Lftto 2»n St. 2. »•Stalna platana v gotovini. V Ljubljani, 10. januarja 1924. - 1 AM5TERMM Uredništva in sprava: Ljubljana, >-*t*nburgov« ulic* št. 6/14, ___________________ ____________________________________ __________ dlaslio Strokovne komlille za Slovenilo. (Pckrallnski odbor dDSJJ W organizaciji J« no^ kolikor bmO — toliko pravico Izhaja vsak četrtek. Stane posamezna štev. 1 Dia. mesečno Din 3'—. celoletna 35 Din. — Za člane lzv«4 po 60 para. ,'lasf po dogovoru. il morajo biti franklrant odpisani, ter opremljeni amp. dotlčne organizacija. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije so poštnin« proste. I. K dejanjem I Kakor vsako veliko gibanje, tako jo tudi delavsko gibanje preživljalo svojo veliko notranjo krizo. Pred vojno je bilo zidano delavsko gibanje na golo negacijo. Vse delo delavskih organizacij je bilo omejeno po veliki večini na agitacijo za pridobivanje novih somišljenikov. Organizacije so se šilile v tako naglem tempu, da ni preostajalo časa za emotreno organizacijo in za razglabljanje socialističnih idej. Kdor je ves ta razvoj opazoval, se je moral zavedati, da bo prej ali slej nastopila notranja kriza. Trpljenje in razočaranje med vojno je napotilo ljudske množice še v večjem številu v socialističen tabor. S tem dejstvom je pa postalo delavsko gibanje tak mogočen faktor v življenju narodov, ki je bil po svoji številč-ai moči poklican praktično uveljavljati svoje ideje in svoj program. Tedaj so sc pu pokazale napake! Naenkrat se je pokazalo, da stranke, sestavljene in usmerjene na golo agitatorsko cjelo niso kos rešavati vsakdanje probleme, ki jih prinaša seboj realno življenje. In kriza je bila tukaj! Pet let je sedaj minulo, odkar je la kriza izbruhnila. Mnogo je razruvala in «mogo uničila. Alj na drugi strani je la kriza, kakor smo že zadnjič rekli — silno poglobila in razširila socialistično znanje. V tej petletni dobi je sicer proletariat mnogo izgubil in mnogo pretrpel, ali delavske organizacije so se preporodile iz gibanja agitatorjev v gibanje organizatorjev! Od besed smo prišli k dejanjem, bi rekli po domače. 11. Delavsko gibanje je sedaj tako razčiščeno in tako poglobljeno, da se brez skrbi lahko širi in pridobiva uovih somišljenikov iu novih sodelavcev. Kadri zavednih proletarcev so po prestali krizi tako močni in tako usidrani, da so zmožni prevzeti vodstvo velike delavske armade. Zato je sedaj naša prva naloga, da uravnamo naše delo na širjenje delavskih vrst. Paziti pa moramo pri tem, da ne zapademo v iste napake zaradi katerih je nastala ravnokar prestana kriza. Vsak novinec, ki vstopi v naše vrste, more preiti vso šolo modernega delavskega gibanja. Tu ne smemo trpeti ni-kakoršnega polovičarstva. In prvo, kar mu moramo povedati, je to, da bo moral v organizacijah tudi delati in žrtvovati za njihov napredek in da nam ne zadostuje, če je le kot številka v naših vrstah. Mi hočemo živili organizmov, ki bodo dajali ne samo številčne moči, temveč takih, ki bodo dali organizacijam svoje sposobnosti in svoje delo! Letošnje leto smo si stavili nalogo, da ustavimo kapitalistično ofenzivo. Ali če hočemo to res tudi izvesti, potem moramo takoj na delo. Še neorganizirane je treba organizirati. V tovarnah je treba izdati parolo: Vsi v organizacijo! Onim, ki bi ne hoteli, je pa treba povedati, da podpirajo ofenzivo kapitala s tem, ker nočejo vstopiti na branik. Takim je treba povedati z vso energijo, da niso sod rogi, da niso bratje in ker niso ■/. nami, so zato proti nam. In ■/. onimi, ki so proti nam, pa naj bo kdor koli hoče, je treba pričeti razračunavati. Kdor noče z nami v skupno organizacijo, temu tudi ni treba z nami skupaj delali. Če se sramuje naše družbe, naj gre proč od nas in če on ne bo šel, bomo šli pa mi od njega! Z nami ali proti nam je naša parola. Po sredi med našo in med kapitalistično fronto ni prostora! Vsi naj slišijo naš glas. Mi hočemo nazaj naše pravice! Vsi naši naj uatn pomagajo! Lat Ima kratke noge. Ko le« odebeli, 'da se je že otiplje, pravi tepec šele r zobmi zaškriplje. Pod zgornjim naslovom prinaša zadnja Strokovna borba poročilo o izidu volitev v II. rudarsko skupino, ki je popolnoma nasprotno našemu. V tem poročilu je resnica samo naslov. Mi bomo s številkami in imeni pokazali, kdo čitatelje vara in morda se bo zgodilo na podlagi našega pojasnila pri tistih, ki »Strokovno borbo« pišejo in čitajo, nekaj podobnega, kakor je to v mottu k tem članku napisano. Glasom poročila »Strokovne borbe« naj bi bil volilni rezultat naslednji: Kr„j ZRO Unija Kkr. Nac. Skuf. Vsehsku- listi po tim paj s« je Zagorje 12 Hrastn.\ , Ojstro I 5 Velenje 15 Kočevje 5 Zabuk. 1 Tu opozarjamo samo na zadnji dve koloni. Iz njih bodo čitatelji videli, da je bilo skupaj glasom tega poročila dosti več odbornikov izvoljenih, kakor se jih je sploh volilo. 15 41 •dbor. 41 — 2 2 16 16 8 — — 12 12 2 — 17 4 — 5 — 10 10 3 — — 4 4 28 7 2 110 92 . _ ^ Velenju so dobili samo neodvisni O, r,nikov’ vseh skuPai 3e je volil° * i P'^e * Strokovna Borba« v jnegedu, da je bilo izvoljenih v Ko-i neodvisnih in 5 klerikalcev, po eg v dopisu iz Kočevja pa piše: izvoljenih je bilo skupaj 22 zaupnikov, dva stara m 20 naših razredno zavednih proletarcev. Tajništvo Unije tr-di, da v Kočevju ni neodvisne organizacije m da tam neodvisne liste sploh “,bt iimP?k 1« Usta »starih« in ■ama f T 'Strokovna Borba« sama piše Menda si je na podlagi vsega tega lahko ustvariti pravo sliko o verodostojnosti »Strokovne Borbe« in 'klenega poročanja. In o resnosti organizacije, ki tako dela! Mi smo zaprosili tajništvo Unije ru-lla* nam Pošlje z oztrom na to r »TT oatanč.no poročilo o ohlnih izidih. Priobčujemo to poročilo, kakor smo ga dobili. SEZNAM izvoljenih zaupnikov v 11. rudarsko skupino v Sloveniji ob priliki volitev dne do 16. decembra 1923 ki so člani Unije slov. rudarjev, ali pa člani S. P. J Namestniki, ki so isto tako ali člani Unije ah pa člani S. p. j. „is0 tll. kaj navedeni. Svinčeni rudniki Mežica in Crna so volili 13 zaupnikov in 13 namestnikov. Zaupniki: Predsednik lokalnega odbora: Franc Dolinar, Crna, podpredsednik lokalnega odbora: Franc Blatnik, Mežica, zaupniki: Franc Steni, Franc Šek, Fran« Mlinar, Josip Koblek, Peter Kalčič, Rudolf Praper, Leopold Ozimic, Josip Juh, Franc Osojnik, Filip Repanšek, Peter Hauli, vsi člani Unije. Postavljene 2 kandidatni listi. Klerikalci popolnoma propadli. Rudnik Leše se je volilo 2 zaupnika in 2 namestnika. Predsednik lokalnega odbora: Je- lenko Miha, Leše, podpredsednik: Hoč-nik Franc, oba člana Unije. Postavljena samo naša lista. Rudnik Velenje se je volilo 9 zaupnikov tn 9 namestnikov. Predsednik lokalnega odbora: Josip Rednak, Velenje, podpredsednik: Miroslav Pevec, zaupniki: Rafael Kolar, Josip Koželj, Josip Pouh, Ferdo Valen-čuk, Franc Znoj, Mariin Uranjek, vsi člani Unije, Vekoslav Zajc, klerikalec. Postavljene 3 kandidatne liste. Komunisti popolnoma propadli. Rudnik Zabukovca, se je volilo 4 zaupnike in 4 namestnike. Predsednik lokalnega odbora: Frane Judec, Zabukovca, podpredsednik: Anton Pilko, zaupniki: Josip Berdnik, člani Unije, Jakob Uranjek, klerikalec. Postavljene 2 kandidatni listi. Komunisti volili klerikalce. Rudnik Liboje se je volilo 1 zaupnika in 1 namestnika. Predsednik lokalnega odbora: Franc Kolšek, Petrovče, podpredsednik: Alojz Fabjan, člana Unije. - Rudnik štore se jo volilo 1 zaupnika in 2 namestnika. Predsednik lokalnega odbora: Ivan Vengust, Pečovje, podpredsednik: Jurij Sivka, S. P. J. Postavljeni 2 kandidatni listi. Klerikalci propadli. Rudnik Drobendol se je volilo 1 zaupnika in 1 namestnika. Predsednik lokalnega odbora: Ivan Obrez, št. Rupert, podpredsednik: Karol Mačkovšek, člana Unije. Postavljena samo 1 kandidatna lista. Rudnik Hrastnik se je volilo 9 zaupnikov in 9 namestnikov. Predsednik lokalnega odbora: Pod-luušek Jurij, Hrastnik, podpredsednik: TanSek Alojz, zaupniki: Josip Tovor- nik, Martin Zalezina, Anton Vei-den, Ivan Domše, Ivan Podlunšek, Franc Rojnik, Josip Ajdovnik, vsi člani Unije. Postavljene so bile H kandidatne liste in so vso nasprotne propadle. Iz Trbovelj nam niso znana imena izvoljenih zaupnikov, ampak samo rezultat: izvoljenih je 25 zaupnikov na naši listi. K* ua neodvisni. V predsedstvu je načelnik Unije. \ Zagorju nimamo mi nič, neodvisni pa 12, narodni soeijalisti 2, klerikalci 2 zaupnika. 'v Ojstrem pri Hrastniku imajo neodvisni 3 zaupnike, mi pa nič. 'v' Kočevju ni organizacij in se je volilo lokalne liste. V Rajhenburgu sploh neodvisni niti niso kandidirali, lem več so postavili kandidatno listo samo klerikalci. V Hudijami isto tako samo klerikalci. N Krmelju so kandidirali samo klerikalci, drugi nobeden. Iz tega je razvidno, da je bilo izvoljenih na listah Unije skupaj 61 zaupnikov, natanko, kakor smo mi poročali. Kam spada ostala zmes je težko reči. Naj se prepirajo za njo Strokovna borba, Pravica, iu Nova Pravda. Ko smo tako dokazali, kdo poroča prav in kdo lažnjivo, — bomo pa povedali tudi drugo stran resnice, da bo resnica tudi tam jasno podčrtana, kjer je za nas neugodnejša. V Trbovljah je bilo 2961 volilnih upravičencev. Volit jih je prišlo le 734 ali 24.5%. — V Zagorju je bilo 821 volilnih upravičencev, volit jih je šlo 722 ali 88%. Za zmago v Trbovljah je bilo treba povprečno 12%, za zmago v Zagorju 44%. V Zagorju so dobili naši kandidati največ po 104, neodvisni po 185, v Trbovljah naši največ po 127. Volilni količnik je bil v Trbovljah 63, v Zagorju 140, v Hrastniku 113. Kdor ne gleda samo na število izvoljenih kandidatov, ampak tudi na število oddanih glasov, ta mora ugotoviti: 1. Da naša misel med rudarji sicer vstaja, da pa še vedno nimamo povoda med seboj zdražbe delati, ker bo stalo še veliko skupnega napora, dokler ne bo izginilo med rudarji nezaupanje do organizacije sploh. 2.) Da ni bilo prav nobenega povoda, očitati zagorskim sodrugom neuspeha. V resnici je uspeh najlepši v Hrastniku, potem v Zagorju, — največ dela pa uas čaka še v Trbovljah, kjer so vodilna stranka — čakovci. A tudi v Trbovljah je položaj tudi v toliko ugoden, da je zbran ves kader izkušenih starih zaupnikov v Uniji, — med tem ko so vodili nasprotno stran neizkušeni mladi ljudje. Samo na ta položaj je »Delavec« mislil, ko je pravilno očrtal nalogo, ki nas v Trbovljah čaka. Kjer gre za načela in taktiko moramo iti ravno pot, — kjer gre za osebe: moramo združevati in pridobivati. Povdarjamo, da bodo to stališče bas trboveljski sodrugt odobrili: »Delavec« je pisal o Trboveljskih volitvah v smislu dogovora z načelnikom Unije. Zato so nas podtikovanja v enem delu socialističnega liska naravnost osupnila. Za- lo upravičeno pričakujemo, da bodo temu tisku vsi rudarji, brez razlike mišljenja povedali, da se tako razpoloženje ne dviga. Vsi smo storili, kar smo mogli. Našemu skupnemu napore se je zahvaliti za dosedanje uspehe in naši edinosti, ki jo čuvajmo kot dragocen zaklad. Popotovanje tujih delavcev. Ministrstvo za socialno politiko je izdelalo nedavno osnutek pravilnika o izdajanju dopotovalnih dovoljenj inozemskim delavcem. Takoj moramo seveda poudariti načelno stališče: delavski razred zahteva svobodni delovni trg, ki ne sme biti omejevan po raznih, kapitalistične interese upoštevajočih vidikih. Zato se poslužuje delavski razred zakonitih mer glede uposlevanja inozemskih delavcev le, v kolikor ščiti zakon o zaščiti delavcev delavčevo delovno silo. Ne upoštevaje pri tem tuzemsko ali inozemsko pripadnost. Kaj-li interes kapitalističnega razreda, da potiska brezposelnost delavske mezde navzdol, se more in mora brzdati s tem, da se podjetniku ne dovoljuje dopoto-vanja delovnih sil zato, ker je delovnih’ sil preveč na razpolago. Prav tako pa se na drugi strani dobro zavedamo, da kapitalizem ne pozna državnih in narodnostnih mej iu STRAH 8. >D E L A V E C< da bo z dotokom inozemskega kapitala dotekala v našo državo tudi inozemska delovna sila. Vsled tega je podano trajno in nepremostljivo nasprotje med stališčem, zastopanim v vladnem osnutku in stališčem, ki ga zastopajo v tem pogledu socialistične strokovne organizacije. Dočim hoče zaščititi pravilnik narodnostni in državni interes, zahtevamo mi socialno zaščito delovne sile. Pravilnik stremi v glavnem za tem, da se skrajša postopanje pri izdaji dovoljenj za bivanje. Pravilnik hoče ustvariti enotnost in točnost tozadevnega postopka. V redu je to. Vendar pa trdimo, da je ureditev tega postopka podrejenega pomena in da potiskajo razmere na dnevni red vsa važuejša, vse bolj pereča nujna vprašanja. Najvažnejše vprašanje, ki se mora rešiti je: domače delovne sile morajo dobiti dovelj delovne prilike! V naslednjem podajamo draginjski račun za mesec januar. Zanimivo bo primerjati ob lej priliki, kako se gibljejo pri nas cene v zadnjih mesecih. Naše draginjske številke kažejo tozadevno tole sliko: Eksistenčni minimum za mesec ja- nuar 1924 za 5-člansko družino (mož. žena in 3 otroci, stari 12 let, 7 let iu 1 Vc leto): Predmet Mesečna Za enotno Skupaj * potreba kg Din Din moka 0 15-— 6-25 9375 moka za kuho 10 — 6 — 60 — krušna moka 10 — 5 75 57'50 koruza 20 — 3 — 60 — krompir 70 — 1 25 87'50 fižol 3 — 8 — 24 — meso 1. vrste 11 — 26’— 286 — » 2. » 10*— 23 — 230 — mast 3*— 42 — 126 — sol 1 — 4'— 4 — olje 15 25 — 37-50 riž 1. vrste 15 14 — 35 — » 2. » 25 10 — 25 — sladkor kocke 2 — 22 — 44 — » kristalni 2 — 20 — 40 — kava Santos 0-7 50- 35 — » Rio 07 40 — 28 — frank 0 1 25 — 2*50 milo 1 — 19 — 19 — kis 01 2 — 1 — čaj 01 75'— 7 50 mleko 20 — 4 — 80 — rum 05 32'— 16 — drva 1 m’' 200 — 200 — premog čevlji 2 q 47'50 95 — pol para 300 — 150 — kamgarn 1 m 300 — 300’— ševiot 1 m 160 — 160 — molinos 2 m 20 — 40'— Skupai 2344 25 je bli eksistenčni minimum 2. januarja 1924. Podlistek. Bratje abstinenti 1 Sestre abstlnen*ke! Mnogo Vas je še, ki stojite ob strani in gledate prostodušno na zastrupljenje našega naroda in na našo organizirano abstinentsko borbo. Delate slično, drage sestre in dragi bratje, kakor da bi Vas to ne brigalo. Dovolite nekaj primerov. Imate lep, ugoden dom. Samo oče je pijanec. Imate lep ugoden dom. Samo mati je pijanka. Našli ste moža Vaši hčerki, a mož je postal pijanec. Pričakovali ste lepe vnučiče, a kadarkoli pridete na obisk, najdete umazano in nevzgojeno, ne-uljudno in neprijazno, krmežljavo in pohabljeno deco. Ali zamore takšen pogled prinašati zakonsko veselje in srečo? Našla se je žena Vašemu sinu. — A žena je hčerka očeta — pijanca. Pri nesla je s seboj mogoče nagnjenje k pijančevanju, mogoče tuberkulozo, spolno bolezen ali nagnjenje k norosti, ali nesposbnost za dojenje lastnih Odgovor na to vprašanje bi moral biti: ne do po to vanje, marveč izseljevanje domačega delavstva je treba urediti! Drugo vprašanje pa: je-li državna uprava ustvarila predpogoje, da se domače delavstvo usposobi tudi za ona opravila, za katera je treba doslej ino-zemeev. Tudi na to vprašanje dobimo povsem negativen odgovor: državna uprava ne dopušča izpopolnitve in izobrazbe domačega delavstva! Na eni strani odreka podporo celo obrlno-nadaljevalnim šolam, ko na drugi strani priznava potrebo kvalificiranih moči. Ker ni izpolnila državna uprava teh predpogojev, zato s praviluikom ne bo rešila niti one naloge, ki si jo je sama zastavila. Opomba: Računamo, da odpade od tega zneska 32 °/o za težkega delavca, 25 °/o za ženo, 20 #/o za otroka nad 12 let, 17 °/o za otroka v šolski dobi, 8 °/o za malega otroka. Pri samcih, ki ne žive v skupnem gospodinjstvu računamo, da ,e treba pribiti k zgornji vsoti 50 do 70 °/o. september Din ‘2349.60 november Din 2340.20 december Din 2322.50 januar Din 2344.— Iz tega vidimo, da so pri nas zadnje štiri mesece enako kakor valuta, tako tudi cene stabilizirane. Pri tej ugotovitvi pa uc moremo nikdar dovolj povdariti, da znašajo plače našega delavstva komaj 60 do 70% predvojnega normala. Opozoriti moramo dalje na to, da je pri nas cela vrsta podjetij, ki svojemu delavstvu že od leta 1922 dalje niso zvišale plač. Vendar je od takrat draginja uaprain sedanjemu stanju znatno narasla. Naša draginjska številka za julij 1922 znaša samo 1805 Din, za oktober 1999 Din in je od takrat naprej stalno razila, dokler se ni avgusta I. 1923 ustavila. Naše delavstvo je po večini tako slabo plačano, da od tega ne more živeti. Ono živi tako, da se dolži in da črpa iz skromnih prihrankov, ki si jih je v tej ali oni obliki še pred vojno nabralo. — Vse te prihranke daje kot svoj tribut našemu nenasitnemu mlademu kapitalizmu, ki postavlja iz teh razlaščenili kamnov svoja podjetja, svoje tovarne, svojo sveto osebno lastnino. Pride pa čas, ko se obleke ne bodo dale več narobe obrniti in ko bo prodana zadnja prezadolžena hišica. Takrat tako ne bo šlo več naprej. Podjetništvo računa danes z razbitjem delavskih organizacij in z ojače-njem reakcionarnih sil. otrok — kratko, vse mogoče znake degeneracije. Pri tem se spominjam sledečega izreka na plakatu »amerikan-skega rdečega križa za Avstrijo : »Erdenmiitter stili et selber, Kuhmilch ist fiir junge Kfilber. Na istem plakati stoji še sledeči izrek: Tdglich sieht St. Petrus mit Bedauern, vi el e Flaschenkinder um ihr Leben trauern«. Vzemimo, da Vam je znorela žen« sredi najboljših let, medtem ko Vas je poreje obdarila s kopico otrok. Kaj naj začnete? Ni li to vrhunec nesreče: sam s kopico otrok in noro ženo? Pomnite, da je alkoholizem socialna zlo in da se v današnji pivski družbi to lahko vsakemu, tudi najtreznejšemu zgodi. Zato je treba združitve in medsebojne pomoči vseh onih pozitivnih elementov med nami, kateri so to nevarnost spoznali ter so pripravljeni to njihovo spoznanje tudi uveljaviti — četudi v težiti borbi. Vzemimo, da je Vaša mlada ženica vsled očetovega alkoholizma nesposobna, da sama doji svojo deco. Ali veste drage sestre in dragi bratje, da je umrljivost umetno gojenje deco mnogo večja nogo li umrljivost naravno gojene So pa meje, kjer so tudi te sile brez moči: Noben tiran ne more prepovedati propadanja fizičnih, telesnih in moralnih sil ob nezadostni prehrani. Iz teh razlogov si upamo tudi pri današnjih slabih razmerah napovedati, da se bodo bili v prihodnjem letu — hudi boji za zvišanje realnih plač od 60 na 100 odstotkov življenjskega minima in da se Važna odločba. Kr. stol sedmorice v Zagrebu je ugodil ničnostni pritožbi rudarjev trboveljske premogokopne družbe proti razsodbam celjskega okrožnega sodišča, s katerimi jih je spoznalo krivim po členu 11. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, ker naj so z razširjenjem letakov za-državali svoje clelavoljne tovariše od dela. Vrhovno sodišče je utemeljilo svojo odločbo s tem, da pomeni v tem členu nahajajoči se glagol »sprečevatri, ne kakor se je prestavilo v >Uradnem listu< »skušati zadrževati«, — marveč -Onemogočevati«, vsled česar so kaz-njiva samo talca dejanja, s katerimi se more onemogočiti, da bi delavoljui delavci delali oz. s katerimi se skuša napraviti resnično oviro, ki bi mogla faktično onemogočiti delo delavoljnih delavcev ter da imajo delavci pravico do stavke in da bi bilo v nasprotju s to pravico, ako ne bi smeli s prigovarjanjem, navdušenjem in širjenjem letakov stavke organizirati in voditi. Po tej odločbi kr. stola sedmorice se člen 11 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi stvarno krije z odločbo dosedanjega koalicijskega zakona z dne 7. 4. 1870 št. 43. — Ta razsodba kr. stola sedmorice je odločilne važnosti za naše rudarje, ker se jim je ž njo priznalo, da imajo pravico do stavke in s lem pravice do obstanku. Po stavki, ki je bila - zlomljena s pomočjo oblasti, ki so napačno tolmačile člen 11 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, je Trbov. prem. družba začela svoje delavce še bolj izkoriščati, kakor je to delala do stavke. Od spomladi leta 1922 jim ni zvišala plač, ni jim izplačevala še ob pogajanjih ponudenih 3 Din poviška na delovnik, ni jim povišala plač z ozirom na 5% povišek cen premoga za državne železnice in ne z ozirom na splošno zvišanje premogovnih cen. Njeni organi delajo z rudarji že zopet, kakor z brezpravnimi sužnji. Posledice se kažejo v tem, da naši rudarji beže v trumah na Francosko in v Belgijo. Upati je, da bo odločba kr. stola sedmorice pripravila Trbov. prem. družbo do pameti, da bo s svojimi delavci začela bolj človeški ravnati, ko se lahko zanaša, da ji pri prihodnji stavki oblasti ne bodo mogle iti več tako na roko, kakor pri zadnji. Pričakujemo tudi, da bodo »Jutro t, glasilo Trbov. prem. družbe in ž njim dece? Da li zamoremo zagovarjati pred svojo vestjo našo sokrivdo za prečesto obolevanje in prečesto umiranje te dece? Da. mi se zamoremo zagovarjali, ako smo storili svojo dolžnost. Našo dolžnost smo storili, dragi bratje in sestre, ako smo se organizirali. V organizaciji je moč! Z abstinentsko organizacijo smo sposobni mnogo zla zabra-niti, mnogo solz posušiti, smo sposobni mnogo vdajati z desnico, za kar ne bo vedela levica«. — Pripravljeni moramo biti., da se nas bo spočetka zasramova- lo, blatilo, zasmehovalo,, a koncem konca balo, upoštevalo in tudi spoštovalo! Mi zastopamo idejo, ki prodira. Mi zastopamo idejo, a ne denar! Zato smo močnejši. Močnejši smo, ker nimamo ničesar zgubiti. Mi zamoremo samo srl-dobiti: kolikor pridobimo za narod, toliko smo pridobili zase. Delajmo in ne obupajmo!« (Ckarlyle). Ako se da z abstinenco procent odprte tuberkuloze zmanjšati za polovico, potem se je tudi za nas same za polovico zmanjšala nevarnost, ds nalezemo tuberkulozo. Ako se da z abstinenco ogromno zmanjšati javno in tajno prostitucijo, potem se je zmanjšala tudi nevarnost bodo morali ti boji koncem koncev — zmagovito končati, ker drugega izhoda ni! Cim več bo na podjetniški strani uvidevnosti za nujnost te regulacije — t*n» manj bodo mezdni boji po nepotrebnem rušili in razdirali. Vi pa, delavci, strnit« svoje vrste za vse, kar pride. sorodni demokratski listi, ki. so z veseljem poročali o obsodbah redarjev trbov. prem. družbe po celjskem okrožnem sodišču, sporočili svojim bralcem, da te razsodbe celjskega okrožnega sodišča niso držale. Iz te razsodbe najvišjega sodišča ja pa tudi razvidno, da so bile vse sodbe te vrste krive. Spominjamo se, da j« bilo v stavki pri g. Westnu v Celju obsojenih preko 30 zaupnikov na večdnevni zapor le zato, ker so priporočali svojim sotovarišem solidarnost. Tako je dobil s. F. Svetek, ki je stavko \odil 7 dnevni zapor samo zato, ker j« na shodu stavkajočih poživljal naj tudi stavkolomci zapuste delo. Kakor je videti iz te razsodbe so vsi li naši zaupniki po nedolžnem sedeli v zaporu. Orjunaši so sklenili na svojem letošnjem kongresu, ki se je vršil v Splitu, da bodo ustanovili tudi delavske strokovne organizacije. — Značilno je, da j« stavil predlog za ustanovitev strokovnih organizacij, g. Bornemissa, ki je bil še pred kratkim voditelj zagrebških komunistov. Seveda se g. Bornemissa zelo moti, če misli, da se bodo delavci pustili še enkrat nafarbati. Doba praznita obljub je končnoveljavno minula. Strah pred oddajo premoženja Pri zadnjih angleških volitvah j« igralo vprašanje premoženja veliko vlogo. To zahtevo je stavila na svoj program angleška Delavska stranka, ki j« stavila precej velike zahteve (davčno naj se obremeni premoženje nad 5009 funtov.) Angleški socialisti (so to svojo zahtevo prav dobro utemeljevali in pojasnjevali. S to oddajo premoženja bi se sicer davčno bolj obremenilo podjetnike in kapitaliste, a znižalo bi se pri lem davke pri delavcih. Državna uprava bi pri tem prav nič ne trpela, nasprotno bi na ta način prišla do še lepših dohodkov. Konservativci in liberalci so proti oddaji premoženja vodili z ogromnimi denarnimi sredstvi podprto kampanjo in trdili, da je ta zahteva grenka posledica socializma, ki ogroža zasebno lastnino. Po svetovni vojni je velik del liberalcev sam zahteval oddajo premoženja. Danes, ko je kapitalistična moč po vsem svetu zopet okrepljena, so na to tudi liberalci pozabili. Vrhovna zveza francoskih interesnih zvez delodajalcev je ob priliki svojega kongresa izjavila, da oddaja premoženja ogroža privatno lastnino in da ogroža spolnega okužen ja za vsacega izmed nas. Ako se z abstinenco popravijo javne zdravstvene razmere, ako se z abstinenco obče zdravje naroda poboljša in se povprečna dolžina življenja vsa-cega posameznika podaljša — potem to tudi na nas stare abstinente ne bo ostalo brez ugodnega upliva. Zatorej jo vse naše delo, če je tudi na videz za nas osebno popolnoma brez koristi, največjega pomena. Človek je družabna žival. Karkoli dela za družbo, to žanje tudi aam in njegova deca Ni pravi egoist in ni pameten egoist, ki misli na svoj najožji krog. Moderno življenje znači življenje družbe, narodov, organizacij. A naša absiinentska organizacija ima posebno moč, ker ne zastopa samo ozkih interesov posamezne grupe (kakor u. pr. »alkoholno: gostilničarstvo svoje!). - temveč zastopa interese zdravja iu gospodarstva najširših narodnih mas, inči ušive one »alkoholnega« gostilničar-stva. Zato, bratje in sestre abstinentje, le vkup v organizacijo! Organizirajte se ih snujte organizacije! One so najboljša zavarovalna družba za življenje. (Dalje prihodnjič.) Gibanje draginje. Delavsko aibanie. >D B V A V E Cc aa»AN a. meščan. Soc. V od- Kom. str. skup. stotkih 124 99 43 7 88 67 40 271 173 377 15 63 37 37 118 60 36-6 101 48 32 2 423 192 31 353 164 308 14 147 33 265 — 133 33 2P7 2 - 80 20 20 — 57 11 151 5 220 26 102 — 407 41 91 2 524 SO 8-6 13 142 8 55 — 311 3 1 — ;r. 434 1 0-23 — garancijo svobode državljanov. Nasprotniki oddaje premoženja utemeljujejo .svojo gonjo s tein, da je to nevarnost za svobodo! Najtežji top proti oddaji premoženja pa je naperjen v tej smeri, da vili domači kapital k izseljevanju. Pri teni navajajo za primer Švico, kjer so kapitalisti lansko leto iz strahu, da oi švicarsko ljudstvo z večino glasovalo za oddajo premoženja, prenesli svoje kapitala čez mejo švicarske države. Ko se je avstrijski židovski kapital v svojem strahu pred oddajo premoženja zvezal * pogrom-stranko krščanskih socialcev, smo slišali izrek: »Raje mal pogrom (to so protižidovski dejanski napadi) kakor kaka velika oddaja premoženja k Patriotski čut kapitalistov na zapadu ni nit večji kot plemenski čut kapitalistov na vzhodu. Vsi pa puste svojo domovino raje obubožati, kakor plačati davke progresivno po njih premoženju. Koliko poslancev itnajo v raznih državah meščanske stranke, socialisti in komunisti? Država Švedska. Nem. Avstr. Nemčija Letska Belgija Danska Anglija Italija Finska Švica Nizozemska Litavija Ogrska Poljska Francoska Norveška Jugoslavija Kajn nuj se izseljujemo ? Preseljevanje narodov se v razsuli Evropi nadaljuje, glad sili ljudi še vedno k izseljevanju. In to ne le v premaganih državah, temveč v vseh. Toda kam se iz seljevati? Važni so potni stroški, ki jih delavci v premaganih državah skoro ne morejo utrpeti, ker je valuta v teli deželah brez večje vrednosti. Posebno za naše delavce so to nepremagljive tež-koče: v britsko ludijo in Avstralijo se jih sploh ne dopusti, Angleška in Francoska istotako otežkočata priseljevanje iz premaganih držav. Pa tudi sicer delajo mnoge države težkoče. Po večini zahtevajo dovoljenje za priselitev. Nekatere države, kakor Češkoslovaška, Grška. Argentinija, dovoljuje priselitev le, ako ima tujec že kako delovno pogodbo ali povabilo za priselitev. Druge, kakor Danska, Švedska, Norveška, švica, Holandska, Finska, Baltiške države dovolijo dopotovanje tujcev le v toliko, v kolikor primanjkuje v tej ali oni stroki. delovnih moči. Češkoslovaška zahteva poleg tega dovoljenje od občine, kamor tujec dopotuje. Rumunija pa ima za tujce dovoljenje, da jih po preteku enega meseca lahko izžene. Potovanje v Rusijo je danes komaj mogoče. Dovoli se dopotovanje le izjemno. So pa dežele, kamor je izselitev prosta: Avstrija, Italija, Španska, Egipt., Turška, Holandska, Indija, Južna Afrika, Afganistan; slednji je prevzel v zadnjem času prav mnogo tujcev. Kljub temu, da vlada ludi v teh deželah brezposelnost, priseljevanje ne omejujejo ne na ta ne na kak drug način. Kitajska in Japonska ne stavljate nobenih potežkoč priseljencem. Slednje celo potrebujejo delovnih moči za vzpoetavo pri potresu poškodovanega ozemlja. Mezde v raznih državah. Angleško ministrstvo dela je napravilo poročilo o stanju realnih povprečnih delavskih mezd v raznih državah. Sledeče številke kažejo položaj delavskih mezd: Angleška.................................100 Holandska................................100 Belgija:.............................57 Norveška .................................94 Španska .................................<56 Kanada...................................183 Francoska ..... Češkoslovaška . . 77 Švedska . ........... Poljska ; ■ • jj” Iz tega je razvidno, da so najboljše plačani delavci v Kanadi, najslabše v Belgiji. - Dočirn izračunava Mijgie&o ministrstvo dela colo za druge države žirom sveta, naše ubogo ministrstvo so- cialne politike ne more zračunati niti za nas. In gospodje nameravajo ukiniti še to revščino in utemeljuje to na ta način, da vrši nadziralne posle tudi ministrstvo policije in da je najboljše, če se ministrstvo socialne politike pridruži temu ministrskemu resortu. Gospodje ministri menda menijo, da je naša socialna zakonodaja najpopolnejša na vsem svetu. Bojevati? Kriza narašča! Ali smo že izkusili kaj je ta brezposelnost? Ali veiuo, da jo bomo morali spoznati? Berači po cestah se množe, beda narašča. Krščanska ljubezen do bližnjega pa je laž in prevara. Vbogajme se da morda še živali, ne pa človeku. Hočejo znižati plače, cene pa rastejo. Hočejo podaljšati delovni čas, ukiniti povsod osemurni delavnik. Komur to ni všeč naj gre?! Pred vratmi zime čaka tisoče gladujočih, ki so pripravljeni trpeti raje revščino, kakor pa se pustiti brezmejno izkoriščati. Brezposelni se množe. Zima je tu, ljudje brez oblek, brez obuvala in kurjave. Kako to dobiti? Prošnje ne pomagajo, obljube nikogar ne nasitijo, ne oblijejo, ne ogrejejo. Kaj storiti torej? Odpraviti revščino in bedo, saj je to delo človeka samega! Možno je, da se to izpremeni. Bede in revščine ne pozna vladajoči razred. Njih razkošje je zidano na revščini delovnega ljudstva. In ko to ljudstvo ne bo pustilo iz svojih sadov zidati zlatih palač, bo njega osvo-bojenje blizu. In zavednost 11111 bo prinesla končno zmago. Ne v obupavanju, temveč v boju je rešitev! Ne ljut in grd boj brez načrtov proti posameznikom. Ne — boj razreda izkoriščanih proti razredu njih izkoriščevalcev! Oprezen boj zahteve organizacije, šol in zavednosti. Stokanje in obupavanje p6nmga izkoriščevalcem, izkoriščanim pa njih moč in odpor, ki predstavlja voljo mase. Zberite odporne sile, zedinite svojo voljo v enoten tok. Tega gesla ne pozabite v letu 1924. Protivojui dan 1924. Medna rodna strokovna zveza (Amsterdam) je povabila Socialistično delavsko internacionalo in Socialistično mladinsko internacionalo k sodelovanju pri zborovanjih za akcijo proti vojni in oboroževanju, ki se vrši po vsem svetu tretjo nedeljo v mesecu septembru 1. 1924. K o n ee n trači ja delavskih organizacij. 1. G. B. Amerikanska zveza poStnih uslužbencev, je poslala mednarodni federaciji poštnih uslužbencev v Amsterdamu obvestilo, da je njen kongres sklenil pridružiti se mednarodni federaciji. Amsterdamska internacionala, ki je združevala že sedaj preko 22 milijonov delavcev, bo z vstopom amerikanskih poštarjev še bolj pojačena. Amerikanske organizacije do »edaj niso hotele pristopiti internacionali, ker so smatrale, da stoji preveč na levi. Kakor je iz tega sklepa razvidno, pričenja tudi amerikansko delavstvo revidirati svoje mnenje. Gotovo je, da bodo zvezi poštnih uslužbencev sledile prej ali slej tudi ostale stroke arneri-kanskega delavstva. S tem dejstvom pa postaja tudi delavska internacionala svetovna sila. Rudarski zastopniki v angleškem parlamentu. Med novoizvoljenimi angleškimi poslanci je 45 zastopnikov rudarjev. Tudi generalni tajnik Rudarske ! zveze Frank Hodges je bil izvoljen za poslanca. Po sklepu organizacije ne more biti generalni tajnik istočasno član parlamenta. Sedaj se obravnava vprašanje, ali ostane Hodges po izvolit- vi še generalni tajnik ali n c. Angleško strokovne organizacije o vprašaju Delavske vlade. 12. dec. se je vršil strokovni kongres angleških strokovnih organizacij. Generalni svet tega kongresa je obravnaval resolucijo Delavske stranke o morebitni delavski vladi pri izključenju vsake koalicije s katerokoli stranko. Sklep generalnega sveta se glasi: »Generalni svet strokovnega kongresa iz srca pozdravlja izredno volilno zmago Delavske stranke, pozdravlja morebitno zahtevo po Delavski vladi z parlamentarne frakcije. Delavske stranke, ne da bi se pri tem 9 kakoršnokoli koalicijo kompromitirala. Taka vlada naj prevzame popolno odgovornost za vladanje angleške države. Kemična stroka. Ruše. V nedeljo, dne 0. januarja »e .je vriši 1 tu polnoštevilno obiskan shod podružnice kemičnih delavcev, ki je odločno protestiral proti poslabšanju Burnega delavnika, proti reakciji nad obratnimi zaupniki iu delavstvom, katero izvaja obratno vodstvo tovarne » svojim podrejenimi faktorji skoro gotovo po nalogu višjega vodstva tovarne. Na shodu, na katerem sta poročala tajnika s. Rejc in s. Čeh iz Maribora, se je soglasno sprejela tudi protestna resolucija, pri kateri zaposleno delavstvo za v bodoče vztraja. — Sodruge in sodru-žice pa poživljamo, da se bodočih strokovnih shodov vedno boji točno in polnoštevilno ob enem tudi trezno obiskujejo, če hočemo, da redno odpravimo kritične razmere, ki vladajo nad nami in med vami. Mojstrana. Vodstvo podružnice kem. del. naznanja, da se vrši dne 27. januarja, to je v nedeljo v prostorih hotela Triglav redni občni zfctor naše podružnice z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo predsedstva, tajnika, blagajnika, knjižničarja in nadzorstva. — 2. Organizacija in njene bodoče smernice. Volitev odbora. 4. Slučajnosti. Začetek občnega zbora ob pol 15. (H.) uri. Sodrugi, vaša dolžnost .je, da skrbite, da bo udeležba polnoštevilna. — Predsedstvo. Medviidc-Goričane. Podružnica kemičnih delavcev Medvode-Goričane sklicuj svoj redni letni občni zbor za nedeljo dne 4. februarja ob 2. uri popoldne v gostilni R. Potisek v Medvodah. Udeležba za vse člane iu članice dolžnost. — Odbor. Prevalje. Dne HO. decembra 1923 se je vršil tu izredni občni zbor podružnice kemičnih ozir. papirniških delavcev, na katerem so bili izvoljeni v podružnični odbor: Fužir Viktor, predsednik, Renner Alojz, namestnik in blagajnik, namestnica Renner Elizabeta, Fužir Viktor, lajnik, namestnica Jezernik Franica, odborniki: Bisternik Helena, Pozdlh Jurij, Kafer Feliks, namestniki, Pogo-revčnik Helena. Štern Simon, Aberšek Jože. Nadzorstvo: Pernjak Blaž, Lepko Franica, namestniki: Kraksner Gašper, iu Pogorevčnik Helena. Stavblnska stroka. 11. skupščina (kongres) Unije stav-binskih delavcev, se bo vršila dne 24. februarja event. 25. februarja 1924 v društvenih prostorih v Celju z naslednjim dnevnim redom: l • Otvoritev kongresa. 2- Volitev verifikacijskega odbora. Poročilo: a) predsednika in tajnika, b) blagajnika, c) kontrole. 4. Platforma za ujedinjenje stavb, org. v Jugoslaviji in tarifna ter gospodarska politika z ozirom na akcijo iu taktiko, referent s. Al. Leskošek. 5. Tarifne pogodbe in ustanovitev lastne produktivne zadruge, ref. s. Al. Leskošek. 6. Pristop k poklicni svetovni internacionali Hamburg. <■ Socialna politika, referent iz Ljubljane ali Trbovelj. 8. Sprememba pravil in pravilnika, referent s. Al. Leskovšek. 9- Volitev novega odbora, nadzorstva in razsodišča ter skupnega gospodarskega sveta. 10. Razno. Glasom sklepa centralnega odbora z dne Rt. decembra 1923 se bodo predlogi od podružnic sprejemali še 14 dni po razglasitvi sklicanja kongresa. — Na kongres imajo pristop vse podružnice, ki odračunavajo »Uniji« stavbi nskih delavcev v Celju, brez ozira na to, ali so podružnična pravila od polit, oblasti že priznana ali ne. Delegatov sme poslati vsaka podružnica, ki šteje pod 50 članov 1 in podružnice z več kakor 50 članov pošljejo na vsakih 50 članov »e po enega delegata. Centralni odbor je olienem sklenil, da z ozirom na predeto ječo sezijo v stav fr inski stroki, se kongres mora vršiti pred 1, mareom, ker je potrebno, da se predloge za bodočo spomenico sprejme na kongresu. Podrobnosti se bo razposlalo v okrožnicah na podružnice. Predsednik; Tajnik: : Valentin Lebič s. r. Ivan Vrečer s. r. Naše organizacij«. Kovinarska stroka. Tri pismu. Vergeljnov Tonček z Jesenic ima hud boj pa ne s svojo vestjo — temveč za svojo službico. Na naše dokaze, ki smo jih priobčili pod naslovom v.Tri pisma« v Delavcu, je priobčil protičlanek v Strokovni borbi. — V tem članku ne skuša dokazati, da pisma ni pisal, temveč se le jezi, da je prišlo pismo v naše roke. Zato s« huduje in nam pravi »socialpatriotski cenzorji*. Vergeljčku svetujemo, naj se nauči pisati točne naslove, pa pisma ne bodo hodila v nezaželjene roke. — Sicer se pa s takimi »tajniki« kakršen je Ver-t>eljček, mi nimamo časa prepirati. Guštanj. Redni občni zbor kovinar-ke podružnice v Guštanju se bo vršil v nedeljo 27. januarja ob 9. uri dopoldne v gostilni pri Pošti. Dostop imajo le člani z legitimacijami. Članstvo tovarne v Guštanju pozivamo, da se občnegu zbora polnoštevilno udeleži. Na občnemu zboru je prilik« za kritiko zato naj se vsak, ki ima kaj na srcu, priglasi k besedi in pove, kaj je prav in kaj ni. Kritizirati potem, ko je občni zbor že minul je neokusno in škodljivo. Zato pridite vsi zavedni iu pripeljite še manj zavedne člane s seboj. Odbor. Monopolska stroka. Klerikalne hvalisanje. Naši klerikalci so si zopet nadeli pavjega perja in pripovdujejo in pišejo, kaj so vse storili za tobačno delavstvo. »Slovenec« piše o tej stvari, da sta dva poslanca SLS intervenirala za zboljšanje plače tobačnemu delavstvu. To piše tako, kakor da bi mi ne zasledovali njihovega dela in ne vedeli, da poslanci SLS ▼ Beogradu čisto nekaj druzega delajo, kakor v Ljubljani. V Beogradu ponižue sluge g. Pašiča, ki so veseli, da sprejemajo svoje mastne dnevnice, na drugi strani pa, ko pridejo v Slovenijo, grtn6 kakor nevihta. Resnica je, da so sedeli v finančnem odboru trije poslanci SLS ali niti eden ni odprl ust za zboljšanje plač tobačnemu delavstvu. Pač pa je g. poslanec Vesenjak predlagal, naj se podraže lo bačni izdelki, ni pa zinil niti besedice o bedi tobačnega delavstva. Sedaj pa, ko so slišali ti gospodje, da se je našemu Savezu po večmesečnemu neprestanemu dreganju posrečilo, pripraviti monopol-sko upravo vsaj do tega, da je predložila ministrskemu svetu predlog za povišanje plače monopolskemu delavstvu v znesku 6 Din dnevno .sedaj so se pa gospodje zbudili is trdnega spanja in hočejo tudi ta uspeh izkoristiti za svojo lažnjivo politično stranko. Pa ne samo, da niste nič delali za zboljšanje plač tobačnemu delavstvu, temveč ste nam padali v hrbet, kadarkoli in kjerkoli ste mogli. Ali se še spominjate 2. julija, ko smo mi napravili poldnevno protestno stavko, vi sto pa protestirali proti starki, mesto da bi protestirali proti monopokki upravi, ki je s svojim zavlačevanjem poviške to stavko povzročila. Gospodje klerikalci! Tokrat se vam ne bo posrečilo dokazati, da je črno, belo. Mi smo vas spoznali iu bomo — končnovteljavno obračunali z vami. Vestnik >fSvobode“. Program, ki ga je na zadnjem kongresu določil »Svobodi« delegatski zbor, je zelo važen za nadaljne delovanje zvezo. Osrednji Zvezni odbor se tega dobro zaveda in zato poživljamo vse podružnice in zaupnike podružnic, da resno začnejo podpirati ta odbor z vestnim izpolnjevanjem svojih obveznosti do centrale. Kajti če se bodo podružnice tega zavedale, bo osrednjil zveza lahko !la preko vseh ovir ter bo v moči ustrezati podružnicam v vsem, kar potrebujejo za svoje kulturno delovanje. Naj se če enkrat ugotovi in razjasni pomen centrale, ker le tedaj nam bo mogoče kaj doseči! Načelstvo »Svobode«. Vse podrnšaiee opozarjamo, da čirn-preje poravnajo svoje obveznosti do centrale, sicer bo primorana se ravnati po centralnem pravilniku, ki so [ja dele-gatje na zadnjem kongresu soglasno odobrili. BT&JtN 1. »DBIlTICc Delavska zakonodaja Iv nail državi. 2. C« J« podaljšanje delovnega čas« neizogibno, potrebno, da se prepreči pri proizvajanju. V tem slučaju je dopustno podaljSanje delovnega časa samo za 2 uri na dan, in sicer največ za Sf> dni >a leto. Podjetnik pa je dolžan le naknadno poročati pristojni inšpekciji del«, ili v nikakem slučaju zaposleni dalje nego I uv dnevuo; za le se delovni čas lahko auiža tudi pod 8 ur na dan, če odredi to za izvestne kategorije obratov ministrstvo za socialno politiko. Plačevanje pr<‘ko6ann«ga dela. Vsako prekočasno delo, bodisi dovoljeno ali nedovoljeno, morajo plačevati podjetniki najmanj 50% više od redne- ga. Ta povišek velj* tudi za akordno delo; pri akordantlh se smatra za normalno plačo ene ure 48., 54. ali 60. del p o s’p reč a ega tedenskega zaslužka, kakor je normalni delovni čas v dotičnem ]>odjetju ali 8, ali 9, ali 10 ur dnevno. Ta določba je obvezna za oba pogodbenika: za podjetnika in delavca i« se ne more s pogodbo ne ukiniti ne iz-premeniti. Itdor se ue ravna po aje<, zagreši prestopek in se kaznuje. Izkušnja priča, da se uajveč greši ravno r.oper to določbo, in sicer v prvi vrsti od strani podjetnikov. Načini so razni: ali ponudi podjetnik delavcu ob nastopu službe v podpis izjavo, s katero se delavec odreka zakonito zajamčeni pravici do poviška za prekočasno delo, ali pa odpove službo delavcu, ki zahteva ta povišek. Tako eno kakor drugo je zakonito nedopustno in torej pravno nično, razen tega pa še kaznivo kot prestopek prisilne določbe zakona o zaščiti delavcev. Odpove se sicer obojestransko brez razloga, ali odpoved iz tega \zroka, da se izogne zakonito ustanovljeni dolžnosti, plačati prekočasno delo, j« nedopustna, ker je nedopustno izigravati, odnosno odbiti zakon. Tega bi ^e moralo delavstvo dobro zavedati i« odločno /avrniti vsall napad na |as«e določbo zakona. Kratko: vsako prekočasno delo, bedi si da ima podjetnik za podaljšanje delovnega času. dovoljenje ali ae, se mora plačati najmanj SO# vifie od aor-»ialnega. Podjetnik, ki se ne ravna po tej določbi, zagreši prestopek in naj se ovadi pristojni inšpekciji del«, da ga kaznuje io opozori na zakonito dolžnost; če kljub temu ne plača poviška 50%, naj se obrne delavec na redno civilno sodišče in naj toži za izplačilo zakonito zajamčene nagrade za prekočasno delo. Odpoved zaradi uveljavljenja te pravice ni dopustna, ker bi bila in framden legis, to je izognjenje prisilni določbi zakona, kar je zakonito nedopustno. Noču« delo v industrijskih in »brinih •bratih ia zaposlenje otrok. Ženske brez razlike starosti in mladostni delavci pod 18 leti se vobče ne smejo zaposlevati ponoči v obrtnih, industrijskih, trgovskih, prometnih, rudarskih in drugih podjetjih, ki spadajo pod zakou o zaščiti delavcev. Izjemno pa dopušča zakon zaposleni« odraslih žensk in mladostnih delavcev od 16. do 18. leta tudi ponoči v sledečih slučajih: a) ob višji f»ili, ko je neizogibno treba podjetje oteti nenadne navarnosti ali večje škode; l>) če je treba sirovine, ki se rade kvarijo obvarovati neizbežne pokvare, in sicer največ 30 krat na leto; c) ob neizogibni višji državni potrebi. Nočno delo |e dalo v času od 10. ure zvečer do 5. ure zjutraj. V pekarnah, v katerih je nočno delo prepovedano, se smatra izjemoma, da mine noč ob 4. uri zjutraj. Otroci pod 14. letom ue smejo biti zaposleni pod uikakim pogojem v rednem obratu podjetja, za katero velja zakon o zaščiti delavcev. (Dalje prihodnjič.) Vaditeljski tečaj DTE se bo vršil od 15,—18. februarja L 1. v Trbovljah, kjer se bo poleg praktičnega vežbanja telesnih vaj predavalo še o naslednjih temah*. 1. Naloga, smer in cilj DTE, njihov pomen v socialističnem gibanju, naloge socialistične stranke in i-azmerje DTE do drugih sorodnih meščanskih društev’. 2. Naše organizacije: politične, strokovne, gospodarske in kulturne (Svoboda, DTE in UDR). 8. Zgodovina telesnih vaj s posebnim ozirom na delavsko telovadno gibanje. 4. Telovadni sestavi. r>. Telesna vzgoja žen. 6. Anatomija, fiziologija, higiena ter prva pomoč pri nezgodah. 7. Telovadna metodika. Ker bo torej ta tečaj velikega pomena ne samo za naše telovadne enote, temveč: tudi za vse podružnice »Svobode«, je zato dolžnost vsake podružnice, da sigurno poSIje na ta tečaj enega udeleženca. Prijave sprejema Zveza DTE do Sl. t. m. v Ljubljani, Židovssa ul. 1. Za »Indijske pripovedke«:, ki smo jih poslali podružnicam v razprodajo, naj do konca tega meseca obračunajo zanje. U. R. Zimski pešiazlet na .•Toške čele< priredi ženska čete odiniee Marks-Ljub-Ijana dne 2. februarja (na svečnice.) Odhod točno ob 9. uri dopoldne izpred gostilne Valjavec (Reininghans) v Šiški. Izlet se vrši v vsakem vremenu, le če bi padal dež, bo izlet preložen na prihodnjo nedeljo. Izleta se lahko udeleže tudi nečlani, zlasti stariši, vendar se morajo strogo pokoravati odredbam vodnice. Četnica II. I>. R. Razgled po svetu. Tedenski pregled. Ljubljana, 8. januaija 1924. Po silni elementarni katastrofi, ki je zadela Japonsko, je sledila tudi politična zmeda, katere posledica je bil padec vlade in sestava novega kabineta. Nova vlada je prevzela svoje posle v hudem in težavnem položaju in ne vemo, koliko časa se bo mogla vzdržati na krmilu. Porušeno gospodarstvo in razruvano politično življenje sta oznaki za sodobne razmere na .laponskem. — Začel se je uenorumlni čas atentatov na razne politične osebnosti. V kratkem se je izvršilo že troje atentatov. Zadnji je bil pred nekaj dnevi, ko je neki Korejec zagnat bombo pred mikadojevo palačo. — Alco bodo začeli .Japonci po evropskem vzorcu, bodo kmalu tudi oni na tistem stališču kot Evropa oziroma še na slabšem, ker oni nimajo uikogar, da bi ga odirali na račun »reparacij.« V Rusiji opažamo zadnje čase bistvene izpremembe. Zloglasne vesti o krutosti boljševikov so potihnile, o gla-dovalnih katastrofah ni več. čuti. Koncem prošlega leta pa smo celo slišali, da je Rusija poslaJa v Evropo prvo količino doma pridelanega žita. Vsekakor konkreten dokaz, da se Rusija v resnici konsolidria! V zvezi s tem so »e izvršile važne izpremembe tudi pri političnih osebnostih. Imena Ljenin, Trocki}, ,lofe so stopila v ozadje, v ospredje pa stopajo Zinovjev, Kameujev, Kaljenim Od starih je ostal le še znani finančni strokovnjak Krasin, ki pa se mudi ve-čjidel zunaj Rusije in sklepa trgovinske pogodbe. Naj pribijemo še to dejstvo, da se kaže v priznavanju Rusije in v stremljenju po obnovitvi gospodarskih stikov z njo baš naša — Jugoslavija. Vendar se govori, da se bo v kratkem vršila konferenca naših in ruskih službenih zastopnikov, ki bodo dovedla do tesnejših zvez med nami in Rusijo. Med Angleži in Francozi sta se pojavila zopet dva nova slučaja nespora-/.muljenja, oz. politične in gospodarske ljubosumnosti. Prvi obstoji v tem, da je Francija dovolila Jugoslaviji in Romuniji znano posojilo za oboroževanje. Anglija vidi v tem tekmovalne namere Francije in na vse grlo protestira proti takim posojilom. V ostalem pa zahteva jamstva, da se bodo ta posojila v istini porabila za oboroževanje. Kako si Anglija predstavlja ta jamstva in zakaj jih sploh zahteva, tega ue vemo, pač pa slutimo. — Drugo jabolko razdora tvori fraucosko-češkoslovaška pogodba. Franciji se je posrečilo navezati zelo lesne slike s Češkoslovaško, kar je Angliji izpodletelo. Pri tem moramo omeniti, da je Češkoslovaška s tem samo pridobila, ker je Francozi ue smatrajo le za kolonijo kakor Jugoslavijo. Zasluga za procvit in razvoj Češkoslovaške gre od-ličuima državnikoma Masaryku in dr. Renešu, ki sta v duhu že davno naprej zamišljala in določala usodo nele Češkoslovaške, temveč vse Evrope. Tačas smo pri nas spali spanje lenega... Te dni se otvori v Beogradu konferenca zastopnikov držav male antante: Jugoslavije, Češkoslovaške in Romunije. Predsedoval bo naš minister zunanjih poslov dr. Ninčič. Konferenca bo predvsem sklepala o tesnejši zvezi držav male antante, o priznanju Rusije in o posojilu Madžarski. Kakor znano, je Madžarska pod pepelom tleča iskra, ki utegne vsak čas zanetiti požar v Srednjo Evropo, , ker sosednje države pač ne morejo in ue smejo mirno gledati, da bi se v srcu Evrope pripravljal teren za povratek Habsburgovcev ali propadlih nemških princev. Na to konferenco, ki se bo vršila v Beogradu, zre vsa Evropa z nestrpnim zanimanjem. Isti čas, ko bo skušala Francija morda potom omenjene konference vplivati na malo antanto, priredi Anglija demonstrativne manevre britanskega vojnega brodovja v Sredozemskem morju. Za štafažo bo pritegnila tudi italijansko in špansko eskadro. S tem hoče Anglija pokazati, da hoče preko Francije obvladovati Sredozemsko morje, da se zavoda svojega Gibraltarja in da še vedno aspirira na Dardanele in Bospor. Kar se tiče zadnjega, ji bo Rusija prekrižala račun. V Italiji gospodu Mussoliniju računi ne gredo prav čisto izpod rok. Da si ohrani svojo pozicije, namerava Mussolini te dni razpustiti parlament. Skoro gotovo je, da se je Mussolini ustil, ke.r bo delovno ljudstvo z ozirom na terorizem fašistov napelo vse sile, da s« otrese neznosnega fašistovskega jarma. Na Grškem razmere še niso urejene. Venizelos, ki se je vrnil v domovino, je izjavil, da se ne bo več udeleževal političnega življenja, pač pa da bo v vseh dragih ozirih stavil svoje moči na razpolago domovini. Vendar je bil pri prvi seji konstituante izvoljen za njenega predsednika. Kmalu nato pa je nevarno zbolel, baje ga je zadel srčni krt-. Z druge strani javljajo, da je bil nanj izvršen atentat. Po vplivu Venize-losa se bo na Grškem vršilo ljudsko glasovanje, ali naj bo Grška republika ali naj ostane kraljevina. Kakor kaže, se bo večiiia naroda izrekla proti dosedanji dinastiji, oz. sploh za republiko. * V Jugoslaviji se stopnjema izvršuje likvidacija pokrajinskih uprav. Ker vlada po njej sami imenovanim velikim županom ne zaupa, je imenovala posebne likvidatorje. Predvsem pereča je likvidacija pokrajinske uprave v Zagrebu, ki jo hoče vlada izvršiti čim preje. Zakaj, že ve! V Sloveniji sklepajo novo pečeni »radikalci« nove zveze, ustanavljajo nove liste, ustavljajo uradnistvu plače in upajo na boljše čase. Borba med njimi (pod Avstrijo so bili tudi zvesti!) in nasprotniki je prav zanimiva, hkrati pa hudo prostaška. Delavstvo se do te vrste hoja še ni ponižalo! Treba da Fellerjev Elzafiuid Povsod kupiti morete! Ako 6e Vam zgodi, da Fellerjev pravi Elza-fluid kje ne morete dobiti, prosimo sporočite, takoj dobite sporočilo za Vas najugodnejše mesto, kje se prodaja To J« najboljle, kar sam kedaj okuial I Pravi Fellerjev Elzafluid kot dobrodejno sredstvo za drgnenje! Za ude! Za vrat! Za glavo! Za zobe! Za negovanje kože! Kot ko-smetikum! Za negovanje ust! V zimi! V!etu! Pri tisoč priložnostih pokaže se blagodelu-joč, bolečine lajšujoč. koristen in mnogo-stransko uporabljiv. Je veliko močnejši in bolj delujoč kakor francosko žganje in najboljše sredstvo te vrste! Nekoliko kapljic zadostuje, da tudi vi rečete: To Je najboijle, kar sem kedaj okušal! Skupaj spakovanjem in poštnino stane: 3 dvojnate ali 1 špecijalna 24 Din, 12 dvoj-natih ali 4 špecijalne steklenice 85 Din, 24 dvojnatih ali 8 Specijalnih steklenic 151 Din 36 dvojnatih ali 12 Specijalnih steki. 214 Din Na te cene se računa sedaj še 10°/odo platka. — Adresirati natančno: Eugen V. Feller, lekarnar, Stublca Donja, Elzatrg št. 334, Hrvatsko. 11., 12, 13. Dvolični mož. 14., 15., 16. £ast njenega moZa. KINO MATICA NAHOD? OLAVOBOL? Zobobol? Trganje? Odrečejo večkrat mišice in živci? Prijetno čustvo kreposti prinese pravi Fellerjev Elzafluid ! Najboljše hišno sredstvo, lajša bolečine, osvežuje in jača ter čez 25 let priljubljen kosmetikum za nego kože, las in ust! Veliko močnejši, izdatnejši in boljši ku-kor francosko Žganje ! S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špecijalnili steklenic 214 dinarjev in 10 °/o doplatka raz4 pošilja: lekarnar EUGEN V. FELLER, STU-BICA DONJA, Elzatrg št. 33- Hrvatsko T Imenu Strok. kom. (P. odb. G DS J., Izdajatelj: Prano Svetek. Odgovorni urednik: Jaše Berdajs. Tiska tlakama Maks o Hrovatin. Delavskim rodbinam priporočamo Kolinsko cikorijo, ki Ja najbotjika kavlna primes. 10., 11. In 12. Pot v not. 13., 14. In 15. Originalen vlomilec KINO TIVOLI Rlno „L]DbUanshl dvor". Četrtek, petek, sobota Trmoglavost hčerke mMerjo ali deklica Iz peklo. V glavni vlogi Lya Mara. ZADRUŽNA BANKA v Ljubljani, Aleksandrova cesta itev. 5 sprejema hranilne vloge na tekoči račun in na knjižice: obresti po dogovoru. Bančne posle izvršuje najkuiantneje. Delniški kapital K 12,000.000. Brzojavni naslov: Zadrubanka. — Telefonska številka 367.