Lea Fatur Leži otok na sred morja. M (Konec.) TB nsasaa| Tjrelestni vonj rabske pomladi veje okoli j^^^^^^^Hg^^^^^^^H i- samostana sv. Evfemije. Rahi<> kakor mate-^^^^^^^P^^^^^^^^HI tiua ioka zibljejo valčki Čoln pod samosta-1^^^^^^^ -^^^^^^^11 nom, ŠepeČejo in vabijo. Pljuskanje, šepet F ^i^^^^^^^H! udarja «a uho mladega reduvnika ob oknu, jL ..._JBB^^^^^^B Dvigne glavo tz kupa debelih knjig in starih tr~ """i^^^^^^^^^^H rokopisov. Zdi se mu, da mu kliče morje: II ^JflH^^^^^^^I ^&aJ si 8e zakopaJ v glagnlico in cirilico, v j^^^^fl^B^^^^^^^^H grška in judovska pistoa P Vse to li ne bo j^^^^^RS^'79^^^^^H izbrigalo Dikdar iz spoiuiua, kar si preživel. ^^^H^^:--7r^^^^^^^H Kralj uiorjal Zakaj si se zaprl v tesno ce-^^^^^^&f^ ^^^^^^^1! lico ^ K-liče te grob uboge zrtve, ua galejo ^^^H^^^-^l^^^HH prikovani gusar te preklinja, »Brod smrtic ^^^^^^^^^S^^^^^IJ Je 'as^ beneške Ijudovlade. Tvoji tovariši so j^^^^^^B^^^^^^^^^^^IH se poženili, Ivan Vajkard, tvoj ^ouČenec, slovi ^^^^^^^^3""^^^^^^^^ po vsem svetu, z mtČem in s pv:resom se bori za dom. Slovel bi tudi ti. Zakaj si se odrekel svetu ? Ti je bridko, da nisi prinesel od svojega otroskega podviga drugega kakor sirto srce, izgubljena leta mladosti? Da, Adrijan. Sovražniki se zajeda o \ed«o ho\j v zeinljo, ki naiu jo je dolocil sam Bog. Trdnjave padajo, Turck pro-dira, podkupuje nezadovoljde Ogre. Cesar po>Iuša varljive svetovalce, izigrava potrpljenje hrvaškib veltaož. Benečani in Fruncoei podpihujejo /erjavico tlečega upora. Riinsko cesarstvo poka. Veliki in mali knezi grabijo zase. Zato ni od nikoder prave pomoči, zato trpi meja, trpijo obiuejae dežele. Le še majhea scamah po Šeatgothardski bitki, pa bi bila rešcna Evropa. Pa to ni šlo v kramo gospode na Duuaju. Zato grozi 2daj sultan Dunaju, prezira in zadržuje cesarske poslance, dnje Ogrsko Tokoliju. A ne boj se, Adrijan! Še živi Skenderbegov dub, duh viteza Miije, Ravbarja, Turjaškcga, Lenko^iča, Krušiča, še so bojeviti ljubljanski šolarji in pomočniki. In Če je razkropil cesar zaradi ljubega miru z 146 Benečani Uskoke, vendar živi diih Senjaninov. Ne bo umrl. Straži in bo stiažil mejo in morje.c »Da! Mi smo Se tu!< zabliska v črnih očeh redovnika. >Svetna in tluhovska gospoda, kmetje in rokodelci, Šolarji in trgovci — mt smo še tu in nas vse navdaja uskuški duh; damo glavu — ali zemlje ne damo, ne daino morja!< ^«—*————«— Ura udari v zvoniku. Pater se vzdrami. \^^^^^^^^y//o^^^^yj/ Kaj da je danes tako raztresen pri prouče- ^^^^^V^^^^^^V^ vanju svetib ocetov. Sanje — zanke liu- P^^j*^'^^^^^-^^^^ dobe. Prikazala se mu je Anca, prosila: |^#j^XŽ*ICy'*^^-i-.<^/*yyŽ »Odpusti mu!« In prebudil se je v inučui I^JrJiHKref/SO * ^^n^sT-zavesti, da je odpustil samo z bosedo, da \/2&$^fy$2xL*^*~ % & tiči globoko v srcu še srd ua človeka, ki f%9 ' *^~*$s^J&!fc>* 3tw h se pokori zdaj v verigab. Bog odpusti ia |ffyB '' -V;'. ^J&TJffl&fjjPf)*^ pozabi, a Človek . .. Hotel ga je raztrgati, HH-^^j^^^SbBSShBHH zadaviti takral, ko so ga vlekli ua verigi, ^^BBHH^B^^^S^^^^H Pa je klicala umirajoča Anca: >Od—pu- ^^^^^^^^^^^^^^^l^^^^^^l sti ! . . .< Oua, ki se je že selila v nebcsa, ^^^^^^^^^9^^?Q^^^^H je lahko udpustila — oo pa, ki so mu bile ^^^^ff^^^^^tttl^^S^^M uniceae vse nade in načrti, — ou ni mogel z dušo. V solze, ki jih je lil na Ančin grob, je mešal kletve; rožljanje Djokovičevih verig, njegov jok, ga nista presunila. Mcstni sodnik v Liz-boni je poslal morilca in ladjo z vffem moštvom v Benetke. Naj razso-dijo tatn. Na ladjo so odpravili tudi zaboj iz samostaiia, kakor je zahteval Djokovič. Upal je, da se odkupi. Pa samo enkrat je ušel Djokovič galeji. Zdaj se je nabralo preveČ toČe nad njegovo glavo. Smrt bi bila premila. Dosmrtna galeja je bila obsodba. Ni pomagal zaboj, ki ga je poklonil Djokovič beneški gospodi, ni poraagalo, da je dolžil Dujma, Adrijana in njegove tovariše, da so murilci in roparji. Okovali ao ga v verige, in preklinjal je Adrijana, da je mrazilo celo druge ga-ljote. Anca je bila mrtva in njen zaklad izgubljen. Adrij; n je bil kakor iz uoia..Pa v Benetkah so hoteli biii pravični. »Brod smrti« so prodali in razdelili izkupiček med moštvo. Prišla je lepa vsota ua vsakega in fantje se niso več bali priti domov. Adrijana, Krista in Dujma je tudi klicalo. Peljali so se skupaj do Trsta, tain so se poslovili Turnski, Bihački in Trnovčani od Adrijana, ki je zrl bolestno za njimi. Kakor v sanjah mu je bilo, ko so zrastli pred njim rabški zvoniki, ko ga je sprejela ljubeča mati in toČila solze veselja. Uboga mati! Osivt-la in postarala se je od žalosti. Bridko je zabolelo Adrijana. >Kaj imait zdaj od svoje trme, Adri-jan ?< mu je očitala rahlo, a ga je zadelo. Zaklad je iskal, a pustil je doma najdražji zaklad — materino srce, dom, poštenje. Nemirna je bila Adrijaoova duša. Klicalo je z drugega sveta: »Adr'jan!« Ded, osivel in upognjen, je pokazal na rodbinski grb: »Bila je posebna milost božja, da nisi prišel na vislice, Adrijan. Zahvali Boga!« In kip trpeče Matere uad stolnico ga je opominjal: »Zautan so iztezale uioči pekla svoje roke po tebi.c Zaklad je iskal Adrijau. Našel ga je za samosianskim zidom. Sveto pismo, besede prerokov in očakov. Pomagati je hotel beduemu narodu z denarjem, zdaj je pomagal s poukom, tolažbo, svarilom. Postal je oce Marijan. Nagel korak pred vrati prekine Adrijanove spomine. Krepko potrka, burno vstopi mladi brat: »Gospodič!« »Pater Marijan.c popravi Adrijan svojega Krista. 147 >Pater Marijan,« ponavlja razburjeno Kristo, >v pristan je doplula galeja, na njej umira galjot. In želi — tebe.* »Mene ?t se čudi Adrijan, »galjoti imajo vendar v Splitu svojo kapelo.< V Kiifitovih oceh je bilo nekaj skrivnostnega. »Djokovič?« Adrijan prebledi. In ^^^^^^^^—^^^^— faurno se dvigne v njem: >Ne, jaz ne ^^^^^^^h^^HH grem.« ^^^H^^^^^^^^S^B^^^^^H >Pater Marijau!« poudari Kristo, h Bj^PP ^fl^^^^^^^Hl ^0* v Pr's*a11 se Je vlt-'kla ktikor fl 1^^^ ^^^^^^^^H še nikdar. Kakor v sanjah je zrastla fl ^ . ^. J25? pred Adrijanom galeja. Judra so biia H » L-------~~^™^^nMBIB povezana, vesla so sloiiela ob klopeh, H r V 9|fl^d^fl^^^^H ^8^0^ so strincli v breg. Čoln jt; čakal. H [; 4*^^^^2^^^^^| Atlrijanova duša je prenušala grozne fl L^sjk— — * ^fl^^^^H mu^e- ^ ^° Je ^aglcdal pred seboj h ¦ tlfi&l^^^: ^^^^^B ^'°P' prikovan kostnjak, udrte oči in ^^^^^^^^ -z^^^^^fl Pos^ne'- obraz uekdaj tako živahnega in ^------------------------' oblastnega Djokoviča, ga je prevzelo h ustuiljenje. H »Moja mati!< je velel Kristu in hitro ae je spustil brat v čola, I Adrijan se je bližal morilcu svojega očeta, pokleknil poleg njega in mu H podprl glavo v svojo roko. Solze m$o stopile DjokoviČu v mrkle oči: fl »Adrijuii, predno grem na sodbo, olajšaj mi pot, reci mi, da ei tui od- fl pustil — vse od-pu-atil . . .< H >Od srca ti odpuscam, DjokoviČ, olajšaj si pot s spovedjo, tačas ™ pride tudi mojo inati < Blaženi usmev preleti prepadel obraz, oživi za hip oci: »Nisem vre-den, pa Bog je usmiljen.* Roučaua ju bila spoved. Adrijan je hitel v cerkev mornarjev po 8v. Telo. Tačas je pokleknila k uinirajoČemu gospa Semenič, se topila v solzah: »Djoko, Djoko ! . . .« >Cveta, odpusti U so prosila izmučena usta. >Pokoril sem se . . .« Rahlo so se dotakuila usta vdove čela morilca njenega moža: Bodi Bog zahvaljea!« Ko je zagledala Semeničovo hišo onkraj Ljubljanice, se je zasolzila, spomnila se je svojega gorja, ko je klieala iu iskala Adri-jana, a je bil na potu Čez Reko na Rab. Sti-ic je sprejel nečaka s spošto-vanjein, uekdanji sošolci z začudeujem, učitelji z dvomom: >Adrijon — pa redovnik ?< Povedali so mu, da še živi rod Faulbergov, in da uhajajo dečki še na kopanje in pretepanje. Adrijana pa je najbolj razburjalo svidenje z Ivanom Vajkardom. Jezdil je v Bogenšperk in ugibal vt*s čas: >AU me bo spoznal ?* Kmala je stal pred domom \ralvazorjeve sruče in dela. Konja je oddal hlapcu in naročil slugi ob stopnicah, da javi redovnika očeta Marijaoa iz Ljub-ljaoe, sam je sledil slugi po dolgera hodniku, »Milostljivi gospod baron prosi!« se je priklonil sluga, in že se po-javi pod značilnim Valvazorjevim grboin nad vratmi mož, dostojaustven in resen. Kožo mu ^ ___^ ^^_ Adrijan se pri-klone. »Ave, clarissime domine! Baron Faulbergus.« »Adrijan!« vzklikne Valvazor, »Skenderbegov oboŽevalec — brez meča, potomec uskoških knezov — v redovni halji ? Pa bi rekel, častiti oče, da si še vedno isti Adrijan: .Caetum aon animam mutant, qui trans 149 mare currunt'1 — vi, patri, tam doli ste vedno pripravljeni, da zamenjate križ z mečem. Vendar iiisem pričakoval, da vidim kdaj Adrijana Seme-nica v halji sv. Frančiška < >Ivan Vajkard!« upre Adrijan roke prijateljeve rame. »Doprinesti moram izgubljena leta. Ti si dobro izkoristil avojo mladost. Mož si, ki ga pozna uceni svet Evrope. Kakor •^, ijfsSge-*. ( čebela se irudiš io nabiraš poročila ^Jk, <4tUA A ° nekdanjem in sedanjem, da bo ji^k.^^ Tv ^fl spoznal svet in vedel prihodnji rod, /w^^^^ ^ J^^&it L!m kako smo trpeli za vero in evobodo.« k f W^^P%f^r^^^iMrvxT Sedeia sta v iuodro2 poslikani ^^ / Mmv ^^Cv*-^™iJ^'^ Valvazorjevi delavnici. Po mizi so m^L / JBF/^kf \S^.TIli!lfc^yi 'ežaii rokopisi, risbu, slike, zemlje- $&U \ ^S&r-g&fflr l liiikwWljSiš& vid'in gJobus, Šestila iu inerila, knjige fc^^^M^^^pfl | \iijl j j (^V^j^ in različno orodje, ob stenah police ¦jJJjJ .fftlBjf^M1 lllf/slpljf/Jm^NU!^ s knjigaini, zbirke uovcev, grbi in ^MW^IioWli^iE orožje. Le kraiko gta se dotaknila yfeWftStS'*-J\'Mr J 'i'|F ;B nekdanjosti, Adrijana je zanimalo lf ^fSLim*~^i'^\ i 'v^s^j'/t^m Va^vaz°r.ievo delo. In takoj sta bila f // /^^STj^^i^iiiŽ^^^f^B pri razSovorii> k* j« vnemal že nek- a///yy^y*^SBP^^yjg?^B||^B daj dečka: Položaj Evrope, sianje Jml/f /\A»:^y^E^^S trdnjav, ki zapirajo ob morju in za l l)v/*•* /^fe^Hra^- -.^j' ¦~j\| morjem pot sovražniku, trdnjave, ki I Y* J^^ MlivSSf&^FLj^d-f^ 1 jih branijo bolj juuaška prsa kakoi ^/ y JL!*\^~^tf ^^Ys%\ z^ovie- trdjave, ki padajo soviažuiku ^fc^»^^~"" ¦f**r ^ v roke, ker je premalo branilcev in glavuo, ker nam oasprotuje in se ue briga za nas sveto rimsko cesarstvo in ker spletkarijo Benečani. >Saj veš, da bi ne bil padel Klis, ko bi bili dovoiili Benečani, da nam posljejo dalmatiuska mesta pomoč. Tako je končal tam nas Škof de l)o-minis s svojimi kanoniki, je padlo veČ gto mož, in uaŠ Lenkovič je dobil rane, vsled katerih je umrl. Pa glej slike: Senj! Novi! Kauižal Kosta-njevica! Stari in Novi Zrin! Siget! Karlovec! Sisek! TrsatJc Z istim ognjem, kakor nekdaj, se potopi Adrijan v Vajkardova razglabljaoja: »Hrvaška obmorska meja gre od avstrijskega morja do Save in je dolga več kakor šest in dvajset milj in to brez meje, ki gre od Save do Ogrskega. Precej velik kos dežele. Radi tolike meje ne zmore Kranjska sama za vse oborožitve, peš in jež, ne da bi pomagal deŽelni knez in sosedne dežele, posebno Štajerska in Koroška. In to vsled dogovora, da ne bodo nikdar zapustile te dežele druga diugo, marveč da si bodo vedno vzajemno pomagale. Dovolj drago odkupavajo Turki to mejo od nas, mi jo pa branimo 9 predrago ceno — krvi.« Ponosno dvigne Valvazor glavo: »Po ogrskib, benecanfikih in drugib mejah je dosti kristjanov, ki plačujejo Turkom ,spoznanje'. Tako tudi Rusi Tatarjem. Mi pa .spoznavamo' ob naših mejah Turke samo s kolom in koso. Na hrvaški meji boŠ težko liasel kos zemlje, ki bi ne bil na-pojen s krščansko in turško krvjo. Tako nam kri in smrt ohranjate mejo. Žalostno, kako orje kmet, ves oborožen, z osedlanim konjem, da se brani * Podnebje, ne pa duba, spremene mornarji. * Ko je dala kneginja Meklenburg preslikati sobo, ki je bila po porofiiiu Val-vazorjeva delavnica, je odstranil slikar več ometov in prišel do modre barve, ki jo je označil za prvotno. 150_______ in reši ob nenadnem napadu. A svet ee ne briga za muke mejašev. Po pravici so užaljeai hrvaški velikaši radi cesarjeve čudne skrbi.« »Da,t potrdi Adrijan, >in zdaj jih sumniČijo, da hočejo odtrgati Hrvaško od cesarstva in se podati Turkotn.c Nejevoljno kima Valvazor: »Vsak vidi stvar drugače. Mladi Frankopan je bil v Ljubljani in je obiskoval okoliško plemstvo. Pa kraujsko plem-stvo ima drugačue zadeve kakur hrvaško in sain veš, da smo si večkrat malo navzkriŽ zaradi meje. Mejo plačujemo rai.< »Da, dragi Vajkard,« pripomni Adrijau, »zemlja pa je njihova.« »Eh, pustiva to, dragi Adrijan. Še veš, kako sva pela: ,Od kada su cari postaouli v Jedrcni, gradom bjelorau, nije večja vojska zakupljena na viteza baaa Skenderbega, što zakupi Mural cure silni ?' Tudi zdaj zbira sultan siluo vojsko. Hudim časom greino nasproii. Pa ne zgubimo poguma: Turek ne bo dobil ne meje iie Dunaja.« Ob alovesu je poudaril Adrijau: >Ivan Vajkard, velik je tvoj trud in silne so tvoje žrtve in ne prizuava jih sedanji rod.c >Še odgovarjajo mi ne oa moja vprašanja,« sc nasmehne trpko Val-vazor, a >ustavljajo me, namesto da bi me podpirali.« »Dokler bo iCranjska dežela, bo ?,ive! tvoj sporain. Zgodovinarji, pi-satelji. pesniki in slikarji, bodo črpali iz ttsbe. Skromen redovnik se klauja tvojemti duhu in delu.* »Skromen redovnik?« se nasmehne Valvazor. »Ne bodi preskromen, častiti pater. Kdo tolaži že stoletja ubogo rajo v Bosni ? Kdo je pomagal zatreti zmaja krivoverskega, kdo zapisuje dogodke, kdo prepisuje in ohranja prastare rokopise ? Kdo je podarit svetu toliko ucenjakov ? Skro- men redovnik.« —«***¦—s i