OTROCI ŽIVIJO S KNJIGO
Danes se človek že v zelo zgodnjem otroštvu sreča s knjigo. Sprva so to spontani stiki s knjigami na domačih policah, v rokah staršev ali vzgojiteljic, na televiziji, v izložbenih oknih in drugje. Že prav kmalu pa otroka zavestno spravimo v stik s knjigo. Najprej zanima otroka predvsem slikovno gradivo v pobarvankah in slikanicah, nato pa tudi že vsebina, ki si jo ob slikah in pripovedovanju sam ustvarja ali pa hoče, da mu kdo iz knjige bere. To je čas predšolske vzgoje, ko že zbujamo interese za knjigo.
V novejšem času urejajo v vrtcih knjižne kotičke, kamor še posebej radi hodijo mali šolarji. Želja po knjigi se tako stopnjuje, da otroci komaj čakajo na pravo šolo, ko se bodo naučili brati in pri knjigi ne bodo več tako odvisni od drugih. Nekateri pa se v tej vnemi že pred pravo šolo naučijo brati. Če tu ni prisile, s katero včasih starši uresničujejo svoje ambicije, temveč je to res pravi interes otroka, potem je čisto prav, da se čimprej nauči brati.
Organizirana obravnava leposlovnih knjig se prične v osnovni šoli, in to že v času, ko mnogo otrok še ne zna brati. Tako nastopa bralec kot učitelj. Vsako leto predelajo po štiri in več knjig v obliki obveznega branja pa še toliko ali več v priljubljeni dejavnosti bralne značke. Tako obdelajo učenci osnovne šole v osemletnem šolanju kakih osemdeset knjig. Ob tako velikem številu je seveda nevarnost, da bi bile obravnave med seboj preveč podobne, da bi postale stereotipne. Ker je organizacijskih in metodičnih navodil za to dejavnost občutno premalo, se morajo učitelji sami znajti in se zanesti na svoje ustvarjalne sposobnosti.
Na osnovni šoli Ivan Kovačič Efenka v Celju sem spremljal v tretjem razredu dogajanje ob obravnavi knjige Astrid Lindgren Pika Nogavička. Učenci so s knjigo intenzivno živeh skoraj dva meseca in še pozneje so se ob raznih dogodkih radi spomnili nanjo. V obravnavo in ob njo so vključili naslednje dejavnosti:
- branje knjige,
- tehnična priprava na branje,
- izkušnje učencev pred obravnavo knjige,
- pisna navodila za delo,
- spremljava branja,
- zapisi o knjigi,
- analiza knjige po branju,
- izdelava lutk Pika Nogavička pri likovni vzgoji,
- poslušanje glasbe o Piki Nogavički,
- izdelava kostumov za Piko Nogavičko,
- minute za zdravje pod vodstvom Pik Nogavičk iz razreda,
- prikaz dela študentom pedagoške akademije idr.
Dela seveda niso potekala po naštetem vrstnem redu, saj je tu našteto najprej delo s knjigo, nato pa delo o knjigi oziroma dela, ki jih knjiga spodbuja.
Osrednja in časovno najobsežnejša dejavnost je branje knjige. Da pa bi to teklo nemoteno, z interesom in veseljem, so potrebne mnoge druge dejavnosti.
244
Uvod v obravnavo knjige je bil pogovor o že znanem o Piki Nogavički. Cele knjige še ni prebral do takrat noben učenec. Slišali pa so že kaj o Piki, tudi kake odlomke so že bjali, nekateri so videli knjigo pri starejših bratih ali sestrah, pa tudi na televiziji so Piko Nogavičko nekateri že videli. Izkušnje o knjigi so torej že obstajale, vendar pa ni bilo dovolj spodbud, da bi bili učenci knjigo brali. Različne izkušnje več učencev so povečale zanimanje za knjigo.
Razredna učiteljica je ugotovila, kohko knjig je v šolski knjižnici, in si zagotovila vse izvode za svoj razred. Poleg tega so nekateri učenci knjigo že imeli, nekateri pa so jo kupih. Tako je bil približno po en izvod na dva učenca in za obravnavo je bilo potrebno zagotoviti dvojno dobo branja do končne analize knjige v razredu. To pa je približno štiri tedne. Dogovorili so se, kdo bo najprej bral in kdo bo naslednji dobil knjigo. Potrebna so bila le še podrobna navodila za delo in večtedensko spremljanje, kako učenci uresničujejo zastavljeno delo.
Za delo so dobili učenci pisna navodila, o katerih so se temeljito pogovorili. Navodila vsebujejo nekaj na prvi pogled formalnih splošnih nalog in deset nalog o vsebini ali ob vsebini knjige. List z navodili je vsak učenec vložil v zvezek za domače branje. Naloge so naslednje:
Naloge ob domačem branju (Pika Nogavička)
Napiši v zvezek za domače branje:
Pisateljica:
Naslov:
Prevedla:
Iz katerega jezika:
Ilustrirala:
1. naloga: Naštej in opiši glavne junake!
Na naslednja vprašanja odgovori na kratko, po svojem mnenju, in povsod napiši, v katerem poglavju se to dogaja!
2. naloga: Najbolj zanimivo Pikino dejanje.
3. naloga: Kdaj Pika najbolj osreči druge junake?
4. naloga: Kdaj se Pika najbolj zlaže?
5. naloga: Kaj zna Pika bolje kot drugi otroci?
6. naloga: Cesa ne zna tako kot drugi otroci?
7. naloga: Kaj mi je v knjigi bilo najbolj všeč?
8. naloga: Kaj mi ni bilo všeč?
9. naloga: Kaj sem mislil(a) drugače?
10. naloga: Kako se jaz obnašam na obiskih?
Po dobljenih nalogah so pričeli učenci z branjem in drugimi dejavnostmi v zvezi s knjigo, učiteljica pa je najmanj po dvakrat tedensko preverjala, kdo bere, kohko je že prebral, kdaj bo zamenjal knjigo, ah si je že kaj zabeležil, kako so mu všeč junaki, kaj junaki počnejo, ah se še kdo drug zanima za knjigo idr. Razpoloženje so še dvignih z glasbo o Piki Nogavički, ki so jo nato učenci želeli večkrat pred poukom poslušati, tako da je bila glasbena kaseta za nižje razrede neprestano v razredu.
Učenci redno skrbijo za zdravje tudi z gibanjem v minutah za zdravje in na začetku pouka. Ob dobri organizaciji dela lahko izbirajo vaje in glasbo zanje kar učenci. Ker pa je eden izmed najbolj gibčnih in spretnih junakov iz knjig prav Pika Nogavička, so si nekatere dekhce doma izdelale kostume Pike Nogavičke in nato v minutah za zdravje izvajale prave vragolije, ki so jih poimenovali Pikin ples. Tako je bila Pika Nogavička mesec dni prisotna vsak dan in skoraj vsako učno uro. Učenci so prinašah v šolo kasetofone in
245
kasete z zelo različno glasbo, vendar je bila vsaka glasba za Pikin ples živahna. Pa tudi dečki - Tomaži so bili živahni. Nastala je neverjetno zanimiva kolekcija kostumov pa tudi v šminkanju so bili učenci dokaj domiselni. Hkrati so tudi zvedeli, da je v Mariboru razstava o Piki Nogavički, vendar pa se jim ni posrečilo priti na to razstavo, ki bi prav gotovo še bolj spodbudila v učencih zanimanje za to in tudi druge knjige.
Med prebiranjem knjige o Piki Nogavički so pri likovni vzgoji izdelovali predmet iz priročnega materiala. In kaj naj bi to bilo drugo kot Pika Nogavička? Okrogle škatle Zdenka sira so uporabiU za glave, iz blaga in volne pa so izdelali ostale dele svojih lutk. Seveda so najlepše lutke razstavili v vitrini na hodniku in v razredu, kakor to delajo z vsemi svojimi likovnimi izdelki.
Za zapisovanje v knjigi je bilo potrebnih največ spodbud, ker učenci niso navajeni na tako delo, še posebej ne na zapisovanje med branjem oziroma pred rokom, ko je potrebno zapise brati in dati v pregled in popravo svoji učiteljici. Vsega se ne da zapisati med branjem. Osnovne podatke lahko učenci napišejo že pred branjem oziroma ob prvem srečanju s knjigo, nekatere stvari, pravzaprav večino nalog pa lahko pisno opravijo šele po prebrani knjigi. Seveda pa so si morali učenci razne lastnosti in dejavnosti junakov zapisovati ali označevati že med branjem, da so potem laže izbirali med zanimivimi dejanji, lažmi, pričakovanji in drugimi zahtevami. Vsekakor je bilo potrebno še enkrat pobrskati po knjigi med pisanjem poročila, pa če so si učenci prej zapisovali kaj ali pa nič.
Osnovne podatke so lahko učenci v glavnem prepisali s prvih Ustov knjige. To delo je pomembno, saj vsebuje elemente, ki se jih učenci šele učijo in se jih pogosto ne zavedajo. Tako spoznajo, da je knjigo napisala pisateljica, pri čemer spoznajo žensko obliko samostalnika pisatelj, tuje žensko ime in priimek ter dejstvo, da so avtorji knjig tudi ženske. Tudi pojem naslov se šele uzavešča v učenčevo spoznavanje sveta, vrhu tega pa je to temeljni podatek o knjigi, ki jo beremo. Učenci ugotovijo, da knjiga ni bila napisana v slovenskem jeziku in da je bila zato potrebna prevajalka. Ob natančnem pregledu dejstev lahko tudi ugotovijo, da je bila knjiga prevedena v slovenščino iz nemščine, v originalu pa je bila napisana v švedščini. Ob tem se odpirajo učencem še dodatna spoznanja o kulturnem dogajanju po svetu. Med osnovnimi podatki najdejo tudi ilustratorko, in če so ilustracije učencem všeč, radi posegajo po knjigah iste ilustratorke. Kak moški šovinist bi še dejal, da je to čisto ženska knjiga: od glavne junakinje in pisateljice do prevajalke in ilustratorke!
Uro analize prebrane knjige so si ogledali tudi študentje razrednega pouka - dislocirana enota iz Celja. Tridesetih študentov se učenci niso niti prestrašili niti ni obisk deloval kako drugače na njihovo razpoloženje in delo. Razred je bil v znamenju dela: razstavljene so bile lutke (hkovni izdelki) Pike Nogavičke, pred učenci je bil poster Pike Nogavičke, na tabli pa osnovna informacija: Astrid Lindgren
Pika Nogavička.
Že pred uro se je ena izmed deklic oblekla v Piko in si pripravila glasbo, saj je bila to prva učna ura; učenci so jo pričeli z glasbo in »Pikinim plesom«. Deklice so se posebej zavzemale za to, da bi nastopile pred javnostjo, zato so v razredu izbrali tri najbolj domiselne in najlepše kostume in tri lastnice so lahko vsaka enkrat javno nastopile: ena na začetku ure, druga med minuto za zdravje, tretja pa na razredni proslavi za starše.
Vse temeljne informacije in naloge (vprašanja) je imela učiteljica izpisane na papirnate transparente, ki so jih učenci sproti pripenjali na tablo. Vsako nalogo je bralo po več učencev in po vsaki povratni informaciji je sledilo še vprašanje, kako se v podobnih položajih obnašajo ali znajdejo učenci oziroma kakšen odnos imajo do posameznih del in postopkov.
246
Pisni odgovori učencev so kratki, vendar pa zanimivi. Glede na veliko število nalog je pis- ^ ni obseg učenčevega dela velik in zahteven, učiteljevo delo, ko mora vse zapise pregledati ; in popraviti ter vsaj opisno oceniti, pa je naporno, dolgotrajno in strokovno zahtevno.
Za ilustracijo sem izbral odgovore šestih učencev (Boštjan, Dejan, Garibaldi, Mateja, Po- ; Iona, Polonca). Večinoma imajo učenci različne odgovore, nekateri se vsaj smiselno uje- i majo, če ne celo dobesedno. Naloge so bile; odgovoriti kratko in v katerem dejanju se do- ; gaja.
Odgovori na drugo zahtevo: katero je bilo najzanimivejše Pikino dejanje:
- V poglavju »Piko obiščejo tatovi« mi je bilo najbolj všeč, ko je Pika plesala s tatovoma škotski ples. (2x)
- Najbolj zanimivo Pikino dejanje se mi je zdelo, ko je pisala pismo. V pismu je bilo ogromno napak. Drugo poglavje. Pika napiše pismo in gre v šolo - toda samo malo.
- Najbolj zanimivo Pikino dejanje je, ko je Pika rekla, da hoče postati morski razbojnik. 12. poglavje.
- Najbolj zanimivo Pikino dejanje je bilo, ko se je pogovarjala z levom. 4. poglavje.
- Nazaj v vilo Čira-Čara. Osmo poglavje.
Kdaj Pika najbolj osreči druge junake? \
- Pika je najbolj osrečila junake, ko je začela hoditi v šolo. 4. poglavje.
- Pika najbolj osreči druge junake z izpraševalnim športom. 4. poglavje. ;
- Pika je najbolj osrečila Tomaža in Anico takrat, ko jima je pokazala votlo drevo, v katerem so rasli i bonboni in čokolade pa limonade. Peto poglavje. Pika sedi na vrtni ograji in spleza v votlo drevo. ¦
- V poglavju Pika sedi na vrtni ograji in spleza v votlo drevo najbolj osreči Tomaža in Anico s tem, \ da jima pove, da v votlem drevesu raste čokolada in limonada '
- V poglavju »Pika sedi na vrtni ograji in spleza v votlo drevo« (Boštjan naslov izpisuje z drugačno pisavo in drugačnim pisalom kot preostali del besedila!) mi je bilo najbolj všeč, da je Pika Tomažu in Anici povedala, da v votlem drevesu raste čokolada in limonada.
- Pika osreči junake, da jim reče, da gredo na otok Tuka-Taka. Četrto poglavje. Kdaj se Pika najbolj zlaže?
- Najbolj se zlaže, ko reče, da zna vse, če je en dan v šoli. Drugo poglavje. \
- V poglavju »Pika zabava teto Lavro« se Pika najbolj zlaže, ko reče, da je njena stara mama vzela \ za pomirjevalo strup za lisice. (2 x)
- Pika se najbolj zlaže takrat, ko je bila na obisku pri gospe Žirovnikovi. (2 x)
- Pika se najbolj zlaže v šoli, da je narobe palica 4. poglavje. Kaj zna Pika bolje kot drugi otroci?
- Pika se zna najbolje igrati.
- 2. poglavje. Pika se zna bolje kot drugi otroci pretepati in raziskovati. ;
- Pika zna bolje jahati konja, znala je tudi raziskovati in čisto sama živeti. Ta zgodba je opisana v raz- ' ličnih poglavjih. ;
- Pika zna bolje lagati, tepsti in se hecati kot drugi otroci.
- Pika se zna najbolje lagati, je najmočnejša deklica na svetu in se zelo rada šali.
- Pika zna bolje kot drugi otroci lagati. Vsa poglavja. > Česa ne zna tako kot drugi otroci?                                                                                 j
- Pika ne ve, kako se mora obnašati. 4. poglavje. j
- Pika nima dobre vzgoje in tudi za učenje ji ni. j
- Pika se ne zna bolje obnašati in učiu kot drugi otroci. I -Pika ni znala brati, pisati, računati, ni se znala lepo obnašati na obiskih. 4. poglavje. Pika začne hoditi ¦ v šolo.                                                                                                                            j
- 9. poglavje. Pika se ne zna obnašati vljudno, tako kot drugi otroci. !
- Pika ne zna brati in pisati. 4. poglavje. ;
247
Kaj mi je bilo v knjigi najbolj všeč?
- Najbolj všeč mi je bilo, ko se je Pika igrala s policajem. 3. poglavje.
- 3. poglavje. V knjigi mi je bilo najbolj všeč, ko se je šla »mance« s policajema; se je iiecala s policajema. (3 x)
- V knjigi mi je bilo najbolj všeč, ko Pika reši življenje. 10. poglavje. Kaj mi ni bilo všeč?
- Ni mi büo všeč, ker se Pika laže. Vsa poglavja. (2 x)
- Ker se je Pika grdo obnašala, mi to ni bilo všeč. (2 x)
- 9. poglavje. Všeč mi ni bilo, ker se je Pika grdo obnašala na čajanki.
- Ni mi bilo všeč, ko je bilo v vili Cira-Cara. 1. poglavje. Kaj sem mislil(a) drugače?
- Mislil sem, da jo bo lev pojedel. 4. poglavje. -Nič.
- Mislila sem, da se bo drugače obnašala in drugače govorila.
- Knjiga mi je bila zelo všeč.
- Knjiga mi je bila zelo lepa.
- MislUa sem, da Pika ne živi z mamo in očetom. 1. poglavje. Kako se jaz obnašam na obiskih?
- Na obiskih se lepo obnašam. (2 x)
- Na obisku se moramo lepo vesti.
- Jaz se obnašam na obisku lepo in ne lažem.
- Jaz se na obisku obnašam vljudno.
- Na obisku se obnašam hol]e kot Pika, saj moram vedno zraven mamice sedeti.
Odgovori so raznoliki in zanimivi, vendar pa ne vselej tudi natančni. Na sploh so potrebni temeljite analize, zato mora učiteljica zapise pred frontalno anaUzo v razredu pregledati in zavzeti do njih svoje stališče. Analiza zapisov je tudi zadnje dejanje neposrednega stika z brano knjigo. Kmalu odstranijo tudi vse zunanje znake, ki spominjajo na opravljeno delo. In če je bilo delo za učence zanimivo in uspešno opravljeno, je to že prva spodbuda za obravnavo naslednje knjige. Vzpostavi se novo navdušenje, učenci začnejo živeti z novo knjigo.
Jože Lipnik Pedagoška fakulteta v Mariboru 
248