjih tednih več zasledili. Drugi naročniki izven Ljubljane pa plačajo na leto samo 15.— Din za »Moj Dom«, s čemer niso plačani niti stroški tiskarne, če vse drugo delo brezplačno opravimo. Pa še nekaj moramo pripomniti! Letošnji mednarodni kongres posestnikov (Svojine) se vrši meseca septembra v Haagu na Nizozemskem in hrvatska zveza je izrekla željo, da bi letos tudi naša glavna zveza poslala prvikrat svojega zastopnika, na ta velevažen svetovni kongres, na katerem bodo zastopane prav vse evropske države in tudi več izven Evrope. Pa so naši Hrvati predlagali, da bi letos mesto delegata na tem velepomembnem zboru zastopal predsednik naše zveze iz Slovenije, za kar so vrli Hrvati pripravljeni prispevati del potnih stroškov. Toda radi pomanjkanja denarja se to ne bode zgodilo. Za našo stvar pa bi udeležnik mnogo pridobil in bi lahko še uspešnejše zastopal interese posestnikov, ki tako nujno potrebujejo organizacije in mož, ki so v stanu jo uspešno voditi. Morda bi pa bili le ponosni hišni posestniki iz Slovenije, kakor iz ostale države, če bodo zastopani na mednarodnem kongresu v Haagu, ker je bila do sedaj edina naša država, ki radi pomanjkanja sredstev ni poslala svojega lastnega delegata. Hišni poseslniki! Ko ste prebrali te važne vrstice in opomin v svrho vršitve svojih stanovskih dolžnosti, ne premišljujte in ne odlašajte, temveč nakažite naprošene prispevke, potem bodite pa uverjeni, da bo naša zveza kakor do sedaj tudi v prihodnje zamogla vršiti svojo dolžnost s lako vnemo in požrtvovalnostjo, kar tega ne dela prav nobeno društvo. Le eno prošnjo imamo pri tem, nikar ne mislite, da to delamo iz dobičkanosnosti, temveč ker hočemo res dobro hišnim in zemljiškim posestnikom v naši državi. Zidanje občinskih hiš v Ljubljani Do pred vojne se je strogo pazilo po stavbenem redu, da so se posamezne hiše v ulicah zidale samo v isti višini, ki so bile za dotične ulice določene, odnosno kakor so bile zidane nove hiše v istih ulicah. Sedaj pa se je vse to opustilo ter se ne ozira več na svoječasne predpise. Tako se je sedaj sezidala velikanska hiša z enim samim pravim vhodom na Ahacljevi cesti, dasiravno so vse druge hiše v vseh bližnjih ulicah samo enonadstropne hiše ali vile. Z mestno hišo na Ahacljevi cesti so prišle vse ostale hiše posestnikov ob vsako veljavo in nimajo prejšnje vrednosti, ker se jim je nasproti postavila neprimerno visolca zgradba, ki je tudi v splošnem skrajno ponesrečena. Pri tej priliki ne preiskujemo prekoračenje dovoljenega kredita, ker bo to sigurno storil novoizvoljeni občinski svet ljubljanski. Za danes ugotavljamo samo to, da bi se bile s tem denarjem lahko postavile štiri hiše z največ dvemi nadstropji ter bi se bil s tem zazidal ves obširni kompleks mestne občine na Ahac-Ijevi cesti, s čemer bi se res doseglo okras celega okraja, kar je sedaj ravno nasprotno izvršeno. Öe bi se bile postavile štiri hiše, bi imela vsaka svoj uhod, vsaka svoje dvorišče, s čemer bi se bilo napravilo mnogo udobnejše in prijetnejše bivanje v teli hišah, kakor bo sedaj, ko bodejo vse stranke navezane na en sam uhod in eno samo dvorišče. Tekom enega leta se bodo ustvaritelji te ponesrečene stavbe sami prepričali, kako napako so napravili z enim samim vhodom in enim samim dvoriščem za 70 strank, večinoma z večjimi družinami. Pri tem pa ne smemo nikakor prezreti tudi dejstva, kako bo tako ogromna hiša zgubila tekom par let na vrednosti, in da že sedaj nima absolutno iste vrednosti kakor bi' jo bile imele štiri dvonadstropne hiše, ki bi jih bila zamogla mestna občina vsaki čas prodati in zopet na novo druge zidati ter s tem najbolje pospeševati stavbeno gibanje in odpravljanje pomanjkanja stanovanj. Sedanje stavbe pa mestna občina ne bo mogla nikoli vnovčiti, ki je zgubila že do danes polovico stavbene vrednosti in če se enkrat pridobi zadosti stanovanj v Ljubljani, kar se bo v najkrajšem času zgodilo, potem se bodejo ljudje začeli iz te velikanske stavbe izseljevati in bodejo ostale v hiši samo stranke, ki bodejo hotele plačevati prav nizko ali pa nobene najemnine. S tem pa bo naraslo ogromno breme mestni občini, ki bo mogla hišo vzdrževati s svojimi sredstvi in doplačevati kakor dela tudi do sedaj pri vseh mestnih hišah, kar je popolnoma nepravilno in krivično za vse druge ljubljanske najemnike, hišne posestnike in vse davkoplačevalce. Tudi za danes ne govorimo o zunanjem licu navedene hiše na Ahacljevi cesti, ki gotovo ni prav nič donesla okrasu Ljubljane in tudi ni pokazala kako naj se zidajo hiše v Ljubljani in kako naj se rešuje stanovanjsko vprašanje v našem mestu. To smo primorani navesti kot uvod naši pritožbi, ki jo podajamo v sledečem proti nameravanemu zidanju dveh oziroma peterih hiš na Poljanski cesti in Poljanskem nasipu na bivšem Gestrinovem posestvu. Hiše bodo po časopisnih vesteh slale okrog 17 milijonov dinarjev ter bodo imele okrog 120 stanovanj. Mesto dveh stanovanjskih hiš se hoče baje postaviti pet stanovanjskih hiš, med temi tri hiše na dvorišču oz. med hišama, ki bodo sezidane ob Poljanski cesti in Poljanskem nasipu. Na ta način bodo tri hiše stale popolnoma med drugimi hišami, ne bodo imele niti pravega zraka, niti svetlobe in solnca in ne bodo imele zadosti dvorišč, kakor je želeti za taka večja poslopja. Postaviti bi se smeli samo dve hiši in sicer jedno ob Poljanski cesti, drugo na Poljanskem nasipu, vmes pa naj bi ostal prostor za dvorišča, igrišča, vrtove in nasade. Absolutno pa je nedopustno, da bi se ves ta prostor zazidal s stanovanjskimi hišami in to v Ljubljani, ki imamo na razpolago nešteto stavbenih parcel, ki ne bodo zazidane niti v dvajsetih ali več letih. Kakor se nam je z neke strani povedalo, se hoče s Poljanske ceste napraviti nek širok uhod do vseh ostalih hiš, torej nekako ozko ulico kakor smo jo imeli svpječasno pri R. hiši na Sv. Petra cesti. Najmanj dvajset let se je javnost borila, da se je ista nesrečna ulica zazidala v splošno zadovoljnost vseh bližnjih sosedov. In 'sedaj nas hoče mestna občina ljubljanska zopet osrečiti z neko tako ulico, ki ne bo ne okras Ljubljane, temveč vse nekaj drugega, zlasti če ne bo ulica ponoči zaprta, kar je zopet nedopustno iz splošnih in varnostnih predpisov. Odločno moramo ugovarjati proti temu, da bi se na dvoriščih zidale hiše, ki ne bodo imele nobene vrednosti za prodajo in ne bodo okras Ljubljane, temveč se bo začasno naselilo nekaj družin, ki bodo v najkrajšem času skušale dobiti stanovanje drugod, hiše pa bodo zgubile vsako pravo vrednost, s čemer bo oškodovano vse ljubljansko prebivalstvo, zlasti pa davkoplačevalci. Ce bi mestna občina sedaj sezidala hiše v navedenem smislu, bi prevzela preveliko odgovornost za pri-hodnjost, katera bo gotovo odločno obsodila nameravani način zidanja hiš v Ljubljani. Povdarjali smo že, da ima Ljubljana zadosti stavbenih parcel, ki jih je treba rez zazidati, moramo skušati, da se ti prazni prostori zazidajo, s čemur se bo mesto olepšalo in pridobilo na vrednosti dotičnih ulic, ne pa s takimi ponesrečenimi stavbami, kakor se je zadnji čas pričelo v Ljubljani. Za zidanje hiš v Ljubljani pa^ ima tudi pravico edino odločevali občinski svet, ne pa gospod vladni komisar, kateri ima opravljali samo neodložljive tekoče posle. Pri zidanju teh hiš pa ima odločevati vse prebivalstvo, v prvi vrsti seveda davkoplačevalci in ti imajo^ reči svoje mnenje in odločbe, kake hiše so primerne za Ljubljano. Če se bo z delom nadaljevalo, bodemo delali odgovorne vse tiste, ki so stavbe dovolili. Odločno ugovarjamo tudi proti temu, da bi se za zidanje teh hiš porabili razni zakladi mestne občine ljubljanske, ki morajo biti naloženi popolnoma varno in biti na razpolago v slučaju potrebe. Za navedene stavbe pa še ni podpisano zadosti obligacijskega posojila, katero ni niti bilo še v končni podpis objavljeno. Šele ko bo to posojilo končno veljavno podpisano, se lahko mestna občina odloči, kje in l^akšne hiše naj se zgradijo. Ker pa mestna občina sedaj še nima na razpolago vseh denarnih sredstev, se mora vsekakor z zidanjem počakati, če se bo zadobHo dosti posojila ali ne. Popolnoma je nedopustno, da bi mestna občina rabila za zidanje teh hiš tekoče dohodke. Nadalje ni bila stavba razpisana s pozivom, da se lahko proti temu davkoplačevalci pritožijo ali ne. Tudi v tem pogledu je treba davkoplačevalcem dati prilike, da lahko vložijo svoje pritožbe proti obremenitvam mestne občine ljubljanske. Vsekakor se javnost izreka za zidanje takih hiš, ki imajo vedno prodajno vrednost, da se jih lahko zasebnikom proda, mestna občina pa lahko zopet druge zida. Ne more biti naloga mestne občine, d