OFFICIAL ORGAN

Tebi, o dobrotni Oče Lwni po Njem prepeval hvalo ki postal je Dete zalo, v Duhu, sladkem Tolažniku.
Verujem, o božj^ Dete, molim te', Zveličal- moj, ti si kralj neskončne slave, stvarstvo vse prestol je tvoj.
Upam, o nebeško Dete, ti si nas prišlo iskat, milost sama, vir življenja naša sreča in zaklad.
Tiho tukaj naj pokleknem! Večna je Modrost rojena: srečna Mati zatopljena je v molitve sladkovroče.
Tiho sv. Jožef moli in pastirci zro prevzeti Njega, ki v ljubezni sveti stopil je na zemljo borno.
Tiho naj i jaz pokleknem! Božje Dete mirno spava, zbor duhov nebeških plava, vdano moli Kralja vekov .
Ljubim te, presladko Dete Solnce, ki ozarja raj, tvoje Srce zame bije, . o, mj bije vekomaj!
^--L,
The laxgeet Slovenian Weekiy in the United {States of America.
Issued every Wednesday
OFFICE:
1151 W. 2204 Place Chicago, DL
ra vsako sredo.
—L
/
jvečji sloven-tednik v ljenih tvah
NASLOV uredništva in upravništva:
1551 W. 22nd Place Chicaga, DL
So. 50. Štev. 50.
r
Božič 1915.
Ako se ozremo danes samo za dve leti nazaj, — se bodo porodile v naših srcih čudne misli! — Kako veselo in kako težko smo te-tlaj pričakovali Božiča? Kako smo se radovali v ožjih rodbinskih in prijateljskih krogih tega praznika. Svet sa nam je zdel nekako j svečano prerojen in predrugačen. — Voščili smo si medsebojno vesele praznike, in dajali svojcem in znancem primerna božična darila. — Oj kolika izprememba med Božičem 1. 1913 rn 1915! Te-im <laj je še vladal na zemlji mir med ? ljudstvom. — Tedaj še ni tekla kri v potokih! — Tedaj še niso 1. onečaščevali božičnih praznikov gromeči sovražni topovi. — Vladal je na zemlji mir, — kakoršne-ga so pred 19 sto leti naznanjali angeli v betlehemskih višavah. — Oj čudna ironija svetovne zgodovine ! — —	t
In zopet letos? — Še sedaj ni pojenjalo pokanje pušk, topov in rožljanje smrtonosnih mečev? Se sedaj se kolje zbegano evropsko^ ljudstvo medseboj in pretaka v potokih nedolžno^kri!— Da zares, tako krvavih zadnjih Božičev ka-koršne so doživeli naši rojaki onkraj oceana ne smemo tudi mi pozabiti. —
In baš sedanje evropsko klanje napaja tudi naše duše z gnevom j | in žalostjo. Smilijo se nam naši očetje, bratje, matere in sestre v stari domovini, ki so vsled seda-| nje vojne tako prizadeti! Svoje-% časno smo jim za Božič pisali in
, novo leto. — Zasramovanja je vreden oni, ki bi skušal danes kaj tacega voščiti svojcem v staro domovino. Kdo je dandanes zunaj vesel in srečen? — Povejte nam i odkritosrčno! — Nihče drugi nc, f kot znani slavni vojskovodje in | pa cesrfrji, ki si manejo roke | vsled zmage, — vsled uspešnega prelivanja krvi! — Oj čudna ironija človeškega življenja !--
Motili smo se, ko smo lani mili slili, da bode letošnji Božič bolj vesel in srečen. — Da to žalost občutimo letos opetovano tudi mi, ker sočustvujemo z onimi nesrečniki v starem kraju." Daj jim večni Bog syojo pravo tolažbo, "to je letos naše božično voščilo, ki doni preko oceana. Dodeli oj premilostni novorojeni Kralj Mi-[ m, da bi bil prihodnji Božič, — * zares praznik pravega miru in lju-' bežni za ves svet, .nas pa okren-' v medsebojni slogi, prijateljstvu in sobratski ljubezni, — da bodemo lahko izvrševali tvoje svete zapovedi, in zapovedi naše nove domovine, kar bode gotovo vsem skupaj v korist, — Tebi pa v — zahvalo!
4
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Entarad m Seeond-Cl&ss Matter January 18, 1915, at th« Post Office at Chicago, Illinois, under the »Act of August 24, 191«.
Chicago, 111., 22. decembra (DeceHiber) 1915
Božična misel,
V starodavnih časih je živel mogočen kralj. Z velikansko vojsko je prihrumel v tuje dežele, požgal vasi in mesta, prebivalce P« odvedel v sužnost.
Svoja dela je dal vdolbsti v ka ^ *nen. In ko je slutil, da se bliža ^Miec njegovega življenja, je u-|»azal, da se mu zida mogočen mavzolej iz velikanskih kamenitih kvadrov. Odredil je, naj se njegovo truplo po smrti mazili z najdragocenejšimi mazili in dišavami in se tako otme gnilobi in troh-nobi.
Pa njegovo ime ne živi več med n*nii. Oko nam ne žari in srce ^ ne utriplje živahneje, ko sli ^o o njem govoriti.
In prišel bo dan, ko bosta dež ir ^ar porušila zadnji kamen nje-
govega nagrobnega spomenika. Veter pa bode nanosil iz puščave peska čez zadnje sledove njegove mogočnosti in izbrisal njegov spomin, kakor da ni nikdar živel.
V davnih časih pa je tudi živel neki mož. Toda ta ni imel vojaštva, ni prelival krvi in ni poži-gal hiš. On ni vklesal svojega i-mend v kamen, ampak v človeška *rca. Podajal je grešnikom roko v pomoč, nežno je božal vroča čela
bolnikov, z lučjo svoje usmiljeno-sti je svetil v temo in bedo siromakov, vstrajal do križa v potrpežljivosti ter bil vedno pripravljen vsem odpustiti. Do onih, ki so ga najsrditejše preganjali, je imel največ usmiljenja; in hrepenel je po tem, da bi jih s svojim zgledom odvrnil od njihove podivjanosti.
Ni si zidal nagrobne palače, kakor stari kralji, in vendar vidite
š ii:.VJ '4-v
povsod v velikih mestih, kakor tudi v neznatnih, malih vaseh eno hišo, posvečeno njegovemu spominu.
Da, celo visoko nad ljudskimi domovi, v bližini večnega snega stoji kapelica in v njej zvoni v spomin dela njegove ljubezni. In nocoj se obhaja po vsem svetu sveta noč njegovega rojstva.
Glejte: moč dobrote je večja in trajnjša kakor vse orožje tega
sveta. Moč dobrote vleče k sebi blodečega zemljana, kakor luč rojstne hiše njega, ki se je izgubi v temnem gozdu.
Ne bojte se, da bi bila keda;i dobrotljivost in prisrčnost brez u-speha in koristi. Vsaka dobrohotna beseda, vsak izraz velike ljubezni je nesmrten, zmaguje nad zaničevanjem in zasmehova njem ter slavi svojo zmago v srcih, ki so zapuščena od sveta.
T-
Leto 1« Volume 1.
Jaslice,-ne drevesce!
Redovne družbe, ki jih je ustanovil sveti Frančišek Asiški, so praznovale zadnji čas 70b-letni jubilej. — Sveti Frančišek pa ni bil le ustanovitelj redov; zapustil je svetu prav ljubko darilo, ki razveseljuje vsako leto stare in mlade. On je bil prvi, ki je napnrvil jaslice, to je spomin rojstva Jezusovega. Z jaslicami je hotel veliki svetnik doseči, da bi si ljudje živo predočevali ljubezen Sina božjega, »ki se je tako ponižal, da je zapustil nebeško slavo in hotel biti rojen v revnem hlevcu. Navada ta, dtlati jaslice, se je takoj razširila po krščanskem svetu. Tudi pri nas je skoraj ni hiše, če je še tako revna, da bi o Božiču ne bilo v njej spomina rojstva Jezusovega. Malo in. staro se veseli veselega svetega večera in se zbere pri jaslicah, kjer zažari kopica lučic v slavo nebeškemu Detetu. — Vendar pa se hoče vgnjezdi-ti mnogokje takozvano božično drevesce, ki je pa poganskega izvora, ter brez posebnega pomena, ako pod drevescem ni jaslic, ako ne doma drevescu prave razlage. Drevesce, obloženo z bogatimi darovi, z lučicami in z raznimi priveski, pomeni drevo v raju, ki je bil Bog prepovedal jesti od njega. Nepokorščina prvih staršev je. prinesla nesrečo na ves človeški rod, ki bi se ne mogel zveličati, ako bi še ne bil usmilil Jezus tam, ki nas je rešil s svojo smrtgo na križu. Drevesce pomeni zopet tisti .les, ki je na njem visel nas Gospod; darila pomenijo milosti, ki jih je zaslužil Jezus s svojo smrtjo. Luč pomeni Jezusa samega.—Tako razlagajo božično drevesce, ki naj pa^ne izpodrine nikjer tako pomenljivih in ljubkih jaslic, ki nam predočujejo neizmerno-ljubezen božjega Zveličar-ja, njegovo ponižanje, njegovo revščino radi nas!
Božični zvonovi.
Zložil t Rev. Andrej Smrekar L 1899.
Zvonove čul sem zopet peti V božični mirni, noči sveti, Čez dol in goro srčno milo, Kot nekdaj še se je glasilo O miru vsem ljudem na zemlji.
Zamislil sem se v dni minule, Ko prvič pesmi so se čule Iz ust krilatcev iz višave Na revne zemeljske niža ve: Ljudem na zemlji mir nebeški!
A prišli so nemirni časi, In vendar čuli so se glasi, Kot petje angeljev nebeških Do dobrovoljnih src človeških: Ljudem na zemlji mir nebeški!
Zabučal glas je vojne sile. In vtihnil glas je pesmi mile, Gromeli grozni so topovi, Med saboj klali se rodovi, Miru na zemlji pa ni bilo.
Potres razmajal je ognjišče, Za saboj pustil je grobišče, Ljudje, ki srčno se ljubili Pod smrtno koso so vmolknili O miru -^em ljudem na zemlji.
Otožno glavo v dlan položim: 4'Saj ni miru!" obupno tožim, "Ker črt in srd med brati vlada, Kdor ima je, kdor nima, strada, To pesem nova je božična!"
Glasnejši klic sem čul zdaj z line: "Naj vse izgine, Bog ne mine! Krivica mora se podati, Pravica mora kraljevati In mir ljudem na zemlji!"
Sveti večer jeruzalemskega romarja.
(Odlomek iz svojega dnevnika, priobčil F. S. Š.
Sveti večer je. Ljudje na kmetih so že odvečerjali in se zbirajo okoli tople peči, pripovedujejo si razne zgodbe, ter čakajo, da jih začne vabiti zvon v domačo cerkev k polnočnici.
Kakor brezštevilokrat blodijo moje misli danes zopet tje čez širno sinje morje sredozemsko, iz Egipta prihajam starodavnega dežele faraonov. Lepa je ta Nilo-va planjava. Sedaj, ko doma še sneg in led pokrivata mrtvo zem ljo, je Egipet ves le eno samo je zero. Toda tu in tam že voda pa da, kaže se suha zemelja, tu in tam oratar že »seje ječmen in pšenico V vinogradih prepevajo viničarji in delavci na visokih poljanah Spomlad je tu.
V	Kahiri bil sem staroslavni glavnem mestu, in počival na raz valinah mesta Memfide in Heli jopola; na jugu cela vrsta slavnih piramid!
Naprej hiti nemirna duša moja na obali Azije —; v sveto deželo Ali kaj je to T V Nazaretu je vse tiho, kakor izumrlo, kam so šli ljudje?! Naprej, naprej! Tudi v Jeruzalemu vlada mir, ceste le so polne ponočnih romarjev. Z me noj so prišli mnogi od*severa, od morske, zahodne strani, iz Jafe prihajajo od izhoda, od Jordana zagoreli beduini, čvrste moške postave. V Betlehem gre vse, dve uri hoda od Jeruzalema proti ju gu. Nehote sem v njih sredini In toliko ljudi! Kakor na sodni dan!
Kako lepa je noč! Luna jasno sije in temo v beli dan spreminja
Tam zunaj mesteca na livadi shajajo se nočne trume. Gledam nad 200 redovnikov frančiškanov, svetih mož, z dolgo brado, rjavo haljo, gologlavih, bosonogih, obrazi se pa žarijo v sveti radosti. Prišli so iz svete dežele skupaj, molit v Betlehemu na sveto noč.
Okoli zvestih svojih učenikov in pastirjev pa se tare brezštevilna množica ljudstva, ponosnih bc-duinov, svobodnih sinov kamene Jtrabije, večinoma na čilih konjičih; še več pa je ubogih felahov, kmetov iz okolice.
Na polnoč gre. Že se bliža v svojem spvemstvu tudi patrijarh jeruzalemski. Kako čilo, jaderno donijo psalini daleč tje čez Boo-cove poljane: •
"Cantate Domino canticum
[novum, eantate Domino omnis
[terra!"
"Pojte Gospodu novo pesem, prepevaj Gospodu -vsa zemlja
Nad mestom visoko zasveti se jasna zvezda! Čuj — r&jske melodije! Ali pevajo zopet na višavah kot nekdaj ? Ah, kaj še! Procesije se začne in iz veliko sto grl doni: "Ave maris Stella — zdrava morska zvezda!" Procesija pomika se počasi v mesto navzgor po zelo kameniti poti. Romarje sprejemajo domači frančiškani pred samostanskimi vrati in jih peljejo v novo cerkev sv. Katarine. V staro Se ne smemo vstopiti, ker tam na sredi spredaj v starodavni cerkvi so stopnice in po teh se gre navzdol v "hlevec", podzemeljsko dupljo, kraj rojstva Odrešenika sveta! Tu zdaj prepevajo še razkolni naši bratje Grki in Rusi. Le stena nas- loči.
Ura bije polnoči. Zadoni veliki zvon in krivoverci zapuščajo sveti kraj, našim prosto delajo.
Najpreje hitijo frančiškani, za njimi verno ljudstvo, in — katoliški patrijarh. O, kdo popiše to veselje! Brez števila solzie radosti zablesketa se v očeh vernikov, poklekujejo, poljubljajo vsak kamen; posebno je srečen, kdor se prerije do kraja, kjer se na tleh pod oltarčkom blišči srebrna zvezda z latinskim napisom: Hic de Virgine Maria fesus Chri-stus natus est! — TukajVje bil rojen Jezus Kristus od Device Marije!—Ljudstvo poljublja tlak in se ne more nasititi v sveti radosti.
V	duplji ima le kakih 100 ljudi na tesno prostora. Brez števila lu-čic jo razsvetljuje in božja služba se začne. O kako slovesno se glasi tukaj "Gloria" — "Slava Bogu na višavah!" Kmalu ■— o srečen trenotek — bodem tudi jaz zopet obhajal tukaj presveto daritev, — tam na desno, na oltarč-ku sv. Treh Kraljev. . .
O Gospod, tukaj nam je dobro biti!. . .
Toda kje sem T Kaj" sanjam? Duh moj samo je splaval v sanjah zopet nazaj na livade betlehem-ske, katere sem nekdaj gledal; trudno telo pa še sloni ob trdi mizi. Iz mestnega zvonika radgonskega doni enajsta ura, zvon pa vabi k pohiočnicam na sveto noč. To je bilo leta 1889.
Vran.
Božična legenda. Spisal D. O.
Ob Jezusovem rojstvu se je go dilo, kar vam povem.
Nad ubogo stajo za betlehem skim mestom se je prikazala velika zvezda z dolgim repom. Okoli staje ni bilo žive duše, kajti pastirji £0 imeli živino daleč pod go ro, kjer ni bilo snega.
Tam pod tisto goro sta sedela pri ognju in varovala živino dva pastirja. Prvi je bil star in je i mel že sivo brado, drugi je bil mlad in še sladkega obraza. In tisti, ki je imel že sivo brado, je dregnil s palico v ogenj in dejal:
"Nocoj sem prav dobre volje, da še nikoli tako. Poseben večer mora biti to."
Oni, ki je imel še gladek obraz in lepe oči, je pripomnil: "Pa povejte še kakšno povest! Tiste o živalih so lepe!"
"Ali si slišal prhutanje v ve jah? Vidiš, to je vran."
"Nesreča gre ž njim."
"Ne boj se! Pravičnega ne do hiti zlo. Povedal sem ti povest o liščku, povem ti še zgodbo o vranu.
Ko je Bog svet ustvaril, je us tvaril tudi živali in človeka. Prvi človek pa je bil Adam. In A-damu je rekel Bog, ko ga je videl med živalmi, ki so se pogovarjale ž njim pod drevesom se zlatimi jabolki. Kajti takrat so živali še znale govoriti kakor človek! Pozneje pa jih Bog kaznoval in jim odvzel ta dar. "Glej!" je rekel, sesti hočem na svoj zlati prestol in pobarvati ptice. Kajti nisem zadovoljn z njihovo obleko. Ti pa mi jih donese* po vrsti, da se ne zgrešim!"
In Bog je sedel na zlati prestol in vzel čopiče v svoje svete roke. Adam pa mu je nosil ptice po vrsti.
Pobarval pa je liščku rumeno-progasti peruti, taščici rdeče grlo in kosu lep, rumen kljun. In tako je vsem pevkam podaril nekaj. V zahvalo so mu zapele zelo lepo pesem, katere je bil Bog zelo vesel. Kajti videl je, da je dobro napravil.
In rekel je Adamu: "Z drugimi sem zadovoljen, le vrana bi rad lepše okrasil. Zatorej donesi mi ga!"
Vran pa se je skrival za drugimi pticami in ni hotel sesti, na A-damovo roko. Videl je Bog. da se vran brani in ga je vprašal: "Zakaj nočeš vran, da bi te poslikal?"
"Ne znani peti, Gospod!" "Ne zahtevam od tebe petja, zahtevam pa, da boš vedno pokoren meni in Adamu in njegovim potomcem."
Nato je dobil vran lepo črno glavo na belem vratu in črni pe-rotnici. Vse drugo na njem je bilo belo ko sneg. In ko si videl ptico pod nebom, na gori in na drevesih, si dejal: To je vran.
Množil pa se je Adamov rod in ž njim se je množil greh. Bog jc sklenil pokončati greh in grešnike in je rekel Noetu : "Steši zelo veliko ladjo in pojdi v njo ti in tvoja družina. Vzemi še živeža zase in za dvojico iz vsake vrste živali. Kajti odprl bom zatvor-nice neba in pustil deževati štirideset dni in toliko noči. Zginil bo človeški rod v valovih, ti in družina in živali pa boste rešeni."
Veliko, veliko let je delal Noe barko in ko jo je dodelal, je vzel svojo družino v njo in živeža in živali, kakor mu je Bog ukazal. Potem pa so se odprle zatvornice neba in je deževalo štirideset dni in toliko noči. Bila je zelo velika povoden j in Noetova barka je plula nad vodami.
Ko pa ni več deževalo na barko, je Noe odprl okence in spustil vrana skozi in mu naročil: "Vzleti in poglej, ali se vidi že suha zemlja, in mi sporoči!"
Vzletel je vran pod nebo in letel in letel. Vsa zemlja je biia pod vodo, le najvišji vrh gore je molel za nekaj komolcev nad njo.
Za njima pa je vstajalo solnce. In vran je dobil živeža v utopljencih, in je pozabil na povratek. Sedem dni se je gostil in ko je imel odveč, se je vrnil in sedel na barko.
In glej,, okence se je odprlo in Noe je spustil goloba skozi rekoč: "Vzleti, ponižna ptica, in mi sporoči, ali se vidi že suha zemlja!"
Golob je vzletel, vran pa dole-tel. Noe pa je zaprl okence in dejal: "Ne pustim te noter več, vran, ker nisi ubogal. Tudi Bog naj te kaznuje za to!"
•Žalosten je sedel vran na rob strehe in povesil glavo. Pa glej, njegova snežnobela prsa so postala Črna, njegov vrat črn in njegov rep tudi črn. Videl je kazen božjo in z obupnim glasom odletel v gozd, kjer se še sedaj skriva po drevesih. Je pa samo mrhovino.
Takšna je. zgodba o vranu!
To je izgovoril mož se sivo brado in se ozrl v nebo. Prečudna svetloba se je pojavila tam gori in v njej je plul lep nebeški angel j. Ustrašila sta se, stari in mladi, angel j pa je dejal: "Ne bojta Naznanim vama veselo novico: V Betlehemu vama je danes rojen Odrešnik v revnem vašem hlcvcu. Pojdita in našla bosta dete v plenice povito in v jasli položeno!"
Nato je angelj zginil, mož se sivo brado pa je dejal: "Pojdiva v Betlehem, da vidiva čudo!"
In ko sta se bližala stajam, sta zagledala zvezdo nad njunim lile vom in sta se začudila. Po široki cesti pa je šla dolga karavana, kateri na čelu so bili sv. trije kralji z Jutrovega. Gašpar je hotel Jezusu pokloniti zlata, Melhijor kadila, Boltažar mire.
Stari pa je dejal: "Hitiva, da prideva pred njimi, kajti tudi ti to prišli počastit Odrečenika."
In ko sta prišla, sta stopila v hlev in našla Marijo in Jožefa in dete, v jasli položeno. Začudila sta se, ko sta se spomnila angel-jevih besed, padla na kolena in molila malega Jezusa.
Prišli so pa za njima sv. trije kralji na konjih in obilo sprem stva. Razjahali so, stopili v hlev in padli na kolena. In ko so od-molili, je stopil kralj Gašpar k Mariji se skrinjico zlata in dejal: "Zate in za malega Jezuščka, ki bo kralj vseh kraljev."
Privzdignil je .okovan pokrovček in vzel zelo krasen prstan in ga nateknil na prst nebeške Matere. ' Marija pa se je začudila nje ga lepoti in se sladko zasipehlja-la kralju Gašparju.
Pa nesreča! Črni vran, ki se je skrival takrat po drevesih, je priletel takrat v hlev in se zagnal proti prstanu, ko ga je Marija pokazala svetemu Detetu. Kljunil je močno nanj, ga pograbil in odletel. Mariji pa se je poeedila rdeča kaplja krvi in pala na tla. Na tistem mestu je zrastla krasna rdeča krizantema v obliki prstana; ta cvetlica pa je zelo redka.
Jezušček je videl žalost na ma-ternem obrazu in se ni več smehljal. In ko je Marija to zapazila, je spoznala Sinov namen. Od tiste ure je vran kaznovan, da mora živeti v mrzlih krajih in pobirati vsemogoče stvari, ki se ble-šče. Ljudjfc pa se ne zmenijo zanj, kajti njegovo meso je neokusno. Le temu in onemu je znanilec nesreče.
Pobožen ded pa, ki je sedel na zapečku na sveti večer, je pristavil: "Tako se kaznuje neuboglji-vost in tatvina.'''
Božični večer na Kranj skem.
Spisal f Fr. Erjavec.
S sledečim prinašamo gotovo najboljši opis božičnega večera na Kranjskem katerega je nam u-stvaril naš nepozabni pisatelj t Franc Erjavec. Ta pravi biser iz Erjavčevega peresa je bil priob-čen 1. 1877 v goriški "Soči," najti ga je sedaj v II. zvezku Erjavčevih "Izbranih spisov." Marsikdo se bo tudi letos spominjal nekdanjih blagih srečnih božičnih praznikov, katere je preživel v svoji domači vasi. — Žal, da ni Erjavca več med živimi! Gotovo bi nam sestavil ta veliki mojster za letos tudi primeren opis; povsem drugačnega in bolj žalostnega, vsled zunanje vojne.--?--
• • #
Pratika, zvesta družica vsaki slovenski hiši, naznanja najkraj-
še dneve. Medlo solnce obseva zemljo in snežna odeja krije polje in travnike. Ob cesti oprezvajo sestradane vrane ter se leno preletavajo z drevesa do drevesa, v tem ko vrabci in strnadi, ščinkov-ci in škrlice prezebajo okoli pohištev in brskajo pri zideh, ne bi se li tu morebiti našla še kaka mrvica hrane. Poti in ceste so prazne, niti beračev ni videti. Božični prazniki so pred durmi, vsak je najrajši doma v svojem kotu, na te svete dni neče nadlegovati dobro vedoč, da bodo zato gospodinje po praznikih tem radodar-nejše.
Toliko živahneje pa je po hišah. Od gospodarja do zadnjega pastirja je vse pri domu in četudi mora kdo po kaccm majhnem o-pravku z doma, podviza se in hiti pod domačo streho, kajti nocoj jc sveti večer ali badnjak, kakor govore po nekaterih krajih. Pravega dela nobenemu ni mari, zlasti moškim ne. Vsi se potikajo okoli peči, ki danes puhti nekamo posebno dobrodejno toplo od sebe Mati imajo veliko peko in po vsi hiši se šire tisti dobri duhovi po potvicah in gubšnicah. Kraj mnozega peciva se odlikuje po velikosti sosebno poprtnjak, ki bode na velike praznike ves čas ležal na mizi, in šele na svetih Treji kraljev dan ga načne gospodar odrezavši vsacemu v družini svoj kos, ne pozabivši niti živine v hlevu, niti kuretine pred pragom, da bi bila zdrava ter se dobro redila.
Kar je bilo malo prej rečeno o nedelavnosti moških, ne velja pa ženskim. One imajo z umivanjem in čiščenjem izbe, kuhinjskega in hišnega orodja teliko opraviti, da bi jim — ako se jim sme verovati — ne zadoščale štiri roke. Za čudo pridni so pa danes otroci, nič jim ni treba prepovedati ke-panja in drsanja in, kar je še posebno čudno, materi pred pečjo ne delajo napotja. Vsi so v hiši, vsi se gneto za mizo. In tihi so, da je kar neverjetno. Vsi druga «ni nego sicer. Tu je namreč njih starejši brat, ki se šola v mestnih šolah. Sinoči že pozno ga je hla pec, pripeljal iz mesta. S seboj je prinesel vse, kar je potrebno za "jaslice". Z jutra rano, ko se še ni prav razvidelo, ne čakaje za-jutreka, napotila se je hrabra četa pod vodstvom mestnega uče njaka s košem oprtnikom v log, nabirat mahu, za jaslice. Vsi so šli, nobeden ni hotel doma ostati, celo najmlajši, ki še platno prodaja, menil je, da brez njega ne bi opravili. Res ga je zeblo, ko so izpod snega kopali mah in ga trgali s skal in z drevja. Otrpli so mu prstje in malo, da mu nista zmrznili svečici pod nosom. Ali vendar je bil vesel, neizrečeno vesel, da je tudi on nekaj pomo-gel k jaslicam. Prinesli so mahu poln koš. Za pet tacih jaslic bi ga zadoščalo.
Hlapec je v tem, ko so otroci bili v logu, utrdil v kotu veliko desko in na to desko stavi zdaj starejši deček jaslice. Od mahu napravi goro, po gori se vije sem-tertja cesta, posuta z najdrobnejšim peskom. Cesta vodi v Betlehem, ki se rmen, zelen in rdeč žari v kotu vrhu gore. Pod goro od ceste nekoliko v stran postavi štalico," od smrekovega lubja lepo izrezano. Vanjo položi na slamnicu božje dete, ob straneh mu stojita osliček in volek in poleg božja Porodnica s svetim Jožefom. Potem razpostavi j a po gori drevesca, ovce, krave, volke in pastirce, vse iz lesa rezane in živo pobarvane. Spredaj utrdi vrsto drobnih voščenih sveČic, tu in tam nastavi katero tudi po gori. Naposled obesi na dolgo konjsko žimo od stropa doli božjega ange-lja, ki v rokah nosi: "Slava Bogu v višavah in mir na zemlji ljudem!" ki oznanjujejo preradost-no vest, da se je narodil kralj nebeški, grešnemu rodu odrešenik. Tudi svete Tri kralje je prinesel s seboj, toda ti se sedaj še ne smejo pokazati, šele zvečer pred njih praznikom jim bode dovoljeno stopiti v borno štalico. Pač se pa že sveti nad streho zlata zvezda, ki jim je pot kazala. Ko starejši sin vse to ureja in nastavlja, sede mlajši bratje in sestrice okoli njega mirno, kakor bi bili pribiti, in ne premaknejo oči od jaslic. Nebeška radost jim sije iz zadovoljnih obrazov, danes so pozabljene vse igre in — kar je največje čudo — celo jesti jim ni mari. Zadovoljujejo se s hlebčki, katere ie mati nalašč zanje spekla. Domače-
mu psu Belinu pa ne gre v glavo, da se denes nihče izmed otrok ne zmeni zanj, gleda jih in gieda, naposled skoči na klop in se nerodno rine med nje. Ko pa vidi, da ga popolnoma prezirajo, in ga nekdo celo krene po gobcu, zavleče se nejevoljen zopet pod klop pri peči, zvije se in dremlje dalje. Najstarejša hči v tem umiva in čisti dolgo vrsto svetniških podob, sveto razpelo v kotu in briše prah 1 s svetega duha, ki v steklu vdelan visi nad veliko javorjevo mizo. Po končanem delu tudi ona prisede k družbi, njej je celo dovoljeno, da sme tu ali tam nas veto vat i kako izpremembo, in ima tudi to zadovoljnost, da mali mojster časih posluša nje svet.
V tem je solnce zašlo, dan se je stisnil in mrak je počasi legel v izbo. Ravno prav, ker jaslice so dodelane in graditelj, zadovoljen s svojim delom, pospravlja še os-trižke, izrezke in ostanke, katere mu hvaležni gledalci postrežno odnašajo na ogenj.
Zdajci prinese gospodinja v hišo posodo z čerjavico in kadilo ter oboje poda očetu gospodarju. Ta se odkrije, za njim vsi moški in takoj se uredi sprevod. Naprej stopa pastir s svetilnico v roki, za njim gre gospodar, meče kadilo na žerjavico in glasng moli, za njim nosi sin posvečeno vodo in oljčno vejico in potem se vrste drugi otroci in posli. Tako hodijo od hrama do hrama, od sohote do sohojte, povsod kadeč, kropeč in moleč. Oče se ta večer otrokom zde oblastnejši nego navadno, skoro pol duhovnika in celo njih glas zveni bolj praznično.
Ko se sprevod, zopet vrne.v izbo, prižgane so pri jaslicah vse sveČice in zdaj vse hiti gledat jih in hvalit mojstra. Mati pokleknejo, okoli njih otroci, za njimi dekle in celo moški, četudi neradi, vsaj na jedno koleno, kar pa materi ni prav; češ: kakor bi zajce streljali, in iz pobožnih src se vtr-ga stara božična pesem: "Pastirci, vstanite, Pogledat hitite!"
Po končani domači službi božji pride na mizo mrzla večerja, za njo pehar suhega sadja, orehov in lešnikov. Po večerji hodijo tudi sosedje gledat jaslice, soba se zmerom bolj polni, mnogi so že oblečeni za polunočno mašo. Pripovedujejo si pravljice, svete pesmi si pojo in tako mine čas, da sami ne vedo kako. Zdajci se oglfc si veliki zvon, mogočno in veli častno, kakor nikoli podnevi, zveni nocoj njegov glas, po vasi so čuje strel, ulice ožive in ljudje nekako veselo hite v božji hram ob tej nenavadni uri. Nocoj je vse bolj praznično, orgije se krepke-je glase, pevci in pevke lepšo pojo in vsem nepričakovano naglo mine služba božja. Ko pa pridejo polunočkarji domov, čakajo jih že pečene klobase, krvavice in jetr-nice, ki jih je v tem gospodinja zanje pripravila.

Tiha noč, blažena noč...
\ __
črtica iz življenja selskega učitelja. Priredil L Z.
Bilo je koncem oktobra leta 1818 po noči. Nad majhno gorsko vasico Arnsdorf na Solnograškem se je kar nepričakovano pojavila huda nevihta, kakoršne ondotni stanovniki že dolgo niso pomnili. Orkanu podoben veter, je kar trgal dele streh na siromašnih kočah ondotnih seljanov. Grozno tuljenje vetra je zbudilo ljudi iz spanja. — Mislili so že da se bliža sodni dan. Vsakdo je iskal v molitvi tolažbe in se je Bogu priporočal v varstvo.
Sredi te vasice je stala domača šola. ki je služila zaeno tudi za stanovanje sclskega učitelja Franc Gruberja. Ker so bili tedaj učitelji na deželi običajno tudi orga-nisti in cerkovniki, tako je moral tudi naš Gruber opravljati vse le posle. In navzlic vsemu temu je komaj shajal, ker je bila plača le bolj pičla. Franc* Gruber je moral namreč skrbeti poleg sebe tudi za svojo družino. Oženil se je kmalu po svojem službenem nastopu s hčerko nekega poduradni-ka iz bližnjega trga.
Ozrimo se torej zopet v pripro-sto, a čedno_urejeno stanovanje našega selskega učitelja v oni viharni noči. — V neki stranski sobici je motno brlela oljnata lučka, ki je metala svojo svitlobo proti bolniški postelji, kjer je le-' žal a Marija, soproga učitelja Gru-
berja. Iz njenih potez na ob lahko čitamo, da ima kakih pomladi življenja. Ko se je dil zadnji otrok, se je revica hladila in od onega časa leži prestano v postelji. Njena, p cvetoča lica so obledela in upa Iz njenih težkih vzdihov je znati, da trpi hude teške in tel bolečine. Poleg nje pa spava zsji deček, — veliko veselje matere in ■ tolažba; bil je star okoli poldrugo leto. Mati ga je neprestane! stiskala k sebi in mu božala zla.® torumene laske na glavi. Nedaleč i od postelje je pa sedel sklonjen in ves potrt mož te bolnice in oče k tega zalega otroka vaški učitelj Franc Gruber. Ker je moral o-pravljati dan za dnevom svoje službeno delo v šoli, ter pri cer- ■ kvi, zvečer pa bdeti pri bolni progi, — je bil že ves utrujen in otožen, osobito ker je trkala ved-S na beda na vrata. Dasiravno štel Gruber tedaj komaj 332 lot; je bilo na njegovih licih že citati ostre poteze vse dušne in tele3ne bolesti in prenagle starosti. — | Gruber je sedel globoko zamišljen blizo postelje svoje iskreno-ljub-ljene soproge Marije, ter si je uprl glavo z rokami ob kolena.
"Hvala Bogu, sedaj je zopet zaspala," je vzdihnil. Čez dooro uro zatem je pa bolnica odprla * svoje oči, dvignila malo kvišku] svoje koščene roke in je pričela z globokim glasom govoriti:
"Franc, kako dobro se danes počutim! Že dolgo mi ni bilo tako, kakor baš danes. Saj boui, kmalu okrevala, in potem bode vse zopet v redu!"
Pri tem je skušala dvigniti svojo slabotno desnico, ki ji je pa mahoma zopet padla na postelji- i no odejo.
"Oj kako rada bi še živela! — Živela zate in za majhna ljubljena otroka!"
Gruberju so te besede tako globoko segle do srca, da je stopii na stran k oknu, kjer 6i je tiho brisal solze iz dces globoko vzdihujoč. —
"Ne žalftj, dragi moj Frane. Idi vendar vsaj za pol ure k čitku! Potreben^si spanja rev< Poglej, jutri moraš zopet k dne-vu zvoniti, orglati pri prvi poteni pa čez dan podučevati < t roke. Oj, — to je res prenapo no delo. Ti moraš imeti čisto glavo in spočito telo," mu je vel« žena.
Učitelj Gruber je pomaknil malo bližje k postelji svoje žene in je zopet globoko vzdihniL
Žena ga je pričela zatem novno dalje tolažiti: "Le ko žen bodi! Zima bo kmalu pri nakar se povrne v deželo lepa pomlad. — Da pomlad! boni do tedaj že okrevala in bom pomagala, kar mi bo v
či.---Ali ni liil včeraj
gosp. župnik pri tebi na ob "ga je konečno in nekako burjeno bolnica vprašala.
"Da, g. župnik je bil res tu ko si ti ravno malo zadre Prišel me je zopet običajno žit, kakor so tolažili nekdaj jatelji svetopisemskega Joba za to sem čast. gospodu iz hvaležen. — Pa še nekaj, -zodcl mi je tudi neko tajno njo. Znano ti je da zlaga n župnik lepe pesmice. In to pot mu je posreči]^ nekaj izredno pega. Pesem se zove noč —-" sedaj sem pa jaz nSI šen, da bi to njegovo delo za tošnji Božič uglasbil. "je gov učitelj Gl*uber- svoji bolani "Oj Franc, prosim te, p mi to lepo pesem," ga je njegova žena Marija.
Učitelj Franc Gruber je varno potegnil iz nedrija mal šček papirja, iz katerega je v nemščini sledečo splošno božično pesem:
"Tiha noč, blažena noč! Vse že spi, je polnoč; Le Devica z Jožefom tam V hlevcu varje Detece nam Spava j, Dete sladko!"
"Zares krasna pesem!" je botnim glasom pripomnila ca. Kako globoko še meni
srce!--"Vse že spi, —
mo midva še čujeva pri malem detetu!"
Zatem se je bolna mati skl in gorko poljubila poleg sel žečega zlatolasega sinkota. Učitelj je nadalje čital: "Tiha noč, blažena noč! Prišla je nam pomoč: Dete božje v jaslih leži. Grešni zemlii radost deli, Rojen je Rešenik."



in pa,
ta čas je učiteljeva sopro- — Glej, čudo! — Kaj neki se zamaknjena v. strop. Te dviga baš * tam pred oltarjem? vrstice in lepe besede pes- prav v bližini Žalostne Matere
ji segale globoko v dušo. božje?--Senca je podobna
la se je kvišku proti nebu, ženski postavi. Iz njenih potez si [0r rla že težko čaka na oblju- je učitelj Gruber v svoji domišlji-io rešitev. Gruber je od stra- ji predstavljal prav tak bledičen m opazoval notranjo borbo svoje obraz,, kakoršnega je pred odho-ljobljene žene, vsaj vendar trpi dom poljubil. — Glej tam, oči te tudi ona ž njim vred revščino. Za- prikazni so vse motile, ustnice ob-tem je stopil k stranskemu oknu ledele, — in lica ovenela skozi katerega je obupno zrl v ta mrtvaški obraz?
temno in viharno noč.--- Na- "Marija .-.."! je Gruber
Ntala je za trenotek v sobi tišina, vso silo in prestrašen zaklical,
kakor v grobu.--To grobin da je ta glas votlo odmeval v ti-
tišino je pa pretrgal globok vzdih šini cerkve. Mali Franc^lj, ki je učitelja ki je vzkliknil proti bol- bil med tem vsled utrujenosti po-uiški postelji:	leg meha zadremal, — se je tega
"Predraga mi Marija.--klica prstrašil in zbudil.
Kdaj bo pravzaprav nastopila za Gruber si je zatem z rokami naju rešilna ura?" — V tej du-1malo dvignil glavo in odpiral oči. ševni borbi se je vrgel Gruber ob Hotel se je še enkrat in bolj na-vznožje posteljo ter je pričel gla- tnnjko prepričati o oni čudni pri-
sno plakati.---"Revščina j kazni. Stopil mu je znoj na čelo.
in beda trka neprestano na naša--Ozre se še enkrat proti ol-
vrata," je nadaljeval učitelj, tarski strani, — a ne vidi ničesar 4'Glej, zdravnik noče več hoditi ve®*--
k nam, zdravila so pošla, živeža Nato je pričel zopet polagoma
nimava več! —--Oj„ kako sem pritiskati na tipke orgel. Iz njih
se jaz varal, ker sem si izvolil ta 80 zadoneli novi žalni odmevi v
revni učiteljski stan.--pa "mollu". — Krasne melodije, —
h vaja Bogu, v zadnjem trenotku. \lz kojih veje le težava in srčna — danes mi je poslal nek neznan bolest. — To so bili akordi, dušev-dobrotnik bankovec za pet gld. — ne harfe, ne pa akordi orgel. To nas bo rešilo .iz najhujše za- Tako so spremljali to novo in pr drege. So pač res še dobri ljudje v0 božično pesem v resnici samo
na svetu.----Pni glasovi, ki so se isti trenotek
Gruberjeve besede je prekinila porodili v razburjenih prsih njegova žena:	telja Gruberja.
' Francelj, —kaj misliš, da Solnčni žarki so že prodrli skol sem jaz kaj kriva te najine nesre- \z\ okna v notranjščino cerkve in če? — Gotovo si morda name skri- obsevall1 klp 2alostn« Matere bož
vorna hud in me več tako ne spo- v. ve1llke¥m, oltarju---<*ru
štuješ ker sem ti v vedno nadle-|ber; dov.rsl1 sv°je delo» ** ie
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE "--22. DECEMBRA, 1915.
uei-
berja in njegovega sinčka, ki Sta postavila prižagno smrekico na grob pok. matere in sta prisrčno molila za njen mir in večni pokoj.
Ko se je učitelj Gruber povrnil domov, mu je prišla na misel zopet ona mila in otožna pesem, ko-
Božična
Vrnitev,
• siliieta. Spisal Mesko.
Ksaver I ^!
kako bi naj hoail težko, ko pa stopa po domovini, po rodni zem-
1 Pozdravljena, ti ljubljena, ti [posvečena, pozdravljena stotisoe-
Odkod je pač prišla slabost, iz [krat!'
„________________^____y ... ^sa se je rodila bolezen? Po-| Kakor misel je hitela noga. A
jo je zložil'isto jutro, ko mu je manjkanje jima je bilo morda oče,[kaj čudo, saj je sveta'noč! Nebe-umirala žena. Da ta nova pesem zima matl> &lad kum. Mogoče pa, sa so se približala zemlji, v objem in melodija je bila še lepša. — da sta vzklili & koprnenja. Ker I in v poljub sta se strnila sveto nc-Vsedel se je> k svojemu harmoui- kako naj živi zdravo in veselo živ- bo in grešni svet. Glej, ni časa ju, — ter je isto prvič zaigral po- ij®nje, čigar srce je tako polno nocoj, ne prostora. Duša, ki je polnoma dovršeno, ali tako, kn; velikega, božjega koprnenja, ka- svete volje, je nocoj kakor ange-kor se jo čuje pri polnočnicah kor bl.10 srca Ivana Gestrina — Iji, ki plavajo to čudapolno noč dandanes po celem širnem svetu koprnenja po materi, hrepenenja od vzhoda do zahoda, od juga do iz milijonov in milijonov grl in bo I po domovini,	severa, da oznanjajo vsemu stvar-
odmevala po raznih cerkvah še ti-	tiudje* ki nimajo matere. I stvu svetost in blaženost te noči,
sočletja!	_	Ker je ne ljubijo z veliko,nebeško, ter škropijo iz zlatih vrčev biser-
Še isti večer je naučil Gruber svetono6no tfubeznijo, zato je ni- no srečo, cvetočo radost, dehteč svoje cerkvene pevec to novo bo- maj?' Kakor vsaka druga, tuja Wa gosi o v in sveti mir na vse žično pesem, ki se je vsem izvan- ŽT 2T je mati' 26 živi pod **!?£' ' '
redno dopadla	'	solncem božjim, ni jim bitje ne- slava Bogu na višavah in mir
Ko je bila ura polnoč, se je J^1*	api * }£dem ™ Zemlji' ki 80 8v*te
zbrala velika množica vernikov v T~ *	V* kak°r ^ 3 tL^I • .
'grob: n© vzvalovi se jim srce do Resnično, m meje to noč, ni za^
globočin, ko stopajo mimo njega, MrŽka nikjer. Zato plava kakor
ne zablesti jim oko od dušne vzne- krili angeljskimi gori po hribu.
mirjenosti, ne pripogne se jim ko-1 zaSkriplje sneg pod nogo, v
leno samo od sebe, da bi poljubili j strahu, da prekine mir svetonoč-
v vejah drevja ob
"ZA VSEBINO OGLASOV nI odgovorno ne uredništvo, no n-prmvniftvo. ^
vo-
lepo ozaljšani cerkvi. Vse prazni
eno in svetlo. — Župnik in pesnik
Josip Mohr je pristopil v prazniš-
kem ornatu pred oltar. — "Gloria in 1- ta ,,, ^ . v , . ličilu nomu UU seue, ua ui poijUDlJl IOVi""u> ua. pre
«S.8- na kar norUa^sveto ^	N^J-I-. Ne vzdihne
gf T
Te besede so Gruberja tako raz burile in prešinile, da se je sklonil k bolnici in jo jo strastno na čelo poljubil ihteč: "Marija, uboga moja Marija!--Rad te i-
mam, — in sicer še rajše kot takrat, ko sva si podala roke prod oltarjem.--"
Bolna učiteljica se je na te be
malo potolažen vrnil domov z ma
lim Francetom.--
Prišedsi zopet v sobo svoje bol ne žene, se je sklonil najprvo nac postelj in zaklical:
"Marija!----"
Nič odgovora.---
Grozen strah ga je spreletel. -Poprijel je nato za njeno roko | — a roka je bila že bolj hladna, očesa bolnice so postajala stekle
sede tudi malo pomirila in je pro- na, — lica bleda, kajti srce nje >ila .svojega moža, da ji je prečiJgove ljubljene žene in dobre ma
tal še tretjo kitico one krasne bo-|tere je prenehalo biti.--
"Marija, ljuba žena Marija Čpmu si me zapustila samega?'
--je ihtel učitelj Y£g obupan
[nad posteljo.
Poleg mrtvega telesa jo pa slad ko dremal najmlajši sinko z zla I torumenimi kodri. Oklepal se je v spanju še trdno materine desnice pe- nevedoč, da je roka že — hladna
ziene pesmi:
"Tiha noč, blažena noč! Radostno pevajoč Angeli Gospoda slave, Mir ljudem na zemlji žele, Človek, zdaj si otet. —"
"Oj kako mila in krasna
' sem!" je nadaljevala bolnica. — Mali dečko se je očetovega kli-Franc, potrudi se potrudi, ter na- ca tako prestrašil, da se* jo zatem redi za te kitice tudi kako lepo prebudil in zrl očeta prijazno v o-raelodijo, ali napev!	braz kleče na postelji.
— "Skušal bom to storiti že da- Kdo bi zamogel popisati žalost nes, ko pojdem zvonit zornicam v učitelja Gruberja in njegovega cerkev," ji je odgovoril vidno po- starejšega sinkota, ki sta zatem . tolažen učitelj Gruber in spravil Mhtela ob Postelji svoje ljubljenke
listek papirja zopet varno v svo-lk°je ni bil° več med živimi JI je nedrije. —
Ura se je pomikala že na 3 zjutraj ko se je jel Gruber oblačiti in odpravljati, — kajti službena ^ pot mu je velela, da je treba naznaniti vernim vaščanom z zvone-njem, prihod novega dne.--
Ker je hotel tudi na vsak
Klečaje sta dvigala roke kvišku in molila za pokoj njene duše ---
Približali so se božični prazniki istega leta. Sneg je že pokrival najnovejši grob vaškega pokopališča v Arnsdorfu. — Sv. večer. — na" Kako čudno je bilo to noč v sta cm ustreči g. župniku z zaprose- 110vanju učitelja Gruberja. Vse rum napevom one božične pesmi, L^ ^p^čeno in prazno. Manj-je poklical še svojega starejšega kalo ie namreč najdražiega: pok smkota Franceta, da naj vstane, Marije. Gruber jo zopet zamišlje-potreboval ga je na koru, da nra no sedel v oni spalni sobi ter llC.
Jfnal meh. —	m0 zrl predse. _ Steklenice 2
In bila sta oče ter sin odprav- zdravili, obleka, — celo zadnji ko-ljena. — Predno je pa Gruber za- zaree, napolnjen z malinovcem je pustil sobo bolnice se se je od stal še ravno tako pred posteljo,
svoje žene iskreno in--zad- kakor pred nekaj tedni. — Da za-
njikrat--poslovil z gorkim res, najhujši udarec za družino jc
poljubom ter objemom rekoč: tedaj, kadar ji odnesejo mater, Z Bogom Marija —"Z Bogom! ali gospodinjo v hladen grob! — Kmalu se vrnem!"----|Tako je premišljeval Gruber dolgo časa svojo usodo — in pa tudi nekdaj preživele srečne dni ali prve čase njegovega zakona. —
Spominjal se je poznejših let — poznejših sv. večerov. — Letos je pa vse otožno in žalostno! Nič ni bilo letos opaziti v njegovem stanovanju, da je Božič zopet tukaj. — Niti kruha ni sedaj pri fri-ši, — včasih se je pa ta dan miza
šibila Od okusnega peciva.---;
Oj ti britka usoda!--
Nato vstopi starejši učiteljev sinček z ozaljšanim božičnim drevescem v hišo. Podaril mu ga ie bližnji sosed, da bi mu naredil s tem malo veselja. —
"Ata, — odpravite se, da pone-seva nocoj to drevesce na grob naše umrle mamice," mu je nežno klical oklepaje se ga okoli vratu. "Da sinko, — prav imaš! Le pojdiva. Mali Joško je zopet zaspal, da ga lahko pustiva samega." Čez dobre pol ure je bilo vi-
Tema je še polnila cerkev, ko je sedel Gruber ves razburjen pri orglah. Poskušal je sprva na vse načine spraviti skupaj primerno melodijo, — pa, — nič mu ni šlt> I od rok. — Mislil je namreč — vedno na svoj dom, na svojo bolno ženko, in na svoje bedno stanje. Ko je v presledkih opetovano po-; navijal prvo kitico, nove božičae ^ pesmi, — mu je od daleč šinila I konečno v glavo neka rajskomilo I doneča arija, — podobna petju [angelskih korov v višavi; — le S Skoda, da mu ni hotela preiti s ^ Prstov na tipke orgel. — In zami-^^fee je zopet Gruber v pesem, zroč neprestano proti glavnem tarju v cerkvi. S svojimi očmi •Je'Oruber pričakoval že prvega solnčnega žarka, ,r— ,uPanja in )lagostanja, — a cerkev je polni-Hrsl tema in grobna tišina. Zase je zopet dalje v svoje de-
prvikrat s cerkvena kor* lp-»nlSrce' ' ' Ah naj. govorimo o teh, P°tu ne najmanjših vzdih. Odkod ubrana in	n 1 ki nima-i0 matere? Kako? temu? vzdih nocoj, v sveti noči, ko pa
pa so največji reveži, izbrisa-1 sanja ves svet sladkost in radost
"Tiha noč — blažena noč itrl » ni iz knjif?e živlJenja, ker izbri- svetonočno! Tudi njemu se ne iz-T 1 Ti ,	?	, sani iz knM* ljubezni. . . Ker h J e ne en vzdih iz prsi, ker je no-
In zalesketala je srebrna solza 0ni ne jokajo, bi morali moliti mi: U* trudna in bolne prsi izmuče-^eselja na zupmkoih licih, - za- prfzanesi jim, dobrotni Bog! Tihe ~ ah k<> P8 noga niti ne esketale so tudi številne^ solze Kraljica mater, Ti Mati najbolj stoPa, in drhti v prsih - zdrave svete radosti na licih pričujočih ljubeča, najbolj trpeča usmili se 8° nocoj, v božični noči in v noči
vernih vascanov!--- -	^ I jih! Prosi za nje . . ."	vrnitve v domovino in k materi —
To so torej zgodovinski podat--T In žive ljudje, ki zaničujejo sama radost in sladkost. . . ki o najlepši božični cerkveni pes- drugo mater: domovino. Z zaniče- GleJ» že se svetlika skozi noč! mi, kolikor jih poznamo. — Ta vanjem v srcu stopajo po nji, s Ali Je božična zvezda, prižgana od prekrasna pesem je prestavljena posmehom na ustih in' v besedah angeljev na božičnem drevesu ne-dandanes tudi že v vse moderne govore o nji, materi, ljubezni ta- beskem? Ne, okno domače hiše jezike. Kadarkoli jo boste peli ali ko vredni. . . Listi, v vetru, od- Že gleda naproti, drago, skrb-culi, — se boste sedaj spominjati trgani od rodnega debla! Kam jih no oko; že vabi in kaže pot. . . lahko na stvarnika te pesmi, žup- vrže vihar življenja, nestalne, "Hvala, hvala. A ne igrešim! Ka-nika Josip Mohra in njenega brez cene, ker brez — ljubezni ? ko bi izgrešil! Že v najhujšem skladatelja, — nekdaj tako ne- A so spet, katerih življenje je I metežu sem stopal tod, pa nisem srečnega selskega učitelja, iz Arns-1 sama ljubezen do matere, molitev iz*re8il! je bila tudi sveta
za mater. Pesem, čudovito lepa, noč, čas svetih nebes in Ura Dete-jim je slednja misel na mater; bi- ta Božjega..." ser, čistejši nego najlepši v kroni Že je prispel do hiše. Postoji. kraljevi, jim je hvaležni spomin Posluhne. Pogleda skozi okno... na mater. . . In kako bi ne lju. Ob mizi sedi mati, sključena nad bili ti, otroci ljubezni, tudi druge velikim molitvenikom. Toda glej, matere, tako vse bedne, zaničev*- ali ne Padajo solze na staro knji-nc in teptane! Ah ne, saj je sled-1 ^flteri sedem žalosti posveče
dorfa — Franc Gruberja. Časten spomin obema!
Božični soneti.
Zložil Josip Lovrenčič.
I.
o *	T • inJa niiscl nebeško iskren po- no?
tujini... Svet večer... In jaz|^drav doraovini, gorak poljl|b "
O mati. . ."
p-,;. 1 ... , . , . .mirne duše, vkopane z najgloblji-! StoPi na prag. . . Čuj, kaj je Pridite zlatih, mladih let spomini mi koreninami v domačo gnulo, h'a^enelo čudovitega v tistem hi-in govorite mi o domovini,	|«VPtočim n^nim	skozi tiho. sveto noč'. . . Bo-
. Do-
sem sam!
mladih let spomini |
,cvetočim njenim poljem, dihajo- ku skozi tiho, sveto noč?, nocoj se s celim srcem vam udam.Lini kakor prsi mirno speče^a {lc. žični s ve t on oč ni zvonovi. .
Ah glejte, jaz veselja ne poznam, petai slednja njih beseda sladko M?afi zvonovi! Nikjer na vsem odkar sem vrgel se v objem tujini zveneč slavospev širnim njenim 5irnem svetu ne poj o nobeni tako in še nocoj — o grenka misel zgi- ravninam, čudovitim njenim go- krasno kakor domači!
ni —	ram, s snegom pokritim v prvi zi- Zvonite, zvonite . . . radost in
pred težko, črno slutnjo drgetam. — tako v dneh proti sveti bo-1srečo zvonite. . . Rosite, rosite —
Mladost, mladost! Kako si lepa!
BODEČE PREPRIČANI
kadar ste poslali" denar v staro domovino skozi "A. 8.", da bo isti prišel zanesljivo in točno v roke prejemnika, in sicer tako sigurno ter brez vsakovr-šnega odbitka v 20. do 30. dneh, kakor ie mu ga bi Vi osebno vročili.
Gostoma slifiimo, da pridejo denarji poslani skozi našo družbo, po več dni prej kakor pisma.
Nad stotlsoč kron smo že letos poslali, pa še ni bilo pritožbe.
Mi pošiljamo denar po pravi dnevni ceni denarja, katera se menja.
V stari domovini izplača denar e. kr. pošta potom e. k. poštrife hranilnice na Dunaju ali v Budimpešti, ali potom Prve Hrvatske Štedlonice n Zagrebu.
Denar nam pošljite po bančnem "Draftu", ki ga dobite v vsaki banki skoro zastonj, poštnem ali ekspres Money Order-om, ali pa v priporočenem pismu kar gotov papirnat denar.
Mi imamo najboljšo zvezo, po kateri pride denar najzanesljivejše in se izplačuje najtočneje.
Mi garantiramo vsako pošiljatev.
Lastniki naše družbe so znani slovenski veljaki in so eden za drugega odgovorni, zato se ni bati nikakoršne neprilike, če pošljete denar skozi naše posredovanje.
• • •
BOŽIČNA DARILA
v staro domovino pošiljajo rojaki in rojakinje najrajše V GOTOVEM DENARJU. Posebno letos bodo božtčna darila iz Amerike tolikobolj dobrodošla in hvaležneje sprejeta, ker tam vlada pomanjkanje in silna draginja radi vojske.
5 kron pošljemo zdaj za........ $ .75
50 kron pošljemo zdaj za........ 7.40
■ 100
KRON
$14.65
500 kron pa za................$72.00
Pri teh cenah je poštnina že vračunana.
Predno pošljete večjo vsoto pišite nam za nižje cene, da Vam prihranimo denar.
Pošiljatve in pisma naslovite na: AMERIKANSKISLOVENEC Joliet. Illinois.
oči žare ti, ustne se smejijo. Pozdravljena! Spomin nebo od-klepa!
žični noči...	I ves blagoslov nebeški rosite na to
O mati, o domovina — kdo bi sladko zemljo, snivajočo pod be-
lim snegom, na to borno ženico, čakajočo v sobi v hrepenenju in Zvonite. . . Zvo
se Vaju ne spominjal v teh čudež nih, blagoslovljenih dneh?
O*mati, o domovina, kako bi seN solzami. Vaju ne spominjal v teh svetih I111*? dneh Ivan Gestrin, ljubezni in hrepenenja otrok, mroč po Vama v hladni tujini, neljubeči in ne-ljubljeni!
Čim bliže so prihajali ti čudež-kot da nebo se v njej je nastanilo I ni dnevi, in čim bolj je izpodje-. .. , ,	. ,. v .
in žar svetlobe večne v njo razlilo dala plazeča bolezen telesne moči\»TOtl tal? 5e^no £ blazeno'. ka" da v radosti bi srca vztrepetala. | mladega visokošolca, tem višje inlkor se nikoli ob nofcni vrnitvi ne.
mogočneje je plamtela ljubezen srcu
Jaz nisem več v tujini, sem doma! Pred jaslicami lučice gorijo in otrok jih vesel je od srca ...
n.
Razsvetljena je bajno katedrala.
Odprl je duri. "Mati!"
Privzdignila je glavo. Še so se svetile solze v očeh. A dasi so se ob slabi luči še lesketale mokre solze, se mu je nasmehljala na
cas
A mene misel žalna je navdala: ,&rcu ivanovem> tem glasneje je Zashsalv duhu petje sem premilo, LovorUo hrepenenje:
dušo v gorski cerkvici polnilo	T , A1. ,.vv T
„	i™* •	' Domov, Ivan! Ali ne slisis, I-
z veseljem kot ga m drugjeN spo- ,	. ^..v ,
zna]a	^ van? Mati klice! Klice domovi-
na!"
Molitev hrepenenja se izvila • Resnično, čuj! Sem v tujino, v je v vzdih.iskren: o božja luč, ti bučeče mesto, a mrtvo zanj nasveta,	vzlic milijonom, ki dreve v njem daj, da bi moja želja se spolnila: za življenjem in pogubljenjem,
b ^ , |eez devet voda in devet gora je p i o nos |zazvenei s]adki, proseči glas:
"Pridi, Ivan, čakamo. . ." Onemel je. Posluhnil je pozorneje . . . Ali se je motil ? — Ne, čuj!
"Pridi, dragi, čakamo Vzdrhtel je. Zaječal je od bolesti in od sreče, od ljubezni in od koprnenja. "Pridem, dragi, pridem. "Že blede. . ." je vzdihnil tovariš, doma tudi tam doli v tisti I
In tudi Ivanu je postalo slad-Jko in blaženo, kakor še nikoli ob nobeni vrnitvi ne. . .
Tako sladko, blaženo smrt dodeli tudi meni, o Gospod, v sveti božični noči nam Rojeni. . .
IVERI.
£o mi v tujini spleta,
moči te prosim, prosim tolažila, in da vzcvete mi vera otroško vneta!
III.
Prišla je noč božična. Misel sveta, vzcvetela v vernem srcu, jo pozdravlja :	. na dolgo pot se v daven čas odpravlja,
tjer prva pesem je nebeškega deteta
,	, .. v _ ,	sladki, nepozabni zemlji, ki pa je
pozdravila od blaženih duhov za- klicala istotako ljubeče> a se tudi
. , .pe v 1 , . , .	ni mogel odzvati njenemu klicu,
in ki se v večnost od tedaj ponav- L rodna mati ni vabila: tlho
, ,Jv' , v .	,. I spi v miru božjem; a duša njena
ko dusa^ odrešenja dan proslavlja je bila ob njem tisto biag0slov-
V vneta	Usmll;,eD;,a raz' ljeno, nebeško noč. Zato mu je
bilo tako rosno oko, strmeče v ne-Ker jaz ne zmorem lepše, slajše raem začudenju v bolnega prija-
pesmi,	,;	telja.
zato poklonim večni se ljubezni! "Pridem, dragi, pridem...
Dosti je pogovorov v različnih družbah, ki celo ne spadajo med — smeti.
Ako bi ne bilo tudi megle in o-blakov, bi ljudje solnčne žarke
premalo cenili.
• • •
Govoriti naivnosti je 100 krat
ložje, kakor pa najti koga, da bi
govor poslušal.
* • • i
Nekateri zaročenci zapravijo toliko denarja s svojimi izvoljen-kami, da se celo ženiti ne morejo.
Marija Sluga
2225 So. Wort St.
Chicago, m. ,
TELEPHONE: CANAL 298
izkušena in z državnim dovoljenjem potrjena
BABICA
M uljudn« priporoča al*, venskim in hrvaškim
Vsem Slovencem in Hrvatom pri-« poročam mojo gostilno
"Hotel Flajnik",
3329 Penn Avenue,
v kateri točim vedno sveže
PIVO, ŽGANJE, VINO IN RAZNOVRSTNE DRUGE PIJAČE.
Priporočam se cenjenemu občinstvu v najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanei vedno dobrodošli! NA SVIDENJE! GEO. FLAJNIK, LASTNIK, 3329 Penna Ave. . .Pittsburg, Pa.
M
ČAS
99
edini slovenski mesečnik, kteri izhaja na 86 straneh vsak mesec in velja za vse leto samo en dolar —Posamezne številke 26c.
Naslov:
'ČIS", 2711 S. Millard Ar, Chicago, III.
Ložje je vračati poklone, I kor pa izposojene dežnike.
ka
deti na pokopališču učitelja Gru- dem!
z besedo, ki jo čul je Betlehem
Bogu na visokosti večna slava in sladek božji mir priplava naj vsem, ki dobre volje so, lju-1
In Ivan se je vračal. Vračal se je naglo. Zakaj mudilo se je. Ker hrepelienju in ljubezni se vedno mudi...
Čudovita je bila ta pot! Nikolijvedno tiščal v žepu in pekel v sr-še ni hodil tako čudežno lahko. A cu.
Čim manj je kak mož vreden, I tem ložje je za kako žensko, da se
| ž njim poroči.
• • •
Novele žensk obstojajo iz slede-Ičih treh glavnih poglavij: ljubc-|zen, denar in zakon.
Krivično prisvojeni dolar te bo
M. POGORELC
trgovec z zlatnino
29 E. Madison St. Room 1112.
CHICAGO, ILL.
Pišite po cenik!
Unifed Undertaking Co.
POCREBNIKI
Podjetje, a katerim m ▼ arart tudi Slovenci.
Na vogala Union & D. St., Pueblo, Colo.
8« priporoča Sloveaeeat aa blagohotno naklonjenost. 8.17J«
Tihiji TMko sredo.
Jednote t Združenih
Katoliške drfavah
Uredništvo in npravntftvo: 1961 West tfnd Place, Chicago, DL Telafoa; Oaaal «487._
~ Naročnina:
.$0.00 .#1.00
«a laoaemaivo...................9L«0
OFFICIAL OBGAN of the
•BAND OABNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of *he
UNITED 8TATBB OF AMERICA.
leaned every Wednesday._
VMd by tka Grand Oaraiolion 8io-▼oaian Catholic Union of the United States of America.
OFFICE: 1961 West 22nd Place, Chicago, HL _Phone: Panel «487.
embeeription rate:
9mt Members, per year..........90.90
Ter Nonanembere................9LOO
Foreign Ooantriee...........91.*0
>81
Prva av. maša med poganskimi Indijanci.
V št. 40. angleškega tednika 4'»The Catholic Bulletin" z dne 2. oktobra t. 1., ki izhaja v St. Paul, Minn., je priobčil naš rojak, misijonar Simon Lampe O. S. B. iz Cloquet, Minn., zanimiv članek, kako je daroval letos meseca septembra med Chippewa Indijanci v The Bois Fortu, Minn., prvo sv. mašo. Ker je ta opis zelo zanimiv in izvira izpod peresa našega znanega slovenskega indijanskega misijonarja, ga prinašam v tej številki v dobesedni prestavi. Ta članek se glasi sledeče:
"Nett Lake rezervacija se nahaja v Koochiching okraju (County), Minn., kakih 40 milj južno od Rainy Lake (Deževnega jezera). Ozemlje St. Louis in Koochiching okraja vodi skozi indijansko naselbino v Nett Lake, tako da se nahaja poslopje vladne, ali državne indijanske agentrure, šola i. t. d. v Koochiching okraju. Tukaj živi dandanes okoli 600 Indijancev, v tej vasi sami ali v odkaza-nih jim zemljiščih, okoli 125 ob Vermillion jezeru, nekaj v Brook-stonu, malo več ob Internatinal Falls in Ranieru in blizu Ely, Minn., v Wintonu, Hardingu in Buycku ob kanadski meji ob reki Moose — 20 milj iztočno od Rani-era; v Kettle Falls, — 50 milj iz točno od Raniera. Blizu Dulutha in Towera živi le nekaj družin tega indijanskega plemena.
Ti Indijanci so živeli večinoma južno od reke Rainy in sicer celo vrsto generacij kakih 150 let ali še več. Držali so se. v bližini on-dotnih številnih jezer, kjer so ribarili, hodili na lov in nastavljali pasti razni divjačini. Sedaj se pa nahajajo na svoji posebni* rezervaciji, ki meri kakih 12 kvadratnih milj in je ondi kakih 50.000 akrov tem Indijancem odmerjenega zemljišča. Vse to je vlada.določila Bois Fort, ali Nett Lake Chippewa Indijancem.
Takozvani 'Mekatewikwanaie,' ali "črne suknje" 19. stoletja (misijonarji) so obiskali že vse večje indijanske naselbine v severni Minnesoti; le v Nett Lake ni prijel še nikdar kak duhovnik. Tako so mi zatrjevali ondotni stari Indijanci. Čemu ne, — ne more nihče razodeti ali povedati "Kako bi zamogli verjeti onemu o ko jem še niso nikdar slišali?' (Rom. X. 14.) Ni čuda torej, da so ti Indijanci skoraj sami pegani
V sredo, dne 8. septembra t. 1 sem se napotil torej iz Cloquet proti Nett Lake, kamor sem do spel drugi dan, (v četrtek) zve čer. Potoval sem do tja z vlakom s čolnom in vozom okoli 175 milj Najprvo sem se ondi zglasil pri lokalnem agentu, ali superinten dentu Mr. Robert E- Danielu, ko jega sem že preje o štejem name ravanem prihodu obvestiL Orne njeni uradnik je bil zelo Jtostolju ben in prijazen z menoj. JZa pre nočišče mi je določil hišo vladne ga zdravnika, za daritev sv. maše pa staro šolsko poslopje. Obedo val sem' ondi z vladnim uradni kom, Mr. Collinsona, ki je bil u-služben na bližnji domači parni žagi. V Nett Lake prebiva samo 10 belokovcev. In podal sem se na svoje delo, da sem obiskal ondi nekaj indijanskih družin. To je
bilo prvikrat, da je to revno ljudstvo videlo kakega povsem črno oblečenega človeka, ali misijonarja. Pri ' vsaki leseni indijanski
kocici, kjer sem šel mimo, je vsa indijanska družina (staro in mlado) radovedno zrla skozi okna na mč. Nekateri so celo odpirali svoja vrata in od tam gledali čudnega novodošltfca. Od daleč sem čul klice Indijancev: Mekatewikwa-naie na aw? Ali je to črna suknja? Brez kakega posebnega, ali drugega (telefoaičnega) obvestila je vsakdo v tej naselbini znal o mo <jem prihodu.
Prva sv. maša.
Nekaterim katolikom, katere sem naletel, sem naznanil, da bo sv. maša v petek zjutraj v stari šoto je bilo naslednje jutro. In res je bilo pri tej sv. daritvi šest ndijancev navzočih. To je bilo prvič, da se je ondi darovala ne-irva sv. daritev po novi postavi v Nett Lake rezervaciji. To je bi-o v petek, dne 10. septemb. 1915. Čez dan zatem esem hodil okrog, da sem preštel vse ondotne Indijance naše vere, kar sem jih mogel dobiti. Vseh je bilo okoli 30, d so bili po katoliškem obredu krščeni v raznih drugih krajih. Nekatere je krstil Rev. Odorič, O.
M. pri izviru Rumene reke (Yellow River), Wis.; druge, večinoma mlade je pa spreobrnil na državni indijanski šoli v Tower, Minn., naš znani starosta slovenskih misijonarjev, Rt. Rev. Jos. F. 3uh iz Elya, Minn. Eden izmed teh Indijancev se je dal krstiti v BaH Clubu, eden y Cloquet in e-den v Michipicoten River, Ont Torej samo 30 katoličanov izmed 260 naseljencev v eni vasi! Sv. ?eter jih morda ni našel toliko v
nekdanjem starodavnem pagan-mestu, — Rimu, ko je dospel tja prvikrat. To mi je dajalo tolaž M). Indijanci v Nett Lake ne ži vijo na svojih odmerjenih zemljiščih tako skupaj, kakor oni v White Earth in Cloquet. Vsi ti živijo namreč bolj skupaj blizu Nett Lake, kjer lovijo v tem jezeru ribe, in zbirajo meseca septem t>ra divji riž. Pridelujejo tudi srompir in nekaj malo koruze. Živijo se tudi s pobiranjem raznih agod in s »pridobivanjem drevesnega sladkornega soka.
V petek in v soboto fcvečer smo imeli roženvensko pobožnost v o-nem prostoru, kjer se je brala sv. maša. Tedaj seni vedno pričakoval, da bo pri tej pobožnosti kdo odgovarjal z molitvijo: "Daj nam danes naš vsakdanji kruh itd!" ali "Sveta Marija Mati božja prosi za nas grešnike itd." -— Pa vse je bilo tiho! Rožni venec sem moral torej jaz sam cel moliti. Oni Indijanci so bili namreč samo krščeni. To je bilo vse, kar so znali o na»i sv. veri. Take stvari niso nič novega za kakega indijanskega misijonarja.
Ko sem molil v oni stari šoli tisti večer sv. rožni venec, se je čulo iz sosednih indijanskih koč vedno ropotanje na toben. Vsled tega .-.ie je ta čudna goaba zelo motila, ko sem hotel po onem sv. večernem o pravilu dati malo poduka še nekaj pričujočim indijanskim ženam in otrokom. Skoraj v vsaki poganski hišici, kjer sem se mudil, sem videl majhen bobenček, v velikosti kakih 18 palcev v prore-zu. Ti pagani ljubijo posebno svoje medicinske plese, ki so zvezani z raznovrstnimi, nam nerazumljivimi "hocjus-pocusi." Ubogo ljudstvo! Zlobni duh ima tukaj v Nett Lake svoje stalno domovanje. Preteklo bo še več let, pred-no bo mogoče spreobrniti te Indijance V dobre katoličane. V Red Lake in Cross Lake so imeli ondotni paganski Indijanci okoli leta 1858 že enega katoliškega misijonarja. To je bil namreč naš rojak Rev. Lovrenc Lavtižar, ki je dne 3. decembra 1. 1858. ob Red Lake zmrznil. Od onega časa so pa ti Indijanci brez kakega dušne ga pastirja. Nett Lake Indijanci so najmanj za dve generacije na zaj za našimi Chippewa katoliškimi Indijanci v Severni Minnesoti, to pa, bodisi v materijelnem, a-li duševnem ozirm
Nedeljska služba božja.
V nedeljo, dne 12. septembra sem se nadejal najmanj 30 verni kov k službi božji. — Cela kon gregacija je znašala samo 15 duš Med sv. daritvijo ob 10. uri sta prejela dva Indijanca sv. obhajilo Sv. ma^o sem daroval na neki stari mizi, na kateri je gorelo četvero sveč. Ta oltar so krasile tudi dve rože, katere je naredila že
prejšnji dan neka katoliška Indi-janka. Za časa mojega misijonarskega delovanja sem imel samo enkrat še manj vernikov navzo-lih pri sv. maši; to je bila n<*d#ja.! dne 23. oktobra 1. 1892 v neki in dijanski vasici ob Cass Lake. Tedaj sta bila navzoča samo dva stara moža: en katoličan in en do-^an.
Pred sv mašo sem oznanil navzočim v krasnem in melodičnem Od jibwe indijanskem narečju: "Vi imate gotovo doma več malih otrok, kojih očetje ho pogani, matere pa katoličank.e Prosim vas pripeljite popoldne seboj vaše male, da jih bom krstil. Če se ze oee ne briga, da bi postal katoličan
—	privedite torej saj ve matere svoje otroke najprvo k Bogu, dru gi Ijud^bodo sledili že kasneje Tako so delali obiČno Chippewa Indijanci po drugih rezer-vaci jah." Kaj mislite, koliko otrok sem isti dan krstil? Niti enega ne
—	Za isto nedeljo zvečer sem o znanil tudi verski poduk v angleščini za onih 10 belih nekatoliča nov, ki so bili v yladni službi. Na moje veliko veselje jih je prišlo kakih 30. Med temi je bil tudi načelnik indijanske rezervacije Mr Daniel, pravi tip Yankeeta (Američana) iz države Mississippi in bivši indijanski agent v Red Lake, Minn. Pridigoval sem jim o kato liški cerkvi kot edino zveličavni Kristusovi cerkvi. Vsi so me zelo pazljivo poslušali kakih 40 minut. Tedaj ni bilo čuti nič več milo do-nečega (?) bobnanja iz bližnjih koč, ker indijanski agent ne dovoljuje delati ob nedeljah sličnega šundra.
Naslednji dan, v pondeljek, ali zadnji dan mojega tamo»njega o biska sem zopet maševal. Tedaj sem imel zopet enega obhajanca Navzočim (8, večinoma ženskam1 sem povedal, da jih mislim letos njo zimo zopet obiskat. Tedaj naj se odločijo, da bodo prinesle vse svoje otroke k sv. krstu.
; i "
Katoliški pijonirji.
Za našo katoliško zgodovino je značilno, kdo je prvi prižgal luč prave sv. vere v Nett Lake indijanski rezervaciji. To je bilo že pred kakimi 30 leti. V hvaležen in trajen spomin naj tukaj o-menim imena teh blagoveptiiikov: Walter Pijikins (Kralj) in Ida Ajawakmigok njegova žena; Katarina Wassajibikok (Veter) vdo va s 5 otroci in enim pravnukom Rosie Pegamoiwečidamok; Jolm Obimoiwegijig; Frank Nijoiash. njegova žena in 7 otrok; Agnes Livingston (mešane krvi); Dan Mc Cloud, (polukrvnež); Henry Connor, (mešane krvi) in dva njegova otroka; John Rov, (mešane krvi) njegova žena in 2 otroka.
ha j a samo en velik vodnjak za celokupno vporabo. Teh Indijancev se lotijo večkrat razne kožne bolezni, — jetiki so pa le malcl pod-' vrženi. Povprečno' obiskuje dr-žavnfo šolo po 50 učencev, kjer sta nastavljena dva učitelja. Novo agencijsko uradno poslopje in šo la je vse pod eno streho; to poslopje je bilo l^ps dograjeno.
Vrnitev proti domu.
V	pondeljek, dne 13. septembra sem se podal v Orr, z C. N. R. R. vlakom v spremstvu Mr. Daniela, ki me je zastonj prepeljal s svojim motornim čolnom kakih 9 milj preko Pelikan jezera. To jezero sestoji iz kakih 40 manjših jezerc. Nett Lake jezero je dolgo kakih 5 milj od severa protu jugu in eno miljo široko. . Okrog in okrog o-beh teh jezer raste dosti divjega ali gozdnega riža. Razdalja iz Orra do Nett Lake je po vodi in z vozom okoli 17 milj.
Drugo jutro, v torek sem se mudil v Fort Francis, Ont. (Kanada) kjer sem si ogledal veliko državno šolo za Chippewa Indijance, Rainy Lake rezervacije, 3 milje iztočno od Fort Francis. Rev. Ph. Veles, O. M. I. je ravnatelj te šole in te indijanske misijonarske postaje. Vseh skupaj ima 70 učencev; pomaga mu nek samostanski brat in 5 sivih nun. V tem kraju imajo Indijanci lično, $5.000 vredno katoliško cerkvico.
V	sredo zvečer, dne 15. septembra sem bil pa zopet doma med našim "anishiwabegi" v Cloquet, Minn.
Dal ,J3og svojo milost za spreobrnitev Nett Lake paganov, tako da bodo sledili svojim rodnim so-bratom v Minnesoti in naj jih objame že enkrat pravi mir v Kristusu! Molite zanje!
V	kraju kjer se nahajam jaz, a-li v duluthski škofiji je Sedaj 1500 Chippewa katoliških Indijancev in 2700 Indijancev chippewskega plemena."
Iz Minoesote.
Mesto Tower je pričelo po 1
1893 pešati v vseh ozirih, ker se je so jih imenovali hudičeve po
...	- •	•	1__^ 4 n A Otroitlll VVYtA«]
sled rade zgubil. Kasneje so pa žilo zopet našhV gtobokem rovu.
%V Biwabiku je bilo meseca oktobra 1892 rojeno prvo dete, neka Slovenka, kakor poroča Rt. Rev. Buh, ki je onočasno oskrboval Tower in vse opisane naselbine. To deklico je krstil za Ano Brozo-vič. Lastnik zemlje, kjer stoji Biwabik, ji je daroval eno loto zemljišča, ta je določil, da naj se ta deklica piše Ana Biwabik Brozo-
so se šele pričele tudi
vič.
Zatem
druge naselbine kakor: Virginia Eveleth, Hibbing in Mt. Iron Virginia je danes največje mesto v tem železo- rudniškem okraju. V to mesto vodi 5 železnic" in je glavno križišče proti Kanadi. To mesto je prvo do tal pogorelo pred 22 leti, zatem pa zopet meseca junija 1900 leta. Kasneje so se vstanovile še naselbine Sparta, Gilbert, M c Kin ley, Aurora, Buhl, Chisholm, Calumet, Minn. itd.
Po vseh teh naselbinah se u-kvarjajo razun nekaj kmetovalcev in več trgovcev in gostilničarjev vsi drugi večinoma po železnih rudnikih.
Naša K. S. K. J. ima skoraj po vseh teh krajih svoja krajevna društva. Nekdaj v obče hude zime so zadnja leta tu pojenjale. Sodi se vsled tega, ker so gozdovi v Severni Minn, že močno posekani, kjer. so bila močvirnata tla.
Sedaj se pa spreminja to ozem-je v farme in sadne vrte, kar je bilo tu pred 24 leti še vsa goščava; radi hude zime v teh krajih tudi vrtno sadje ni raslo.
Zadnej čase se poleg raznih društev rojaki v Minn, tudi zelo ogrevajo za zidavo Narodnih domov Tu na Ely imajo Slovenci Čitalnico v svoji lastni hiši, tam-buraško društvo, itd
Samo dva belokožca sta ondi poročena z Indijankami. Indijanski metodistovski pastorji so se mudili v tej rezervaciji že več letuc-den izmed teh namerava sedaj zgraditi tukaj novo cerkev zu svojo misijonsko postajo. Mr. Da niel, načelnik te rezervacije pa temu nasprotuje, ter pravi, da bodo imeli Nett Lake Indijanci raje našo katoliško cerkev v tej naselbini. Proti meni se je Mr. Daniel o tem sledeči izrazil: "Nekateri indijanski pridigarji delajo samo nemir in zdražbo med tem revnim ljudstvom; dobrih kristjanov pa ne morejo nikakor narediti iz teh ljudi; to se je pokazalo že tudi po drugih indijanskih rezervacijah."
Na rezervaciji.
Leta 1905. je bil od države nastavljen prvi indijanski agent za Nett Lake; to je bil Thomas J. Jackson. Pred tem časom je oskrboval to indijansko naselbino La Pointe, agent iz Ashlanda, Wis., letno podporo jim je plačeval v Tower, Minn. Odkar živijo Chip pewa Indijanci v lesenih kočah, je samo kakih 12 let. Tedaj jim je ta stanovanja zgradila državna vlada; preje so pa stanovali ti rdečekožci v svojih, iz brezovega lubja narejenih šotorih, ali "wig-wamih." " Ishtotewabo," ali stra»no in žgano tekočino (visko) se ne sme držati v tem kraju. V Nett Lake je videti le redkokdaj kakega pijanega Indijanca. Zakonske obljube se sklepajo v uradu indijanskega agenta. Vsem tem Indijancem se dobro plačuje za njih delo na rezervaciji, ali v n^ih naselbini. Delajo običajno po 8 ur na dan; popravljajo »ceste so zaposleni na parni žagi, delajo druge zgradbe in nasipe, čistijo semljo, oskrbujejo sanitarno delo in postavljajo dimnike na svojih kočah. V tej naselbini se na-
Skoraj prav na skrajni točki Severne Minnesote se nahajam ko to pišem in sieer na Ely, Minn.— V tem železnem rudniškem okraju živi kakih 15.000 naših rojakov, ali Slovencev, in približno toliko tudi drugih Slovanov, ki imajo mnogi svoje trgovine in večinoma svoja domovja; zadnje čase pa tudi mnogi selijo na kmetije. Razna mesta, ali naselbine tukaj na Range so oddaljene od 60 do 75 kvadratnih milj ena od druge, osobito oni kraji, kjer živajo Slovani.
prvi rudnik se je odprl na Me-sabi, potem okoli leta 1880 > Towru. Mesto Tower je v zgodo vini naših slovenskih podp. društev radi tega znamenito, ker se je ondi ustanovilo 1. 1887 prvo slovensko društvo in sicer sv. Cirila in Metoda s kakimi 150 člani. Leto kasneje je pa imelo to društvo že svojo podružnico istega i-mena in sicer na Ely, Minn. To društvo se je ustanovilo v Fr. Lo žarjevi hiši,kjer sta imela še sedaj živeči starček Ložar in njegova ne davno umrla sestra na stanovanju naše rojake. To je bila prva hiša na Ely, kjer so se vršile društvene seje. Omenjeno društvo se je ustanovilo dne 15. avgusta 1 1888 z 102 članoma; prvi tedanji drustv. predsednik je bil rojak Frank Ložar. V tej hiši se je darovala tudi prva slovenska služba božja, dokler se še ni postavilo cerkve na Elvu. Pravila za prva društva so bila tiskana v tiskarni J. Krajca v Novem mestu na Do lenjskem. Danes je tukaj že do 25 raznih slovenskih in drugih slo vanskih društva. Samo Sloven ci imajo v cerkveni dvorani 12 društv. bander in zastav, nekate ra izmed teh so precej dragocena Tako je od prvega društva sv. Ci rila in Met. tukaj krasno izdelano bandero z napisom ustanovitve društva 15. avgusta 1888. To ban dero je bilo izdelano v Ljubljani in je baje veljalo $500— Tudi druge zastave so veljale večino ma vse nad $100.— Več, kasneje ustanovljenih društev, pa še nima svojih lastnih zastav. Zadnje čase se tu vstanavljajo vedno še nova društva.
Ob času ustanovitve K. S. K. J ie bilo v Towru, na Ely in na Bi-wabikti do polovice celega član stva te Jednote. Prva železnica se ie pričela graditi semkaj 1. 1888 ;n danes živi tu na Elv že nad 3,-000 Slovencev.
kože. Tertulijan, Prudencij i.
ne in so kristjane svarili pred mi. Oferkev jgjigstavila na ta prfenik Obrezovanja Jezusovega da bi se kristjani ogibali teh r~ uzdanih veselic, spominjajoe se, da je ta dan novorojen Zveličar prvikrat prelival svojo kri.
Zornlce v gozdu.
Zložila M. Elizabeta.
Pozdrav
M. Pogorele.
Novo leto pri Rimljanih.
Prvi dan novega leta, Kalen-dae Januariae, je bil pri Rimljanih že izza najstarejše dobe pravnik, posvečen zlasti dvoglavemu bogu Janu, ki je z eno glavo gledal na preteklo, z drugo pa na no-, vo leto. Meščani so se zbirali v njegovem svetišču na Tarpejski pečini v novih oblekah. Konzula sta pa šla v slavnostnem izprevo-du, spremljana od senatorjev, vitezov in ljudstva na Kapitolij, kjer se je vršila daritev Jupitru. Po daritvi#sta priredila konzula pojedino na Kapitoliju in delila gostom in drugim koške z denarjem, zabojike, zlate čaše, obleko in ploščiee s podobami in imeni konzulov.
Prijatelji so si voščili "Kalen-das ianuarias felices cum maltis annis" in si dajali novoletna darila, takozvane strenae Kalenda-» i a riae. Izprva so si dajali kot strenae razno sladko sadje, kakor da-telje, smokve, med, niandelje i. dr. To naj bi bilo nekako dobro znamenje za celo leto. "Omen causa est," pravi Ovidij, "ut res sapo-rille sequatur et peragat coeptum dulcis' ut annus iter," (zato da sladkost spremlja dogodke celega leta in da leto brez grenkosti dovrši pričeto pot). Knialu so pa .na mesto sadja darovali zlate novce, posode in čaše, na katerih je bilo pogosto napisano: Annum novum faustum felicem. Novoletna darila so dajali zlasti klijenti svojim patronom in učenci svojim učite ljem, pa tudi meščani cesarju. Na nekem novcu iz Hadrijanove dobe se nahaja napis: Seriatus popu-lusque Romanus annum novum novum faustum felicem Iladriano Augusto patri patriae.
Pozneje so prišle v navado tudi razbrzdane pojedine, katerih so se udeleževali gostje, oblečeni v ženske obleke ali pa v goveje
V	tihem gozdu ... Jutro ziato jasno gleda čez ravni; vitke smreke, sočno trato
z žarki solnčnimi rosi. Ob poljubih topložarnih tam ob ploščah se oltarnih vžiga lučic milijon. Služba božja se pričenja, služba večnega vstajenja . . . čuj, iz gostolistnih kron: Kyrie eleison!
Spev končan . .. Le orgle glasne še done pod baldahin, zliva med akorde krasne se na tisoč violin. Kov bi spuščal se iz raja mir, odet s cvetličjem maja, na zeleni gozdni tlak: mehkonežno zatrepeče himna betlehemske sreče, plava više v sinji zrak . . ^ 1 Gloria . . . et pax ...
Li m bar dvigne čašo nežno, svoj nedolžnolepi cvet, se ozre v nebo hvaležno, evangelij moli v svet: "Vi, ki v skrb ste zakopani, glejte limbar na poljani, dela, prede on li kdaj V' Tisoč bilk se tiho skloni in nešteti milijoni zapojo v cvetlični maj: Credo in Deum . . ^
Skozi veje temnoliste gleda solnce v tihi log, siplje žarke zlatočiste . . . Ve li, da se bliža Bog? Zlat za zlatom z neba pada, vsak velika, sladka nada, da pripravi Kralju pot Žarkov sto in sto se križa, glej, nebo se zemlji bliža, harfe zadone povsod: Sanctus, sanetus . . .
Hipno pa umolkne petje harf in čistih violin; nežno le pozvanja cvetje, Kralj prihaja iz višin.
V	rožni halji, s krono zlato, stopi na cvetlično trato
in na mehka gozdna tla. Vsaka cvetka, čuj, zapoje, ptiček vsak igra po svoje slavospev iz duše dna: Benedietus . . .
Skušajo se strune zlate, vsaka poje svoj pozdrav, in kadilnice bogate Kralju trosijo vonjav. Angel pa zakliče vneto: "Glejte božje Jagnje sveto, ki ljudem odjemlje greh!"* In na harfi srebroglasni porodi se spev stoglasni, zadoni po gozdnih tleh: Agnus Dei . . .
In povzdigne Kralj desnico, • I blažen je pogled njegov, in nad sleherno cvetlico svoj izlije blagoslov. Še od pevčkov se poslavlja, hvali jih in blagoslavlja On, ki jim je pesem dal. Vse končano . . . Kralj odhaja .. Gozd, odet s cvetličjem maja, pa prepeva svoj koral: Ite, missa est!

Oporoke so najboljši precenje-valec premoženja.
o o e
Neki kitajski filozof trdi, da K pod vsakim sivim lasom za 1 nn-čo modrosti.
O o o
* Ne skoči preje čez jarek, dokler nisi istega dobro z očmi premeril.
VABILO NA NOVOLETNO VESELICO,
katero priredi društvo "Slavija" štev. 1, S. N. P. Jednote dne 1. januarja 1916 v Pilsen Auditorium dvorani, 1657 Blue Island Ave., blizu 18. ceste, Chicago, 111. Pričetek ob 2 uri popoldne.
Vspored te veselice je bogato preskrbljen z raznimi šaljivimi tor kami, katere bodo nudile cenj. občinstvu dovolj veselega razvedij in krasne zabave. Najnovejše točke so: Šaljiva poroka; dotični, k«f se bo največkrat poročil, dobi krasno darilo. — Dalje: Tekmoval«! ples; dotični, kdor bo najboljši plesalec, prejme krasno darilo, -r Pri ženskem volilnem plesu prejme dotičnik tudi lepo nagrado, ki b» imel največ slovenskih trobojnic. Opomba: Občinstvo v slovenski, ali narodni noši ima prednost do daril.
Na razpolago bode izvrstno Pilsen Olympia pivo in Atlas Magnet pivo v steklenicah, najboljše vino, smodke, okusen prigrizek itd. Skf* belo se bode vsestransko za najlepšo postrežbo in izborno zabavo; vsled te era kličemo: Na veselo svidenje in srečno Novo leto 1916! (Advert, št. 50—51.)	,	ODBOR.

f*anovlj«A T Jolietu, m. dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jo-lietn, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898.
GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Telefon 1048
Od ustanovitve do 30. novembra 1915. skupna	podpora
$1,102.846.43.
GLAVNI URADNIKI: ftedsednik: Paul Schneller, 1951 W. 22nd Place, Chicago, HL I podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N .Chicago St., Joliet, 111. O. Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, 0. •lavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, Di. Pemoini tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. 7. } flavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, HL
Oahovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 New Jersey Av., Sheboygan, Wis. Ptoblaščenec: Martin Muhič, box 537, Forest City, Pa. ▼rhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, HL
NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, EL Geo. Thomas, 904 East B. St, Pueblo, Colo. John Povsha, 311 — 3. Ave., Hibbing, Minn Prank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, El. Frank Fran&d, 318 Pierce Si, Milwaukee, Wis.
POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaoonda, Mont Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2027 W. 23. St., Chicago, El. j	PRAVNI ODBOR:
Joseph Buss, 6712 Bonna ave. N. E. Cleveland, Ohio. Frank Svete, 1428 So. Sheridan Rd., Waukegan, EL Frank Plemel, Rock Springs, Wyo.
UREDNIZ "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, EL Telefon: Canal 2487.
Via pisma in denarne sadeve, tikajoče se Jednote na) se poiiljajo t as flavnega tajnil^ JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., JoUet, EL depise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa m: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE," 1951 W. 22nd PL, Chicago, EL
Vsem gg. uradnikom krajevnih društev, cenj. članom in članicam nase Jednote in čita-teljem tega lista želim tem potom
vesele io zadovoljne božične praznike, ter srečno in uspešno novo leto 1916.
PAUL SCHNELLER, gl. predsednik K. S. fc. J.
Prav vesele in zadovoljne božične praznike, ter srečno in uspešno novo leto 1916
želim tem potom vsem odbornikom (icam) krajevnih društev, celemu članstvu nase Jednote in prijateljem ter znancem!
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. J.
Listnica uredništva.
Vsi doposlani dopisi in razna naznanila, ki niso danes priobčena, sledijo v prihodnji številki; izpustiti smo jih morali radi pomanjka nja prostora za to božično številko.
Ker je to prva božična številka našega lista, smo jo priredili in posvetili le božičnim praznikom ; vsled tega so za danes izpuščene ameriške in inozemske novice, ozir. vojne vesti. Iste bomo skušali prihodnjič izpopolniti.
Uredništvo "Glasila K. S. K. Jednote" želi konečno vsem cenjenim čitateljem, sotrudnikom in prijateljem lista najveselejše in zadovoljne BOŽIČNE praznike, ter zdravo, srečno in uspešno NOVO LETO!

IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA K. S. K. JEDNOTE.
Zborovanje glavnega odbora K. S. K. Jednote se prične 10. januarja 1916 ob deveti uri zjutraj v glavnem uradu. Vsled tega se gospode nadzornike službenim potom opozarja, da se gotovo in pravočasno omenjenega zborovanja vdeležiti blagovolijo.
Krajevna društva ali posamezni člani (ice), ki imajo kaj poročati, oziroma kak nasvet, prošnjo ali pritožbo odboru v presojo in rešitev predložiti, naj to store do zgoraj dmenjenega dne, to je do 10. jan. 1916.
Vsa društva se tudi prosi, da pravočasno pošljejo vsa poročila in denar v pokritje ases. na gl. urad Jednote, da se zamorejo knjige zaključiti in račun pravilno in ob času napraviti.	%
Na vsa krajevna društva sem te dni razposlal listine "IMENIK ČLANOV IN ČLANIC." Tajniki (ice) se prosijo, da izpišejo imena vseh društvenikov in društvenic in sicer po starosti, to se pravi vse člane in članice, ki plačujejo za starost 16 skupaj, za 17 skupaj itd. Paziti je treba, da se označi prave certifikat številke in svoto, za katero je vsak posameznik zavarovan.	,
Društva, ki so uverjena, da se razpis asesmenta strinja z društvenimi knjigami, oziroma, ki so prepričana, da je razporedba članstva označena v razpisu mesečnih ases. pravilna* tyka društva lahko napravijo le uradno potrdilo, da je razporedba članstva pravilna, kar Gostuje. Tako potrdilo naj podpiše društveni odbor in opremi isto 2 društvenim pečatom, ter pošlje na urad Jednote.
kakor hitro prejmem listine "Imenik članov in članic" od druš-
tvenih tajnikov (ie), hočem iste takoj pregledati in po pregledu zopet vrniti, da se zamorejo društvene knjige pravilno urediti. Vsled tega prosim, da se imenike kakor hitro mogoče pošlje, v pregled in popravek.	-I	'XV 'n	W iti Hi . bk
V teku par dni razposlati hočem tudi listine za napravo letnega finančnega poročila. Vsako društvo se že vnaprej opozarja, da napravi pdročilo kolikor mogoče natančno, kakor se zahteva na v to prirejenih "formah." Pripomniti moram, da-se na listinah zahteva označbo skupno izplačanih podpor za časa obstanka društva. To je zelo po membna točka, ki se rabi pri sestavi štatistike, ter je treba paziti, da se označi popolna svota vseh izplačanih podpor. V slučajih, kjer je nemogoče navesti popolne svote, naj se vsaj približno omeni, koliko podpore je društvo izplačalo. Istotako je tudi potrebno, da se označi in omeni denarno premoženje društva z dnem 31. dec. 1.1.
Da ne bode eno, ali drugo društvo supiilo kaj napačnega pri tem zahtevanju, naj omenim toliko, da te številke so izključno le za sestavo štatistike. Nobeno društvo ne sme misliti, da Jednota hoče znati za društvena premoženja radi tega, ker se hoče polastiti njih blagaj-nic, — nikakor ne! Pač pa se gre za to, da se napravi pregled, kolike so krajevna društva in K. S. K. Jednota skupaj plačala podpore, koliko dobrega dela je bilo s tem napravljenega in koliko premorejo društva in Jednota skupaj. Tako poročilo bode gotovo vsacega člana razveselilo in dalo lep vzgled slovenski javnosti Kako hitro prejmem poročila od društev, sestaviti hočem skupno poročilo in isto objaviti v Glasilu Jednte.
Sklepčno želim še enkrat članom in članicam najveselejše in zdrave božične praznike, ter ostajam spoštovanjem in pozdravom
. Vaš udani sobrat
Josip Zalar, glavni tajnik K. S. K. J.
Joliet, El., 16. dec. 1915.
Nežka z Bleda
Vsebina narodne igre, v 5 dej., katero priredi dne 26. dec. t. 1. popoldne in zvečer v cerkveni dvorani dr. Marije Pomagaj št. 78 K. S. K. J., Chicago, 111.:
S^ara dninarjeva vdova Marjeta je živela zelo siromašno v gozdarjevi hiši v Blejskem kotu. Imela je dve hčerke: 17 letno Nežko in 10 letnoLojziko. Borba za vsakdanje življenje je bila od dne do dne hujša.--
Približal se je zopet sv. večer. Domači g. župnik se je ta dan spomnil ubož-ne družine v logarjevi koči in ji j^ poslal več božičnih daril, obleke i. t. d. kar Marjeto in njene hčerke zelo razveselilo. Ravno ko se veselijo te pri božičnem drevescu-sv. večera, pride tirjat za stanarino ošabna gozdar jeva žena Marta. Ta je silila Marjeto, da naj veli Nežiki iti v kako službo da ji bo kaj pripomogla. -t- In prišlo je res do ločitve. Nežika se je podala po svetu za kruhom. Nek večer zaide na grajski vrt grofinje Amalije. Služkinje iz grada so našle objokano Nežiko na neki klopi spečo. Nežika je dobila zatem službo hišine v Amaliji-nem gradu, kjer je ostala vsa srečna in vesela več let v veliko zadovoljnost lastnice grada.
Med tem časom se Stanko, edini sin grofinje, — strastno zaljubi v krasno Nežiko ter ji nekoč razodene svoje srce. — Ker so bile pa ostale služkinje Neži ki vsled tega nevoščljive, jo je neka služkinja obdolžila tatvine in nepoštenosti. — Podtaknila ji je dragoceno briljantno iglo v škatljico, namenjeno njeni materi. Grofinja Amalija je vsled tega s tatico odslovila Nežiko iz službe. Nežika zapusti, vsa obupana, grad; ker so jo po nedolžnem spodili ali osumili tatvine; vrnila se je zopet proti svojemu domu, kjer so jo njene tovarišice gledale zani-eevalno in po strani, kajti vest o Nežkini tatvini se je zvedela tudi že na Bledu —■ Med tem je prevzetna gozdarica še spodila tudi Nežkino mater in Lojziko iz hiše — Nežika se skriva pred materjo, ker jo je sram.
Zadeva glede ukradene bril jan tne igle v Amalijinem gradu se kmalu pojasne in se dožene Nežkino nedolžnost. Grofinji Amaliji je hudo pri srcu, ker je tako grdo očrnila pošteno Nežko; vsled tega se napoti s Stankotom na Bled, naravnost v Marjetino kočo, kjer prosi Nežiko odpuščanja. V priznanje njene pridnosti, poštenosti in blagega srca, dovoli konečno grofinja, da se sme Stanko po ročiti z Nežiko in podeli obema svoj materin blagoslov. Tudi stara vdova Marjeta je bila pri tem veselem dogodku navzoča, ter je konečno tudi ona podelila svoj blagoslov srečnemu grofu Stankotu in njegovi zaročenki, — Nežki z Bleda.
DOPISI.
NAZNANILO.
Vsem faranom cerkve sv. Štefana v Chicagu, 1111., kakor tudi drugim rojakom iz našega mesta se s tem naznanja, da se ne bode letos na božiči^ večer vršila običajna polnočnica. Sv. maše se vršijo na Sv. dan: prva ob 5 uri, druga ob 8. in tretja ob četrt na 11. uro dop.
Polnočna maša mora izostati vsled policijske prepovedi, ker je cerkev premajhna za 1000 vernikov, ki prihajajo vsako leto k tej polnočnici. Predpisana je vdelež-ba le toliko vernikov, kolikor je sedežev v cerkvi.
Dalje poročam, da bode pri vseh treh sv. mašah na božični dan kolekta za cerkev. Pposim vsakega, da naj daruje kaj v to svrho po svoji zmožnosti.
Konečno želim vsem cenj. faranom in drugim Slovencem iz našega mesta prav vesele božične praznike, ter srečno novo leto.
A. Sojar, župnik.
NAZNANILO. Iz urada tajnika dr. sv. Štefana št. 1 K. S. K. J. v Chicago, El. Kakor je bilo v tem listu nafctta-
njeno, bode imelo naše društvo letos na dan sv. Štefana, ali svojega društvenega patrona to je, dne 26. decembra ob 8. uri zj. sv. mašo za vse svoje žive in pokojne člane.
Člani naj se zberejo v cerkveni dvorani najkasneje ob tri četrt na osmo uro, da potem korporativno r.o novo leto! odkorakamo v cerkev. ' Vsakdo
niki: Frank Kobal, Frank Kozjek in Josip Kremesec. Ravnatelj Anton Smid.
Pri tej seji se je tudi sklenilo, da je pristop v naše društvo za nedoločen čas prost, torej se nudi zopet lepa prilika onim, ki šc niste pri nobenem društvu za pristop. Naše društvo plačuje tudi za naprej $6.00 tedenske podporo.
Vse člane, ki so premenili svoja stanovanja, prosim s tem, da naj mi to precej naznanijo; kajti nekateri taki člani zatem godrnajo, da "Glasila" ne dobivajo točno. Temu je vsakdo sam kriv. Vsak član, ki meni pravočasno sporoči premembo naslova bo dobivar ta list v redu, kajti jaz premembo precej naznanim na upravništvo. Istotako tudi opozarjam vse člane našega društva, da naj se vsakdo nažnani prece^ če zboli in sicer naravnost pri drugem tajniku sobr. Frank Kozjek. ki stanuje l.a 2030 AV. 23rd St., Chicago, 111.
Že v štev. 48 našega Glasila sem opomnil in pisal, da mora poravnati vsak član vse svoje as^s-mente ter zaostanke pri seji dne 12. dec. Vendar je še par članov to prezrlo in zanemarilo. Iste opominjam slednjič, da naj sttar poravnajo do 31. decembra t. 1.
Nadalje se je tudi sklenilo, da so vsi člani korporativno vdeleži-mo-sv. maše ob 10. uri na Božič. Vsakdo naj pride že nekaj preje v društveno dvorano.
Konečno voščim vsem Članom in članicam K. S. K. J. zdrave in vesele božične praznike, ter sreč-
naj prinese s sabo regalijo.
Upati je, da se bodo te sv. maše udeležili vsi člani!
Vesele božične praznike in srečno novo leto članom našega dru^ štva in članstvu K. S. K. J.
Math Grill, tajnik.
Chicago, m.
S tem naznanjam, da je imelo društvo sv. Alojzija št. 47 K. S. K. J. dne 12. decembra svojo letno sejo, ki se je vršila v lepem redu. Za leto 1916 je bil izvoljen sledeči odbor: Antpn Petrič predsednik; Rajmund Maraz podpredsednik; John Wuksinich, fin. tajnik; Frank Kozjek zapisnikar: Martin Kremesec blagajnik; Martin Nemanich zastopnik. Nadzor-
Sobratski pozdrav
John Wuksinich, tajnik. 2432 So. Hamlin ave.
s tem pokaže, da je
ja prsa, da
katoličan.
Vsem članom (icam) K. S. K. J. voščim prav vesele božične praznike in srečno, ter uspešno novo
Bratski pozdrav
Josip Rtiss, tajnik.
NAZNANILO.
Društvo Marije Sedem Žalosti št. 50. K. S. K. J., Allegheny. Pa., bode priredilo dne 31: decembra (na Silvestrov večer) v K. S. Domu na 57. St., Pittsburgh, Pa., veselico. Vsled tega so člani gori-navedenega društva naprošeni, da se te veselice udeležijo v polnem številu. Že več kot 3 leta ni imelo naše društvo nobene veselice, zatorej upam, da bode ta prireditev dobro obiskana od našega članstva. pridite vsi cenjeni člani (ice), katerim je napredek društva pri srcu. Na tej veselici bode igrala slovenska godba. Zaeno prosimo in uljudno vabimo vsa o-stala slovenska društva v mestu Pittsburgh, da se blagovolijo udeležiti te naše veselice tako tudi vsi cenjeni rojaki Clovenci iz naše naselbine in okolice. Za dobro postrežbo bode skrbel odbor.
Navedeno naše društvo je na svoji seji dne 12. t. m. izvolilo sledeči odbor za 1. 1916.: Predsednik John Mravintz, 1107 Haslage Av., Allegheny, Pa.; podpredsednik John Štajduhar, 5153 Berlin Alley, Pbgh, Pa.; I. tajnik Frank Trempuš, 4628 Hatfield st., Pittsburgh, Pa.; II. tajnik Josip Kajin, 5164 Butler St., Pbgh, Pa.; zastopnik Nick Prokšelj, 572 Butler St., Etna, Pa., blagajnik Jos. Dolmo-vrič, Hetzel St., Allegheny, Pa.; zapisnikar Jos. Matešič; nadzorni odbor: peter Klabučar, Math Mravintz II., John Štokan. I. maršal •John Gasperič, II. maršal Jos. Ganzel. Zastavonoša ameriške zastave: John Novak, društv. ban-deronosec Jurij Flajnik II. Bolniški obiskovalci: Frank Tersetič, Nick Jaketič in Nick Matesič. Pregled. knjig: Jos. Spelič, Marko Frankovič in Jury Greguraš.
Kot večletni tajnik se s tem za hyaljujem staremu odboru v letu 1915 za njegovo marljivo poslovanje ,kajti v tem letu je naše društvo tudi lepo napredovalo kar gre hvala v prv i vrsti uradnikom; novemu odboru pa želim 1. 1916. tudi obilno uspeha!
Nadalje naznanjam, da je naše društvo z večino glasov sprejelo na svoji seji meseca decembra točko o vpeljavi novega, ali otroške ga oddelka. Po našem mnenju bode ta oddelek velike koristi za K. S. K. J.
Z bratskim pozdravom do vseh članov in članic K. S. K. J.
Frank Trempuš, tajnik.
Iz urada društva Marije Sedem Žalosti št. 81 K. S. K. J. Pittsburg, Pa.
Članicam našega društva dajem s tem naznanje, da bomo imele glavno letno zborovanje dne 26 decembra t. 1. točno ob 1 uri popoldne. Zatorej so naprošene vse cenj. sosestre, da se udeležijo tega zborovanja v polnem številu, da si izvolijo odbor po svoji volji, da ne bo potem kakega besedičenja.
Članica, ktera se te seje ne udeleži, plača $1. kazni, to pa brez-vsakega izgovora razun bolezni.
Ob enem opominjani članice, da naj mi na to sejo prinesejo svoje stare certifikate, katere mi jih še niste oddale, ker čas se bliža, da jih bom morala poslati K. S. K. J. da dobimo druge, kakor že Vam znano.,	k
K sklepu pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J. želim jim vesele božične praznike in srečno novo leto 1916!
Josipina Fortun, tajnica.
NAZNANILO.
Iz urada tajnika dr. sv. Vida št.
25 K. S. K. J., Cleveland, O.
Pri društveni seji dne 5. dec. 1.1. je bilo sklenjeno, da se korporativno vdeležimo sv. maše na božični dan to je 25. decembra ob 10 uri dop. Člani našega društva so vsled tega naprošeni, da se polnoštevilno zberejo v Knausovi dvorani točno ob 3 četrt na 10 uro in vsakdo naj prinese s sabo tudi svojo regalijo.
Dolžnost vsacega člana je, da naj se korporativno vdeleži navedene sv. maše in naj se ne sramuje pripeti društv. regalije na svo- Papež.
Iz urada društva sv. Jožefa št. 2, K. S. K. J., Joliet, 111.
Dne 5. decembra t. 1. je imelo zgoraj omenjeno društvo svojo redno mesečno sejo in zaeno volitev odbora za leto 1916. Izvoljeni so bili večinoma zopet stari odborniki tudi za prihodnje leto in sicer:
Anton Golobič, preds.; John Fi-lak, podpredsed.; John Vidmar, I. tajnik, John Kramarič, zapisnikar Anton Glavaa, blagajnik? John A. Težak, zastop.; nadzorniki: Nicholas Vraničar, John Plut in Anton Lilek; ravnatelj Martin
Na tej seji se je tudi sklenilo, da se naj zniža pristop v naše dr. in sicer samo za $1.00. — Zatorej, kdor še ni pri nobenem katol. pod-w
poraem društvu, — ima sedaj lepo priliko za pristop k zgori omenjenemu društvu, ker je pristopnina tako majhna. To društvo plačuje celo bolniško podporo za dobo enega leta, drugo leto pa polovico podpore. Zatorej, kor hoče biti pri kakem dobrem podpornem društvu, naj sedaj pristopi k nam, ker je pristop samo $1.00.
Dalje opozarjam vse člane našega društva, ki še kaj društvu za to leto dolgujejo, da to zanesljivo poravnajo pred koncem tega meseca, ker moram ob sklepu leta predložiti nadzornikom čiste knjige ali račune.
Ob enem vošim vesele božične praznike in srečno novo leto vsem članom in članicam dr. sv. Jožefa št. 2, K. S. K. J.! Sobratski pozdrav,
John Vidmar, tajnik.
Iz urada društva sv. Martina ž4.. 80 Z. K. U., Joliet, HI.
Tem potom spominjam in prosim vse člane zgoraj omenjenega društva, da se v polnem številu udeležijo prihodnje seje dne 20. deeembra v navadnih prostorih stare šole in to točno ob 1 uri popoldne. Na tej seji imamo \eč važnih stvari na programu. To bode zaeno tudi celoletna seja in volitev odbora za 1. 1916.
Konečno voščim vsem članom in prijateljem našega društva v-sele božične praznike in srečno, uspešno leto T Z bratskim pozdravom
Josip Klemenčič predsedni c
To i
in ono.
V 16. stoletju so bili besednjaki m sv. pismo prava redkost. Prve so hranili samo v posebnih šolah.
sv. pismo pa v cerkvah.
• • •
Najmanjša mera velikosti za ruske pešce je 5 čevljev, za konjenike pa 5 čevljev in 3 palce. • • •
Valček je ples nemškega izvira. Na Angleškem je istega upeljal
neki nemški baron pred 100 leti. • * •
Na Kitajskem se plačuje zdravniške honorarje le, kadar je človek zdrav, bolnikom ni potreba
plačevati zdravnikov.
• • •
Slon ima več mišic v svojem rilcu, neko katera druga žival v
celem svojem telesu.
• • •
Na filipinskem otočju raste največ raznovrstnega dragocenega lesa. Gotove vrste trdega filipinskega lesa so neprekosljive glede kvalitete.
• • •
Na Nemškem je v raznih mestih 318 spomenikov cesarja Viljema I.
• • i
o Nikjer se ne tiska časnikov v tako raznoličnih jezikih, kakor v mestu New York.
Dobrodošla pomoč.
Vsak bolnik gleda na to, kako bi zamogel odpraviti bolečine, ali kake druge težave. Pri boleznih v želodcu in črevesju se čuti običajno hade-bolečine in vsled tega je potreba hitre od pomoči s Tri nerjevim ameriškim zdravilnim grenkim vinom, ki je v takih slučajih vedno dobrodošel. To vino ogreje naglo črevesje da bo isto zopet v redu delovalo; dalje iztrebi iz telesa vse slabe snovi, ki bi povzročale drugače zastruplje-nje v krvi. To vino bode pospešilo prebavo, bo držalo črevesje v redu in bo čistilo kri. To zdravilo ne vsebuje nikakoršnih škodljivih primeskov; isto je popolnoma naravno čisto in izvrstno. To vino utrjuje tudi tek (okus), odstrani zapeko, bolečine v trebuhu, krče in nervoznost. Posebno je priporočati to vino bledim in bolehnii^ ženskam. Cena $1.00 Dobivale v lekarnah. Jos. Triner, izdelovalec, 1333—1339 So. Ashland Afre. Chicago, 111.
• • •
Otrplo mišičevje in kite zahtevajo Trinerjev Liniment. Drgnite se ž njim dobro in boste vspeha ianenadeni. Ako vas trese mraz, Irgmte se s tem Linimentom po prsih in po vratu; pri revmatiz-ira in nevralgiji pa drgnite obolela mesta. Cena 25 in 50c, po posti 35 in 60c.	(Adv.)
- T	^	T "T
Novice iz stare domovine.
TE''—22. DECEMBRA, 1915.

KRANJSKO.	fniški uslužbenee, dvajsetletni Jo-
žef Zupančič, je sel dne i. novembra po železniški progi, da bi nastopil nočno službo v čuvajnici pri Gradacu. Nesreča pa je hotela da je padel ravno, ko je prihaja vlak. Glavo je sicer še odnesel, toda noge so mu ostale pod vlakom, ki mu je razmesaril desno nogo, levo pa odtrgal pri kolenu Prepeljali jso ga v bolnišnico U smiljenih bratov v Kandiji. J Ženi z umorom grozil. France Bricelj, 56 let stari zidar iz Bizovika, že osemkrat predkaznovan, je na glasu kot silovit in pijance vanju vdani človek, katera strast ga je privedla, da je bil dan na prošnjo žene zaradi zapravljivosti pod skrbstvo. Od tega časa naprej sovraži svojo ženo in jo pre-Dne 29. septembra t. 1. je prišel nekoliko vinjen domov, pričel se prepirati z ženo, in ko se mu je ta izognila iz hiše, je skočil obdolženec za njo kričeč: ''Sedaj pa moraš crkniti," jo zagrabil za vrat hoteč jo pretepsti. Napadena je v velikem strahu klicala na po-magauje, nakar je soseda zaupila, naj svoje žene ne umori. To je v toliko pomagalo, da jo je spustil, na kar mu je ušla. Obdolženec je pa tekel z odprti množem za njo, a tej se je posrečilo skriti. Ko je šla kasneje na polje, je kričal ob dolženec za njo: "Čakaj, te bom že dobil, še nocoj boš crknila," na to se pa postavil z nožem v roki na hišni prag kričeč: "Nobeden ne bode šel notri, jaz sem gospo-karjeve ulice št. 7, stara 37 let. dar." Žena je letela k oskrbniku, Mrtvega so našli leta 1874. "ki je obvestil o tem orožnike, ka-
..	K) t
—Umrli so v Ljubljani: Mar-je-ta Križelj, mestna uboga, 89 let.
—	Aleksander Balint, Josip Wad-kerti Lajps Szilagyi, Marcin Ta-larzik, Matija Zamuda, Sandor Sahi, Fran Sammer, Vincenc Ramboušek, Jakob Jay, pešci. — Alojzij Štefanšič, ubožec, 44 let.
—	lean Tomat, stolarski pomočnik, 56 let.-^— Alfred Kristen, topničarski desetnik. — Josip Lapuh in Fran Takacs, pešca. — Marija Morela,'bivša postrežnica, 90 let. — Friderik Zobovnik, dninarji iralec, 32 let. — Josip Rotsch, železniški sprevodnik, 37 let. — Anton Jerman, skladiščni delavec, 62 let. — Bogomir Čepon, posestnikov sin, 3 dni. — Lajos Gall, pešec. — Andrej Štrekelj, vojaški ganja. delavec. — Urban Lackner, lovec.
—	Karel Bakos, honvedski pešec. •— Josip Razdrh, lovec. — Jancs Blaga, pešec. — Matej Kejce, honvedski pešec. — Sandor Gaj dan, pešec. — Juri Kerepecky, honved ski desetnik. — Ivana Dolenc, za-sebnica, 43 let. — Lovrenc Dolžan, posestnik, 81 let. — Fran Novak, dijak VI. gimn. razreda, 16 let. — Fran Rozman, delavec, S3 let. — Josip Koricky, evidenčti nadzornik v pok., 65 let.
—	Umrl je v Novem mestu de želnosodni svetnik g. Ivan Topo-riš.
—	Umrla je 13. nov. v deželni bolnišnici Frančiška Bregant, žena strojevodje Alojzija iz Zalo
teri so Briceljnu nož odvzeli. Drugo jutro je zopet zagrozil proti ženi, da se kesa, ker ni včeraj dobro naredil, pa da bo to še lahko popravil. Kakšen strah, da je i-mela pred možem, sledi že iz tega, da se po sodnem zaslišanju sploh ni upala domov. Obdolženec trdi, da vsled pijanosti sploh ne ve, kaj je takrat delal. Obsojen je bil na 2 leti težke ječe.
— Tretje 5y2% avstrijsko vojno posojilo. — "Mestna hranilnica ljubljanska" je podpisala v smislu odborovega sklepa z dne 5. novembra za svoj račun 3,000,000 tretjega 5V2% avstrijskega vojnega posojila. I. in II. vojnega posojila je podpisala za svoj račun 1,300.000 kron; skupaj torej 4,300.000 kron. Hranilnični vlaga-teljo so podpisali prvega in drugega avstrijsk. vojnega posojila 900.000 kron; III. pa do sedaj" 800.000- kron. Uslužbenci "Mestne hranilnice" so podpisali III. vojnega posojila 5000 kron, razen tega pa pisarnični ravnatelj Ivan Hrast še 1000 kron, prej pa tudi že 1000 kron. Skupaj nad 6 milijonov kron. — Doslej ugotovljena in v celi monarhiji podpisana svo-ta znaša okroglo 4 milijarde in 15 milijonov kron, a ta številka se bo še zvišala, ko se urede viseči podpisi. Da nam bo velikost uspeha tembolj jasna, navajamo: Prvo vojno posojilo meseca novembra 1914 je prineslo 2.201,000.000 K, drugo meseca maja 1915. 1. 2.696,-000.000 K in tretje v novembru 1915. 1. 4.015,000.000 K, skupaj tedaj v enem letu 8.912.000.000 K. Drugo vojno posojilo je preseglo prvo za 295 milijonov kron, tretje pa drugo za 1319 milijonov kron, »ve pesmi m mm je profJtorej je tretje posojilo za 1814 mi-Stritar zelo laskavo o njih izra-Jlijoaov .kron. višje, nego je bilo
prvo. Lep xU&az narodnogospodarske moči in patriotičnega po-žrtvovanja našega prebivalstva. Največjih podpisalcev, ki so podpisali milijon kron in več, je pri sedanjem tretjem vojnem posojilu 347; podpisali so 1276 milijonov kron, in sjcer: 30 bank 404 milijone kron, 47 zavarovalnic, fondov itd. 233 milijonov kron, 78 industrijskih družb 169 milijonov kron, * 80 veleindustrijskih tvrdk 130 milijonov, 41 hranilnic 122 milijonov, 16 mest 96 milijonov, 14 članov visoke duhovščine 32 milijonov, 14 članov plemstva 21 milijonov, 7 deželnih odborov 21 milijonov in 7 prometnih podjetij 20 milijonov kron. Bančna podjetja so torej podpisala nad 400 mil., velika industrija pa 300 milijonov, skupaj natančno. 806 mili j.; ostali veliki podpis*? valci ±7j0 milijonov* skupaj 4edaj 12X6 milijonov kron. Ves ostali znesek t. j. 2739 ijailijonov kron so pa podpisali tisoči srednjih in maČlih ljudi in tako se tudi v tem kaže. da slone temelji države na širokih ramah ljudstva.
rojenega Petra Podgoršjsarfia podu pri posestniku Ivanu Dolinšku v Št. Lenartu pri Cerkljah. Imel je rano na glavi. Gotovo je ponoči v temi padel in obležal mrtev.
—	Smrtna vožnja. Te dni je peljal posestnik Matevž Špilar iz Hrašč tri velike sode vina iz Lo--žic proti Razdrtemu. Špilar je sedel spredaj na vozu in poleg njega lastnica vina Jožefa Mihe-lič, gostilničarka iz Hrašč pri Postojni. Ko je voz dospel na klanec, kjer se cesta nagne proti Razdrtemu, je Špilar izročil vajeti gostilničarki, sam je pa skočil na tla, da bi zaviral. Ker je bil pa vinjen, se je izpodtaknil in padel, konja je pa voz z vso silo tiral po klancu nizdol. V divjem diru sta- konja dospela na cestno križišče Gorica — Trst, kjer napravi cesta precejšen ovinek, in tu sta priletela v drug težko naložen voz. Voznika je vrglo z voza, a se k "sreči ni poškodoval, gostilničarki Mihelič je pa strlo črepinjo. Obsedela je na vozu s sklonjeno glavo — mrtva. Levemu Spilar-jevemu konju je ročica predrla trebuh.
—	Železničarja umrla. Dne 10.
nov. sta umrla v dež. bolnici Ju-žef Rotsch, 37 let stari sprevodnik drž. železnice iz Sp. Šiške, rodom Čeh in domačin Anton Jerman, 62 let star delavec v skladišču juž. železnice, stanujoč na Sv. Petra cesti 38. N. p. v. m.
—	Umrl je na Dunaju Ljubljančan 6. nov. Alojzij Rudolf, c. kr. višji korektor, drž. in dvorne tiskarne. Rajnki je čital veliko let državne zakonike v več jezikih. Prevajal je na nemški jezik tu<Ji
—TJmrl je na Dobrovi Josip Zore, posestnik, mlinar in Žagar, po domače Malnarjev oče.
—	Umrl je dne 1. novembra ponoči v Celovcu c. in kr. polkovnik v p., bivši poveljnik 73. pešpolka, vitez Franc Jožefovega reda, ime-jitelj vojaškega zaslužnega križca itd., g. Karl Wilde, po dolgem bolehanju. — Umrl je za ranami, dobljenimi v Voliniji, četovodja 15. pešpolka Franc Fabjan, usluž benec tiskarne Tiskovnega druš tva v Kranju. — Umrla je tašča g. c. kr. poštnega koncipista v Gradcu dr. Fr. Janžekovj^a, gospa Marija Smuk, bivša p^^stnica in mlinarica v Samušanih.\
—	Nesreča z zaplenjeno4 laško puško. Nesreča, je hotela m kolodvoru na Jesenicah, da se je pri skladanju zaplenjenih laških pušk ena-4zprožila ter zadela 36 letnega« skladiščnega mojstra Ivana To-polovšek iz Save št. 26. Krogla
je predrla obe lici. Iskati je moral zdravniške pomoči v dežehr bolnici.
—	Nesreča na železnici. ■ Želez-
-	Umrl je, v Boštanju ob Savi veleposestnik, gospod Al. Drmelj, mnogokrat župan, načelnik kraj-nega šolskega sveta itd. Bilje zelo izobražen in mirijega značaja. Po nekaj tehničnih študijah v Gradcu, je prevzel doma posestvo ter se povsem vglobil v vse stroke kmetijstva. Njegova knjižnica obsega knjige vseh kmetijskih in drugih strok. Poskusil je vsa nanovo priporočena razna semena, obdelovanje zemlje na razne nove načine, a šele, ko se je stvar obnesla, jo je drugim priporočal v posnemanje. Kolikokrat je v spornih zadevah glede posestva poravnal mirnim potom nasprotnike in jih takt) obvaroval velikih stroškov in — nepremostnega sovraštva; zato so mu bili občani nemalo hvaležni, in so mu zategadel izkazovali vsestransko zaupanje in spoštovanje. UČil je kmete poznavat; zemljiške mape, da so se znali popolnoma dobro orijentira-ti na njih glede svojih posestev, vse to pa brez vsake lastne koristi, dasi je imel gostilno, zapravil ni nikdo ne vinarja za izkazano mu dobroto. »Pri takih razpravah pa je žrtvoval mnogo dragega časa, a le ljudem — v korist. Povedati bi se dalo o blagem rajnkem g. Drmejju še mnogo, a naj zadostujejo te kratke vrstice njemu v časten spomin! Naj v miru počiva! Zapustil je soprogo, dva sina, eden od njiju je v vojni, tri hčere in vnukinjo.
-	Ustreljen lajnar. Enonogi lajnar v Gradcu, Ivan Praszug, je bil znan z enonogim lajnarjem Habertzem in mu je časih tudi dovolil, da je pri njem prenočil. Ko je Habertz z neko žensko zopet prišel na Plaszugovo stanovanje, se je vnel prepir in Plaszug je Habertza z revolverjem ustrelil Obsojen je bil na tri leta ječe.
-	Umrl je v Karlovcu vojak celjskega pešpolka, Hladin Franc 33 let star, Marijedobje, Štajersko.
— V Dravo je skočila v Mariboru 181etna natakarica Adela Zoteli.
-	Vinogradi na Spodnjem Štajerskem. Okrog Ptuja bo vino prav dobro, a posebno veliko ga ne l>o, pod Celjem pa je deževje vinogradom močno škodovalo.
-	Obsojeno ovaduštvo. Iz Celja se poroča: Dne 15. oktobra so bili pri tukajšnjem okrajnem sodišču obsojeni Ivan Detoma, trgovec in gostilničar: Drnjač Franc in Fre ce Kari, vsi iz Dobja pri Planini, cer so bili lani tamkajšnjega nad-učitelja Radoslava Knafliča in župnika Jerneja Vurkelea po krivem obdolžili srbofilstva in izdajstva proti državi. Oba obdolžena sta bi-a dolgo časa v preiskavi, prvi je )il celo interniran pri vojaškem sodišču v Gradcu, kjer so ga kmalu izpustili, potem ga je na podlagi teh ovadb tožilo celjsko državno pravdništvo, a okrožno sodišče ga je oprostilo vsake krivde in kazni, :>roti drugemu pa se je obtožba u-stavila. Oba po krivem preganjana sta bila proti ovaduhom že lani vložila tožbo radi prestopka žalje nja časti. Detoma je bil obsojen na tri. Drnjač na dva meseca, Frece na šest tednov zapora, vsi z dvema trdim ležiščem in z enim postom na teden.
.
_

PRIMORSKO.
—	Padel je junaške smrti na
severnem bojišču Ignacij Berginc iz Čezsoče, brat Antona Berginca, t. č. štabnega vodje 5. črnovojni-škega pešpolka.
—	Padel je na soški fronti praporščak knez Fedor Borelli, iz znane stare hrvatske dalmatinske knežje rodbine Borellijev. Njegov brat knez Folko Borelli se nahaja v ruskem vjetništvu.
—	Smrtna kosa. V pondeljek, dne 8. novembra je umrla v bolnišnici v Trstu Frančiška Jerkič roj. Breščak, žena železniškega u-radnika Franca Jerkiča iz Dobra-veli na Vipavskem. Poročena je bila šele marca meseca letošnjega leta. Dan pozneje je odšel mož — France Jerkič — z marškom-panijo v Karpate. Zadnjič je pisal iz Ljubljane,-potem pa ni več o njem ne duha ne sluha.
—	Žrtev laške granate. Poškodovana je bila pred nekaj dnevi od laške grajate 261etna Jožefa. Bajt, žena * Ifajžarja Antona iz Tolmina št. 123. Z vojaškim transportom je bila pripeljana v ljubljansko deželno bolnišnico.
* — Dr. Rybar, ki je bil nekaj
časa v bolnišnici, je ozdravel in je zapustil bolnišnico. Povrnil se je v službo — na novo službeno
mesto. Njegov naslov pe: K. u. k. Etapp.enassistentz, Komp. Nr. 1, vojna pošta št. 608. I — Padel je na soški fronti trgovec A. Bibitsch iz Beljaka.
— Trg Kanal v Soški dolini. Kdor se je peljal po novi planinski železnici, je rad ogledoval od Sv. Lucije dalje krasoto Soče in oko mu je zadovoljno obstalo .na trgu Kanalu, kjer krene slavna cesta iz Gor na levo stran Soče. Most, ki pelje čez Sočo, je bil raz-streljen hitro po napovedi vojne s strani Italije. Kanal je v Soški d6lini jako važen kraj, od tu je i-mela kdaj teči železnica skozi gorovje na italijansko ravnino. Ko se je razpravljalo o novih zvezah iz notranjosti naše države v ozem lje obljube zavez. Italije, so Italijani kazali na Kanal, odkoder bi se napravil velik predor, ki bi us tvarjal doslej najkrajšo zvezo t severno Italijo iz naše monarhije. Avstrijski Italijani so se pehali za železnico Gorica—Červinjan, oni v kraljestvu so se izrekali proti in kazali na Kanal kot ono točko, na kateri naj krene zveza z Italijo. Kanal je naravno središče bližnjega pogorja na levem in desnem bregu Soče, v Kanalu je okrajno sodišče, dekanija, trirazredna šola, cestni odbor kanalskega okraja, vojaško postajno poveljništvo, ker je od tam meja blizu in so nad Kanalom strategično važne točke, je bilo zadnja leta tam mnogo vojaštva in mnogo proučavanja kanalskega ozemlja; v Kanalu je pošta, davkarija, notarijat, goriški odvetniki so imeli dosti posla v Kanalu, živela je dobro tudi trgovina in obrt. Kanal ima v lepi višinski legi grad, ki je bil nekoč last vojvode Blacas, pred vojno so bili vojaki v njem. V narodnem ožini je Kanal zaveden slovenski trg, tam okoli polovice preteklega stoletja je strašila po njem nekoliko furlanščina, ki pa se je potopila kmalu v slovenstvu. Kanal ima narodno čitalnico, ki je bila ustanovljena dne 7. novembra 1867, torej bo te dneve 48 let njene ustanovitve, od istega časa ima čitalnica svileno trobojnico. Tam je dalje veteransko društvo, og-njegasno društvo, sadjarsko in vinarsko društvo, okrajna posojilnica, zavarovalnica za govejo živino na Marijacelju, torej dosti narodnega, izobraževalnega, gospodarskega delovanja. H Kanalu spadajo : davčne občine Qodrež, Gorenja vas, Idrija, Morsko, Vrh, prebivalstva je v občini okoli 2000. Žu-panoval je v Kanalu sedaj gosp. Ivan Gor j up, posestnik in gostilničar, ki je tudi deželni poslanec. Nahaja se sedaj v Ljubljani.
NA PRODAJ
je farma, obsegajoča 20 akrov v lepem kraju za nizko ceno $850.00 Zemlja je ondi rodovitna, podnebje in voda zdrava. 10 akrov je že izčiščenih ter zagrajenih z visoko in trdno,žično ograjo. Na ostale'm zemljišču je še nekaj lesa za posekati. Novo hiša, hlev s skednjem, velik kurnik in vodnjak. Pišite za pojasnila na: HIRT KAROLY 4018 Calumet Ave CHICAGO, ILL. (Adv. No 48 — 51.)
K 10» VELJA SEDAJ LE $1140
Ža. $14.40 Vam pošljem seda) 100 Kron v staro domovino.
Če želite svojcem v staro domovino poslati kakino božično darilo v obliki denarja, se Vam nudi sedaj najlepša prilika. Ne zamudite časa. Pošiljatve so jamčene.
Tudi izdelujem vsakovrstne pravoveljavne listine in iz-vrsujem vse, v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene države in staro domovino.
Se Vam priporočam spoštovanjem
JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet» HI.
Naznanilo in priporočilo.
'' S tem vljudno naznanjam vsem cenjenim odjemalcem, da sem s« vsled naraščajočega prometa v moji trgovini, začetkom decembra t. L preselil iz Jolieta, 111., v
CHICAGO, ILL., NA 1827 W. 22nd STREET.
Da sem se preselil v večje mesto, ali razširil svojo obrt je jasen dokaz, da je A. Horwatov importiran kranjski brinjevec, slivovec in tropinovec v resnici dobra pijača, zato je tudi vsestransko priljubljen.
Edina slovenska importna tvrdka A. Horwat izdeluje iz kranjskih zelišč tudi Zdravilno grenko vino in Kranjski grenčec, ki preka-ša vse druge, tevrstne pijače in je .človeku v krepčanje ter zdravje.
Jaz prodajam blago tudi ceneje, kakor katera druga tvrdka in to pa zato, ker opravljam večinoma sam vse posle.
Cenjenim odjemalcem se še vnaprej toplo priporočam.
Z velespoštovanjem
A. HORWAT,
1827 W. 22nd St., Chicago, 111.
Telefon: Canal 2638.
MATH GRILL
SLOVENSKA GOSTILNA
1847 W. 22nd St., Chicago, III
(blizu So. Lincoln St.)
kjer se prodaja izborna, vsakovrstna pijača, unijske smodke, oaobito pa pristno domače vino iz najboljšega newyorskega grozdja.
Biljardna miza je prijateljem biljardne igre vedno na razpolage.
Slovencem se najt.opleje priporočam za obilen obisk.
* Imam še nekaj takih priveskov in broš|c za člane in članice K. S. K. J. ▼ zalogi in jih prodajam: fino pozlačene po $2.00 (prej $3.00). 14 kar. zlate po $6.00 (prej $8.00). Imam jib v zalogi samo jaz.
F% Kcpžc,
2711 Sa. Millard Ave.,	Chicap, DL
!____________i
I
zaboj najboljše pivc
"OLD LAGER"
I
katero izdeluje
—-..	-;-7"-•■	- ■• >
V MIRNEM ČASU.
Na Trinerjevem stenskem koledarju za 1. 1916 je videti krasno sliko o bogastvu narave in prospe-ritete v mirnem času. Dalje kako se po suhem in po vodi pošilja na svetovni trg zemeljske pridelke in konečno, kako veselje navdaja svet v mirnem času.
Ako želite en tak koledar, pošljite 10 centov v poštnih znamkah ua:
Mr Jos., Triner, 133&—1339 So. Ashland Ave, Chicago, HI.
(Adv. No 48 — 50.)
I KATARINA TERLEP f
izučena slovenska babica
so toplo priporoča slovenskim ženam v mestu La Salle, 111. in bližnji okolici.
Začasno sem nastanjena # pri rojaku Frank Gregorčič, J J 101 Main St., La Salle, 111. <> Telefon: W. 462.	$
(Adv. 50—1.) ]!
Citizens Brewing Co.,
v Joliet, III.
North Collins Street.
Both Phones: 272.	$
$1.00
otvori lahko pri
hranilno vlogo
katera se obrestuje po • • • .
3%
Joliet Trust & Savings Bank
114 N. Chicago Street JOLIET, ILL.
Ta banka je pod državnim nadzorstvi
eoaki spi««!
Bourget.— lovenil A. K*:
KANDIDAT.
(Konec.) • IV.
Abbe Pierron še ni odpotoval. V majhni sobi, ki je sfužila duhovniku za pisarno, je našel Mont-brun profesora dogmatike, katerega so njegovi politični nasprotniki opisovali na zadnjem shodu kot mračnjaka, ki je vodil boj zoper republiko.
Duhovnik je zabijal žreblje v zaboj knjig. Prazni predali knjižnice so bili edino znamenje, ki je kazalo, da se ta borna celica prazni. Miza, par stolov, naslonjač, klečavnik in pod mizo tanka preproga, to je bila vsa oprava te sobe, ' ki^ je Sulpicijanu služila dvajset let. Na pisalniku je stal križ, in drugi križ je visel nad klečavnikom. Štirje bakrorezi s svetimi podobami so krasili stene, poleg njih je visela slika starega duhovnika, sklonjenega nad naslonjačem, z rožnim vencem med prsti; to je bil baje prvi prednik tega reda: "Srečen duhoven, ki trpi, ker biti žrtev, to je njegov poklic." Pojasnjevale so a-scentično življenje M. Pierrona. Slednji je bil majhen čokat mož, kateremu zatajevanje ni zmanjšalo polnokrvnosti. ki je oblivala z rdečieo njegova široka lica. Toda poteze na ustih in očeh so dajale temu obrazu tak duhovit iz-.raz, da človek vpričo tega moža ni videl drugega, kakor ustnice, od katerih so izžarivale apostolske besede, in oči. iz katerih Je kipela živa vera. Z ljubeznjivim nasmehljajem sprejme Montbru-na, rekoč:
"Oh! predragi gospod, kako ste 1 jubeznjivi; saj ste mi gotovo prinesli novic o svoji izvolitvi, aa me tolažite pri odhodu!... Kajti odločeno je. Ravno sem vam hotel pisati. Skof mi je preskrbel drugo mesto. On je mnenja, da kar najhitreje zapustim semenišče. Gotovo je, da moramo vsi oditi. Pa vendar; dejstvo, da jaz nisem več tu, način, kako so mo ovajali na govorniškem odru, morda pripomore, da se za druge Dridobi čas ... Nocoj odidem . . . Žrtev je bila težka. Pomislite: Dolgo vrsto let sem poučeval bo-goslovce in sedaj se moram v petinšestdesetem letu priučiti poslu voditelja ženske kongregacije!*' Imenoval je nek -ženski red v drugem mestu škofije. "Toda to je poizknšnja, ki jo je Bog poslal. Bog nas nikoli ne blagoslavlja bolj nego kadar nas izkuša."
"Dovolite mi," odgovori Mont-brun, "da nimam nikakega ozira na naše jakobince in posebej še na Brillaulta, ker je bil vzrok vaše poizkušnje..."
"Dovoljujem Vam. da se borite zlasti proti Brillaultu in proti njegovemu varovancu Lartailu, in da si osvojite mandat," de Pierron smehljajoje se. "Sedaj se ga za to, da se vse stori, da vr-žete te tirane ... Do tega bo prišlo, verjemite ... Jaz vam ponovim : Vsled krivičnih postav, ki so jih skovali zadnja leta, morali bomo vsi zapustiti veliko semenišče. Ti gospodje bodo storili kakor jaz. Čakali bomo. Človek je dovolj močan, kadar želi samo to, da se zgodi božja volja. In mi se bojno vsi povrnili v svoje hiše ... Poglejte ..." Odgrnil je zastor od okna ter pokazal na Širno poslopje, v katerem je on imel zase le majhen kotiček v zadnjem nadstropju. Ta stavba, na kateri se je spoznalo sedemnajsto stoletje, se je veličastno dvigala krog notranjega dvorišča, nasajenega z gigantskimi nasadi: "Da poglejte in pojdite v mislih za sto let nazaj. Bili so to še isti kamni, ista tla, ista drevesa. Veliko semenišče je bilo zaplenjeno. U" čenči M. Oliera so bili odtod pregnani. Nekateri so morali Francijo zapustiti, drugi so se skrivali, nekateri so pa stokali po ječah, pričakujoč smrti. Tako je bilo [ l*ta 1793. Leta 1805., ravno sto let je tega, pa smo semenišča zo-oet dobili. Zopet smo pričeli vzgojevati delavce za dušno pn-stirstvo.. Topot se naznanja zo-■j^ct preganjanje. Mogoče bo kraj-...Kako ne bi upali, ko-zado-e samo da dobimo še petdeset lancev. Kmalu bomo videli a-jih bomo dobili že sedaj. "Kaj mislite, kaki bodo uspehi t" "Včeraj zvečer je slabo poka-o." odgovori Montbrun. "Se-
apostoiski misijonar med Indijanci v Severni Ameriki
daj pa mislim, da imam za naše mesto uspeh v rokah, če hočem."
• "Če hočete?" de M. Pierron, "Res, za tako ceno morate ho-teti, razumete, za vsako ceno!"
Morda ne boste več tako. mislili, ko vam pojasnim, pod katerimi pogoji mi je ta uspeh na razpolago." — In brez uvoda pove kandidat vse podrobnosti o večeru prejšnjega dne. Pripovedoval mu je o Brillaultovem vedenju na shodu, o divjih izbruhih od Lartaile najete druhali, o vpitju, žal jen jih, kako se je zaman trudil, da bi ga poslušali, kako se je vrnil nepričakovano domov brez uspeha! Kakot nepričakovano je prišla k nj.emu pomoč, kako ponudbo mu je prinesla služkinja. Bolj ko je kandidat to Dripovedo-val, bolj se je izražala na licih redovnika nekaka bolestna tesnoba, ki nikakor ni bila v soglasju z njegovo navadno veselostjo. Ko je Montbrun končal svoje poročilo, redovnik poklekne za par trenotkov, nato se hitro dvigne in reče: .
"Kje so pisma?"
"Tukaj," odvrne Montbrun ter mu poda zavoj. Duhovnik raztrga ovitek, na katerem je bil napisan naslov na ime M. Brillaulta, pogleda list belega papirja, zavije pisma zopet nazaj ter zapečati vse skupaj z voskom, v katerega vtisne denar, ki ga je vzel iz svojega žepa. Nato vpraša: "Veste li, kje stanuje M. Lartail?" Ko potem napiše ulico in številko, pozvoni ter izroči zabojček služabniku, rekoč: "Nesite to takoj, kamor je naslovljeno. Idite prav do stanovanja, da ta zavoj ne bo ležal pri vratarju. Pojasnil ne dajte ni-kakih." In ko je sel odšel, vzklikne:
"Oh, že to je preveč, da so bila ta pisma dve uri v vaših rokah, moj dragi, veliko preveč. 4)rožje nam je sicer na razpolago, a mi ga ne smemo rabiti."
"Samo zato sem prišel, da se vi zame odločite, gospod Pierron ... Pa vseeno," pristavi, "moja izvolitev je bila zagotovljena in moj poraz je sedaj tudi. Menite li, da bi naši nasprotniki v takem slučaju kaj pomišljali, ali bi uporabili tako orožje ali še slabejše? Brillaultov .govor proti vaši družbi in proti vam, sinoenja seja proti meni in potem to. kar ste sedaj vi storili, sedaj lahko rečem proti nam, kar sva soclaj storila midva — tako dela naša stranka s svojimi nasprotniki že sto let... Na ta način bomo vedno premagani."
"Na ta način bomo zmagali," odvrne živahno redovnik, "ne sicer danes, tudi ne jutri ali pojutrišnjem, toda zmagali bomo, samo da ne bomo ubirali njihove poti... " Te besede je povdarjal skoro slovesno.
Dovolj imam še dela. Moram biti pripravljen za svoj vlak, in treba da pohitim ... Dovolite."
In pričel je zopet zbijati zaboj knjig ,smehljao se Montbrunu s svojo dobrovolnpstjo ,ki se mu je zopet povrnila. Očividno se ni hotel več razgovarjati o tem predmetu. Mladi mož pa je molčal ter ga gledal pri tem težaškem opravilu. Kot kandidat, kakor si je dejal, je vedel že naprej, da bo premagan, in bil je srečen, da gre v bitko, četudi s prepričanjem da jo izgubi, samo, da se bo boril za stvar, ki so ji služili možje, kakor je bil ta duhovnik, ki se je ravnokar enostavno odrekel in tudi njega na to pripravil, da %se je odpovedal gotovemu, a'nizkotne-mu maščevanju. Oči so se mu znova obrnile proti oknu.1 Preko poslopja velikega semenišča je opazoval strehe starih mestnih poslopij, cerkvene zvonike, priče preteklosti, v kateri je zgodovinar živel in upal. Neka vznemirjenost se mu je vzbudila, ki pa ie bila ravno nasprotna, kakor prejšnji večer. Razumel je, da sta se redovnik in on zibala v onih mislih in čutilih, v katerih so si želeli nekdanji* boritelji tega starega mesta in stare Francije pri svojih naslednikih; in v duhu je ponavljal zatrdilo Pierronovo: "Da, mi zmagamo* Prej ali pozneje mi zmagamo s tem, da nasprotnikom ne bomo podobni v njih nakanah in s tem, da bomo v zvezi z našimi pokojniki."
' •• V	-s l
(Dalje.)
Odkritosrčno moram spoznati, da sem mirnodušno sprejel žalostno vest o zgubi vseh reči, ki sem jih. vzel iz Evrope s seboj. Popolnoma sem se udal previdnosti božji, ki mi je poslala to skušnjo, ko sem zvedel, da so zgorele v strašnem požaru v Novem Yorku vse moje lepe knjige, vsft obleka, vsa lepa cerkvena oprava in veliko druzih, za misij on potrebnih reči. Vendar pa mi velikokrat stopijo solze v oči, ko moram opravljati daritev sv. maše v napol postavljeni leseni cerkvi, ali pa iz brezovega lflbja sestavljeni kapelici, — ko sem bil dosihdob vajen, opravljati službo božjo v veličastnih, zidanih cerkvah. Za altar mi je navadna miza, pregrnjena s platnenim prtom. Težko mi de, ko pristopim v slabi, raztrgani, — pa še izposojeni mašni obleki k altarju in zavživam Kri Jezusovo iz cinaste-ga keliha. Vendar im^ moja duša pri vsem tem mnogo tolažbe in dušnega veselja, ker skoro vsaki dan pri sv. maši izpraznim svoj cinasti ciborij med revne, v koče zagrnjene Indijance, deleč jim kruh večnega- življenja; ali pa, ko nesem slednjo popotnico bolnim prebivalcem gozdov v burzi#) iz brezovega lubja, ter jo prejmo z večjo pobožnostjo, kakor v Evropi iz zlate posode.-
katoliškim misijonarjem v A-meriki je treba trpeti marsikako pomanjkanje in težavo;. bojevati se jim je z raznimi zaprekami. Pa nepopisljiva gorečnost novospre-obrnencev in pobožnost revnih In-dijanov, ki so nam udani iz vse duše, slad i nam vso grenkobo z dušno tolažbo, ktere bi ne zamenjali za vse prijetnosti v Evropi.
Čislamo se srečne, da nas je poklicala božja Previdnost v ta daljni kraj, da obdelujemo tu vinograd Gospodov, kjer vidimo sad našega truda in potu, ter blagoslov božji pri našem delu.
V Šmariji pocetkoma s svojim delovanjem ni dosegel toliko, kolikor je bil poprej upal. Bili so prebivalci tega mesta večinoma spri-deni Francozi; brigali so se jako malo za božjo besedo in službo. Ž^ je mislil zapustiti kraj in iti ozna-novat sv. evangelij vrednejšim. Njegova modra gorečnost in ljubeznivost pa mu je slednjič odprla tudi srca teh mlačnih kristjanov.
"V tem misijonu so me sprejeli s francosko prijaznostjo in .vljudnostjo," piše dne 15. decembra 1837. leta Leopoldinski družbi. "Neki pobožni kupec me je prav prijazno sprejel v svojo hišo. Ko pa sem pričel svoje misijonsko delo, prepričal sem se na veliko žalost, da so prebivalci tega katoliškega mesta večinoma le po imenu kristjani. V resnici pa so udani vsem strastem in žive med Indijanci boli razuzdano, nego ma-likovalski Indijanci. Prav malo jih je prišlo k službi božji, le malo jih je znalo moliti. K spovedi pa skoro nihče ni prišel. Za cerkvene in božje zapovedi se pa ni nihčeT briga.
Leta 1835. je v tem kraju misij onaril vneti duhovnik Hečer, iz družbe redemptoristov, kot prvi stalni misijonar. Pri vsej svoji a-postoljski gorečnosti je-omečil le malo src; ni mogel doseči svojegži blagega -namena. Zategadelj je po besedah sv. pisma otresel prah svojih čevelj in šel, da oznanuje po druzih krajih z večjim pridom božjo besedo. Ravno isto bi bil storil tudi jaz, da mi ni zima, ali bolje božja previdnost, zaprla po ta. V tem žalostnem stanu vendar nisem zgubil upanja na božjo pomoč in usmiljenje, če tudi se nisem nadejal, fla bi dosti kaj opravil. Ko sem vse dobro premislil in prevdaril, pričnem svoje delovanje z otroci. Oznanil sem šolski poduk za otroke in povabil male. naj pridejo vsaki dan k meni, da zasadim v njih nepopačena srca nauk sv. vere. S prijaznim, ljubeznjivim občevanjem, učenjem in raznimi majhnimi darili sem kmalu pridobil srca ljube mladine V toliki meri, da je bilo od ran jutra do pozne noei vso zimo je stanovanje kar natlačeno o-trok. Stariši, videči, tako " dober uspeh in napredek pri svojih otrocih, bili so jako veseli. Jeli so s® sami sramovati svoje mlaČnosti in
nevere, ko so videli svoje otroke tako lepo moliti. Pričeli so se sami učiti moliti, obiskovati službo božjo hi poslušati moj poduk. Kmalu sem doživel veselje, da so stariši s svojimi otroci vred opravili prvo spoved. ^Mnogokrat so me oblile solze, ko so priletni ljudje z gorečo svečo v roki pristopili prvikrat v svojemu življenju k mizi Gospodovi, dasi so bili od otroške dobe katoličani; — ali pa, ko so protestantje molili očitno apostolsko vero ter -se odpovedali zmo tam: in ko so mnogi divjaki s sv, krstom množili število naše krščanske črede. Tako se je moja žalost spremenila v veselje. Gospod je obilno blagoslovil moj trud ter me poplačal z dušnim veseljem
Jako občutljive Francoze si za-moreš pridobiti le z ljubeznijo, ganljivim podukom in dobro osnp-vanimi govori. Z ostro pridigo bi pokvaril vse. Jako krotkim in pohlevnim malikovalskim Indijanom Da zamoreš blažilno seme sv. vere s tihim, milim glasom, v kratkih stavkih, kakor v pogovoru vsaditi v srce. Glasen govor je zopern itji-hovemu jako dobremu sluhu; dolga pridiga pa ni primerja slabi zmožnosti. Vendar se Inilijani pri poduku ne utrudijo tako hitro.
kakor belokožcL Po omenjenem načinu sem čestokrat podučeval Indijance po štiri do šest ur, in vendar ni opešala njih pazljivost.
Tako mora misijonar pogostokrat način poduka, ki je navaden v domovini, Čisto spremeniti, ter ga v ravnati po potrebi, značaju in.možnosti onega naroda, med kterim oznanuje sveto vero.'
Iz Šm arije je po letu u. Pire med divjaki po okolici širil luč sv. vere. Ker je imel z misijonoin v Smariji ter s stavbo nove cerkve dovolj opraviti, šel je to ieto le na otok sv. Jožefa in v Ki:himiti-gong, ki je dva dni hoda proti vzhodu od Šnrarije (Sault Ste. Marie.)
Na otoku sv. Jožefa ni aosegel svojega namena. Ko je namreč podučeval v krščanski veri li petdeset Indijancev ter jih pripravljal za sv. krst, zvabi j\l< ».♦ k beli pagan z zvijačo na svojo barko ter odpelje daleč proč. S pijačami jih je pridržal pri seb;. dotlej, da je g. Pire zapustil otok Le tri Ir.dijunce je krstil na tem otoku. Stroškov za pot in druge reči je imel nad 80 gld. Otrok in žen zapeljanih divjakov pa ni smel krstiti, ker ti re smejo nič*esn storiti pri Indijancih brez moževega dovoljenja. Odpeljal jih je kupec iz sebičnosti, da ne bi s krščanstvom sprejeli tudi olike in se mu ne dali več prekaniti.
(Dalje prihodnjič.)
KOLEDARJI!
Še nikdar poprej nisem imel tako fino in moderno izdelanih stenskih koledarjev, kakor so za leto 1916; vsled tega jih priporočam cenjenim rojakom za naročbo. Koledarji so zelo veliki; razdeljeni v 12 listov in za vsaki mesec prinašajo drugačne slike. Tiskani so v dveh barvah: modra in rudeča, s katero so zaznamovane tudi nedelje in prazniki
Ti stenski koledarji so pravi kras za vsako hiio, ali za vsako družino. Ker jih naročim vsako leto po 10.000 zato jih dobim ceneje. Vi ga lahko dobite za 14c, ako mi pošljete ta znesek v poštnih znamkah; pri tem je poštnina že upošteta.
Pišite po enega! Upam, da boste naročilo ponovili. Naročila se bodo točno izvrševala. Pošiljam jih, kamorkoli želite. Vselej pa prosim natančen naslov naročnika, ako pišete zase, ali za koga drnzega.
Pišite na:
A. GRDINA # 6127 St. Clair Ave, CLEVELAND, OHIO.
^ZA VSEBINO OGLASOV je uredništvo le toliko odgovorno, kolikor določa zakon**1
(• Burza je torbica, v kateri nosi mašnik bolnikom presv. Rešnje TeloJ
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do dobrega sem te prepričal, da dospejo denarne po-šiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem ▼ staro domovino.
K
samo $14.80, K 50 samo S7.55
'p
poštnino vred.
Frank Sakser
82 Cortlandt Street,
New York. 1M. Y,
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio,
m: aw ,-sf- aw rm- rm- rm- .-m:,--%-' m
JlarCTlarOlarDjic
VRNIMO SE!
V LEKARNAH
TRINERS
bitter-wine
%
TMINtMOVO
tiQRKE VJHO
"^"WyJOUPM TBI««*
CENA $1.00
Prav radi se spominjamo onih dni, ko s«io bili krepki in polni zdravja in življenja, in ko si bil v zvesti, da je ta svet nebeški raj, poln sreče in veselja za nas. Kaj nas je zadelo, da nismo več onega mnenja; da smo premenili svoje navade in se odtujili od srednje poti, ki se imenuje zmernost v vsaki stvari f Vrnimo se k starim navadam, k navadni hrani, k bolj resnemu delu, k svežemu zraku, a zlasti pa moramo pazno skrbeti za svoje prebavne organe, da preprečimo zabasanost in nje posledice, ter slabost in nervoznost. Kakor hitro opazimo nered, ne pozabimo na
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
i*	f fmc-f .:'
To zdravita je jako važnega pomena, ker pospeiuje delovanje prebavnih organov ih tako nam povrne prejšnje navadno zdravje za dobo dokler 2opet ne pademo v razvade.
To zdravilo tudi —
PREKINE BOLEČINE IZ DROBJA, ODSTRANI ZABASANOST,
DOPRINESE OKUS DO HRANE, POMAGA PREBAVLJATL
OKREPČA PREBAVNO MOČ,
OHRANI ORGANE DELAVNE, ODSTRANI NERVOZNOST.
Urejuje, okrepčuje, daje novo moč, prepreči in odstrani zabasanost, potolaži glavobol, daje pomoč dekletom in ženam v slučaju neprilik, ter vseh drugih enakih boleznih.	^
L^^^^BflWf'^x ^ i i11 f 'jBL x '
Ako hočete preprečiti bolečine, imejte vedno priročno TRINERJEV LINIMENT in ribljite telo z njim kadar ču^te najmanjši bolest, bodisi revmatično
ali nevralgične. Cena~25 in 50c, po pošti 35 In 60c.
1 . a ran i a<u A F
wmmr
Izdelovatelf 1833-39 S. ASHLAND AVENUE
7? ' '
CHICAGO, ILLINOIS
m
Plačujemo po i% obresti na denar uložen na obrestni račun.
Mi podpiramo Sloven«« i* m torej tudi priporočamo njihovi naklonjenosti. Pri na« lahko nalagate denar ie živite r Jolietu ali pa v katerem drugem kraju Zdrui. držav.
Dva člana K. 8. K. Jednote ita naša dolgoletna uslužbenca: g. Jo«. Dunda, predsednik and zornega odbora K. 8. K. J. In g. Jo«. F. Skrinar.
Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav.
Pošiljamo denar ▼ staro domovino saiMaljlvo In po najnttjesi kurzu. Oddajamo ▼ najem Tarnnetne Ikrinjice po 13.00 na leto sa atarsajsnj« vrednostnih papirjev in listin, kjer so vedno varne prad ognjem ta tatvino. Tsdsjamo menjice na vse kraja.
Poslopje, v katerem eo naii uradi je lastnina to banko. Naša banka je d*poritni urad sa mesto Joliet, sa okraj Will, sa državo Illinois in sa vlado Združenih držav.
The Joliet National Bank
JOLIET. ILLINOIS
Kapital $150,000. Rezervni sklad $300,000.
Za zastave, regalije in vse društvene potrebščine.
Prva in nafstareiša domača tvrdka
F, Kerže Co*
2711 So. Millard Avenue Chicago, IIL
Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj.
Pozor kralevpa društva K. S, K, J,
Kadar potrebujete nova drnltrena pravila, piama aH korerte, ▼•topnic« sa razna tm»
lic* ali d raje tiskovine, obrnite se tudi ni:
Narodno
2146-2150 BLUE ISLAND AVE.
CHICAGO, ILLINOIS
Ta Vam bode izrriOa vse tiskovine ▼ najboljšo zadovoljnost glede cene in ličnega dela. Pri a as je vse osobje nnijsko. Imamo tudi Slovence zaposlene.—Oso bito Vam priporočamo zelo pripravne in prikladne "Vplačilna knjižice" za člane, ali članice, katere rabijo tajniki ali blagajniki pri mesečnih sejah. Te knjižice so sestavljene zelo praktično za vsako društvo. Imajo posebno razdelbo vplačevanj in potrdila za 10 ali 20 let. Razdelba ases-mentov je narejena na posebni tabelici in na podlagi "National Fraternal Congress Rate". Knjižice so tiskan* ali narejene v malem žepnem formata in so trdo rezane. Pišite po vzorec, kojega Vam dopošljemo takoj brezplačno.
Opomba: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. S. K. Jednote."
^\\\\\\v vxwwxwwvwxwxwxxwwwv*\\\\\v\\\\\\\v«\^
Martin. Nemanich '
L____„
slovenska gostilna In restavracija
Rojaki Slovenci vedno dobrodošli!
Zaloga in prodaja pristnega
domačega vina.
Telefon: Canal 80
1900 W. 22nd St	Chicago, DL \
ie gotovo marsikdo privoščil tudi kapljico dobre pijače, ki nam ogreva tree fcwjfcaslstrta	-..... 1 * .............. t—........— " ■ ■'■«■■"■ " -
Pri je taka kapljiea doma. Imam T zalogi pristno, doma sprešano btlo in rdeče Vino, katero točim na drobno in na galone. Enako priporočam tudi svojo zalogo finih likerjev in druzega raznovrstna žganja.
Za obilna naročila in poset se toplo priporoča:
JOSIP PERKO
s I ox) ens K i gostilničar
2236 So. Wood St., Chicago, 111.,	Telefon: Canal 298.


DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA
kakor DELAWARE, CATAWBA In CONKORD
prodaja
1T80-82 E. 28th St., Lorain, Olilo
CONCORD RDEČE VINO 60c.
CATAWBA BELO VINO 80c. galona
Te cene veljajo od 25 galonov naprej, pri manjih naročilih cene po dogovoru. Pri teh cenah je vojni davek že vračunan.
—Vina so popolnoma naravna, kar jamčim.— Naročilu je treba pridejati denar ali Money Order.
t#llt»tMMOWWWHM#IM»»
Iz urada
in Posojilnega Društva Dom", Chicago, DL
Delnice o« uvujv . ■ ■■■■■■i u> ov <« www j>v ^- •»• rw*	--- p--
25c ena; dobijo se na stanovanju društvenega tajnika na 1840 West 23rd St., Chicago, 111., ali pa pri društvenih sejah vsak torek zvečer. Seje se vršijo v naši slovenski cerkveni dvorani.
Zaeno tudi naznanjamo, da se bode ustanovila za North Side posebna podružnična pisarna našega društva, ako se zglasi zadostno število rojakov za nakup delnic na North Side. Ta podružnica bode otvorjena pri rojaku Jakob Kos, 643 Milwaukee Ave.
Rojaki in rojakinje:—Vsakdo izmed Vas je morda že gotovo slišal, da je naše društvo eno, izmed najboljših gospodarskih društev, kar jih imajo Slovenci v Ameriki in vsled tega smo chikaški Slovenci lahko ponosni. Vsakdo je pa tudi že slišal ali čital, da je denar, naložen na posestva, ali nepremičnine najbolj varno naložen, čemu bi dajali torej Vaš prihranjeni denar v razne banke, kjer dobite le po 3% obresti, ali pa še toliko ne? Ali ni Vaš denar vreden tega, da bi Vam donašal po 6% obresti? katere de je naie društvo.
Premislite malo in potem sodite sami, če je naše društvo tudi za Vas koristno, ali ne? Prepričani smo, da boste rekli: Da! tako društvo je za vsakega koristno. Torej, ako je koristno drugim, zakaj bi se ne poslužili te priložnosti tudi Vi? da bi postali član Stavbinskega in posojilnega društva "Slovenski Dom" v Chicagu. Zakaj bi se tudi Vi ne vdeležili koristi in dobrot, ki jih daje svojim članom to društvo? Vsled tega, cenjeni rojaki ne premišljajte dolgo in ne odlašajte, ampak pristopite v naše društvo "Slovenski Dom". Prispevki so tako nizki, da jih vsakdo lahko pogreša, Vi pa boste želi enkrat le sad Vašega hranjevanja.
Da je temu resnica naj omenimo, da je naše društvo v teku 7 let izplačalo svojim članom za 267 poteklih delnic že znesek..........$21.202.50
Za narastle obresti........................................* 4.497.50
Torej skupaj........................ ,............$25.700.00
Ali ni to lep napredek, za tako kratko dobo 7 let, ki more razveseliti vsakega? Skupni uknjiženi prejemki so znašali v tem času ogromno svoto $149.639.63. Zatorej cenjeni rojaki: pristopite v to društvo. Vzemite na primer samo 10 delnic." V teku 6 let in 4 mesecev boste plačevali po $2.50
na teden ali skupaj............C...........................$ 825.00
Naše društvo Vam bode plačalo za obresti, ali dobiček..........$ 175.00
Tako Vi dobite skupaj..........................$1000.00
Zadnji čas je torej, da se zbudimo in stavimo vse svoje moči v ta namen, ter pričnemo z.resnim in združenim delom tudi na gospodarskem polju!
Kakor že omenjeno, dobite vsa pojasnila lahko pri tajniku tega društva, ali pa pri kakem drugem odborniku.
Naj še navedemo, da posluje v državi Illinois 608 sličnih stavbinskih in posojilnih društev, ki zavzemajo skupno glavnico $90,572.343.45. Poslovanje vseh teh društev je pod strogim nadzorstvom državnih preglednikov; vsled tega se Vam ni potreba bati, da bi kaj izgubili, kajti vse se mora voditi pravilno in v redu, kakor v to določa in zahteva postava države Illinois. In pod teko državno nadzorstvo spada tudi nese društvo.
Naše društvo ima sedaj izposojenega na zemljiščih............$60.000.00
Na knjigah . .............................'...............$ 5.850.00
Ročna blagajna znaša....................................$ 701.63
Skupno premoženje znaša torej....................$66.551.63
Iz tega je posneti, da naše društvo lepo napreduje, in da je vredno vsega zaupanja.
Rojaki in rojakinje! Sedaj se Vam nudi torej lepa prilika za pristop ker se nam bliža Novo leto. Odločite se še Vi za to, da bode bodoče leto za Vas uspešno. To boste pa edinole dosegli, ako se odločite za hranjevanje Vašega prisluženega denarja. Domače hranilno društvo imate v svoji sredini vedno na razpolago. Svoji k svojim!
Konečno želimo vsem cenjenim rojakom in rojakinjam prav vesele, zdrave in zadovoljne božične praznike in srečno, ter uspešno novo leto 1916.
Odbor:
Loui« Duller, predsednik.
Anton Kremesec, podpredsednik. Josip Stebley, tajnik.
Frank Banich, blagajnik.
Pomožne tejnike: Louis Duller, ml. in Jos. Zupancich.
Nedzorniki:
Jos. Zupancich, Frank Koemech, Andrew Bebtistek, Frenk Kobal, Frank Kozjek, Joe Perko, Mertin Senice, Frenk Jurjovec, John Petrovcich ml.
Joseph Stebley, tajnik, 1840 W. 23. St., Chicefo, 111.—Telefon: Cenel 1984.
i
i
Velika razprodaja
Zaradi pretoplega jesenskega in zimskega vremena smo primorani prirediti veliko razprodajo. Ker ni bila dosedaj kupčija z zimskim blagom in drugimi moškimi opravami tako živahna, •— ker imamo prodajalno napolnjeno s tem blagom, — in ker mora biti kupljeno blago do 1. januarja plačano, zato smo cene na vsem znižali.
Znižane cene pri suknjah In oblekah:
Stara cena:	Sedanja:
20.00 ............. 13.85
22.50 .............. 14.85
25.00 .............. 16.85
27.50 . . ............ 18.45
Stara cena:	Sedanja:
$10.00 . . ..........$ 6.75
12.50............... 8.15
15JOO.............. 10.00
18.00.............12.00
t
Gorke volnene Jopiče (Sweaters):
Stara cena:
$1.00 .... 1.25 .... 1.50 ... . 1.75 .... 2.00
Sedanji:
....$0.85 .... 0.95 ..!. 1.20 .... 1.45 .... 1.65
Stara cena:
2.50 .... 3.00 ... . 3.50 . » . . 4.00 ... . 5.00 ... .
Sedanji:
.... 1.95
____2.35
.... 2.85 .... 3.15 .... 3.85
Srajce za delo ali praznike:
(tudi volnene) .
Stara cena:	^jjllaflanji:	Stara cena:	Sedanji:
$0.50......j	........$0.40	1.75 ..:. . .	.........1.35
0.75 . . :	Jl.a-L 0.55	2.00......	......... 1.65
1.00.......	........ 0.85	2.50......	......... 1.95
1,25.......	........ 0.95	3.00......	...»...... 2.35
1.50.......	........ 1.20	3.50......	......... 2.85
*
V razprodaji imamo tudi prav lepe klobuke in kape. Pomnite, da je sedaj samo v naši prodajalni predbožična razprodaja in nikjer drugje.
Ako si boste ogledali sedaj raznovrstno zalogo v naši trgovini, Vam ne bode žal. Ker so baš sedaj cene tako nizke, si boste gotovo pri nas kaj izbrali in kupili, kar bode gotovo Vam v prid.
SVOJI K SVOJIM! Za obilen posest in naklonjenost se toplo priporoča slo- fe venska ali domača tvrdka:	/ ,	£
1 PATLOGAR & THOMAS i
133 SO. UNION AVE. in D. ST„ PUEBLO, COLO. $ ft»imttmtittwm>fft»>»?fttt>»»tiM>wtw<w4
DVA SALUNA
se oddasta v najem z novim letom, in sicer na voglu Jackson in Indiana Sts., ter na 209 Indiana Str. v Jolietu, IU. Obe gostilni sta samo en blok od slovenske cerkve in poznane v tej
naselbini za najstarejše in najboljše.
^pr^š^jte osebno pred 1. <|ecem-brom po 6 uri zvečer pri * Jo«. Stukel, 209 Indiana St.
Joliet, II.
IDEALNA LEGA ZA SLOVEN
8K0 NASEIiBINO.
Potreba je le malo kapitala. — Lahki poboji.
Zemljišče, katero las tu je Baldwin County Colonization družba, se nahaja v južnoiztočnem vogalu Baldwin okraja (County) v Alabami ob mehikanskem zalivu. Ta svet se prostira na planoti, ki je dobro z odtočnimi jarki preskrbljena. Zemljišče je tu zelo rodovitno, peščeno ilovičasto, vsled Česar se isto lahko obdeluje. Pitna voda je tu zdrava, mehka in kristalna. V bližini se nahaja več krajev z znanimi trgovišči. Istotako so tukaj že cerkve, šole, trgovine, mlekarna, telefon, organizacije farmarjev in socialno življenje,— vse se nahaja že tukaj. Vaše pridelke, kakor: koruzo, oves, mrvo, bombaž, irski in Bladak krompir, sladkorni trs, vse vrste sadja in in vretne zelenjadi, živino, prašiče in kurjad, lahko pošiljate po železnici ali po vodi v razna severna mesta. Iste lahko tudi peljete sami z vozom v Pensacolo, mesto z 30.000 prebivalci, ter stvari ondi prodate. Vrnete se lahko nazaj še isti dan. Tu raste vse, kar se potrebuje za udobno vsakdanje življenje, tako da se lahko ta kraj imenuje "Ameriški raj". Na zahtevo Vam dopošljem radevolje cirkularje in knjižice z opisom te naselbine in Vam dajem na pismena vprašanja potrebna pojasnila.
MATH CESAR, 1900 West 22. Street,
(Adv)	Chicago, 111.
SLOVENCI .POZOR!
Predno pritisne zima in mraz, Vam je še dana prilika kupiti si svoj dom v bližini slovenske cerkve v Chicagu. Imamo še naprodaj par hiš, ki morajo biti prodane pred zimo, zaradi tega, ker so gospodarji teh hiš že kupili, ali pa nameravajo kupiti v drugi okolici. Sedaj je torej čas kupiti te hiše za gotovino ali na tako nizke obrokfe, skoraj kakor bi plačevali rent, in Vas zagotavljamo, da bo-detc zadovoljni, ako kupite od nas. Lahko vprašate druge, ki so že od nas kupili hiše, če so zado voljni ali net
Dalje Vam še naznanjam, da izdelujemo vsa v notarsko stroko spadajoča dela, pregledujemo vsf gospodarske listine (Deeds in Abstracts) in zavarujemo Vaše po sestvo proti ognju. Vsak nasvet je brezplačen. Slovencem se priporoča, Frank Kosmach z Emil A. Basener.
2116 W. 22nd Street, Chicago, 111. Telephone Canal 2138.
PETER CUUG
J A. WV/ jVOTAH 1245 So. Santa Fe Avenue,
Pueblo, Colo
Izdeluje vsakovrstne pravove Ijavne listine, spadajoče v notar sko stroko za Združene države it staro domovino.
Imam v zalogi
MOHORJEVE KNJIGE
za let« 1916. Iz&lo je šestero knjig in sicer:
1.	Koledar sa leto 1916. •
2.	Mesija, 2. zvezek.
3.	Zgodovina e. in kr. pešpolka št. 17.
4.	Zgodovina slovenskega naroda, 5. zvezek.
5.	Slovenske Večernice, 69 zv.
6.	Trojka, povest, namesto molitve-nika.
En iztis knjig po pošti stane $1.50 za naročnike v Pittsburgu, Clevelandu in Chicagu pa samo $1.30 ker v teb mestih imam zalogo. Sprejemam tudi udnirfo za prihodnje leto, ki znaša samo jeden dolar.
ALOIS SKULJ,
P. O. Box 1402, New York City, N. Y.
(11.10—12.29. 15.)
Barbara Stajdohar
807 Chicago St., Joliet, HL (blizu slovenske cerkve)
se priporoča Slovenkam in Hrvaticam za izdelovanje kit. Iste delam iz česanih ali izpadlih las. Dalje izdelujem iz las ženske in moške verižice za ure, prstane razne cvetlice in druge okraske, primerne za božična darila. Rojaki, podpirajte rojakinjo! (Adv. 11. 17. 15. — 2. 17. 16.)
Dr. Martin J, Ivec
Slovenski zdravnik
PlnnW tsrtsss Vrhovni zdravnik K. S. M. J.
900 N. Chicago St Corner Clay St.,
JOLIET, ILL.
Urad craven slov. cerkve.
Uradne ure: 10—12; 2—4; 7—8. Chicago telefon: 4295. Dom 2192 L.
Frank Petkovšek
720 Mukat Street
720
WAUKEOAX. ELLL*Oia
Zastopnik r turnih parofciudalh Pošilja denarje ▼ stare domovine 1» » pravlja notarske posle.
Be toplo priporoma Bloveaeeia v We* kegaa in okoliei.
TEL.: CANAL 6027.
PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA j
MLEKARNA 1
F. GRILL'S DAIRY
1313 W. 22nd St.. Chicago. III.
Pozor gospodinje! Ako rabit« prt gospodinjstvu sveže mleko, dobro sladko, ali kislo smetano, (Cream) ali okusno, doma narefeno maslo,
(Butter) oglasite v moji mlekarni.
Jaz prodajem mleko, ki je pasterfli-zirano; dobivam ga naravnost od far-merjev. Mleko je preje natančno pre. skušeno in pregledano od Mestnega zdravstvenega urada (Health Depart, ment) predno gre iz mlekarne; torej « garantiram ali jamčim, da je naravno. Mleko take vrste je posebno priporočati otrokom refencem.
Mleko razvažam po hišah točno vsak dan o pravem časa.
Za obilna naročila se toplo priporočam:
rHAAJC G HILL.
•lovsnako-brratakJ nhk»
^fj " ' * \ •'_'-S
Telefon: 617 R.
LOUIS M. PTAK
oblastv. potrjeni
POGREBNIH
210 St. M ar K* Street
PERU. ILL.
Se toplo priporoča rojakom Slo^ v Peru, La Salle, Oglesby in Depue, za oskrbo pogrebov. Jaz sem Ceh in sem edini pogrebnik v tem I ter okolici, ki je tudi član K S.K*i Na razpolago imam vedno ami voz, ter kočije za razne prilike: krstije, itd. ČUai podpiraj*« {IumI
Važen nasvi
Ako ste v zadregi, da morda potrebujete
ODVETNIKA ALI ZAGOVORNIKA
obrnite se za zaupne na:
August W. Kerr-
ki Vam bode stal na strani pripomogel do Vaših pravic. 1 odvetnik ie prijatelj delavcev, ker je vrhovni svetovalec in vetnik velike nnije
United Mine Worker* of America,
District 12.
Osobito se priporoča delai v odškodninskih tožbah. N) gov naslov je?
A. W. KERR,
ROOM 810-811 FERGUSON BUILD INC
Springfield,