m m Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, —.....—.. — 1. nadstropje, Učiteljska' tiskarna. — Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30’—, ^ za pol leta K 15’—, za četrt leta K 7-50, za mesec K 2 50. Za Nemčijo celo leto K 33‘60, za ostalo tujino in Ameriko K 42-—. Posamezne = številke po 10 vinarjev. —................................ -= Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rekia-—j macije za list so poštnine proste. —........ Inserati: Enostopna petit vrstica 30 vin.; pogojem prostor 50 vin.; razglasi in poslano vrstica po 60 vin.; večkratni objavi po dogovoru - ■ ~~r.. :..:,.sz== primeren popust. ..........—==....... - ' ^ Štev. 71; V Ljubljani* sobota dne 6. oktobra Leto I. Kritične misli, n e d e 111 o k r a c i j e in s a m o o d i o č e- , Vodilo za nadaljno zgodovinsko delo ni to, kar je bilo, temveč to, kar ss poraja." (Dr. Adler v drž. zboru 26. sept.) i Stališče, ki ga zavzemajo nemške socialistične stranke iz »rajha« in iz Avstrije k narodnostnemu problemu, je pač vse prej kot socialistično-demokratično. Cc beremo dati c s razprave in članke nemških socia-listov ali pa njih odgovore na štokholmsko vprašalno polo glede rešitve narodnostnega vprašanja, vedno in vedno srečamo le en odmev; »ohranitev obstoječih zgodovinskih državnih oblik o-2 i r o m a r e s t i t u c i j a nekdanjih (Finska,-: ‘Poljslca).« Vendar pa je pri tem značilno, da zahtevajo za rusko Poljsko re-stitucijo državnosti, dočim hočejo dati pruskim, in avstrijskim Poljakom satno avtonomijo, četudi so bili vsi,Poljaki nekdaj združeni v poljskem kraljestvu. Dvojna mera torej! Rusija mora priznati pravico Poljakov do samostojne države, Nemčija in Avstrija ne. Značilen je uvod glede narodnostnega Vprašanja, ki ga najdemo v odgovoru nemške avstrijske socialistične stranke na štok-holmsko vprašalno polo: »Nejasno je razlikovanje med pojmi nacija (n a r o d) in n a c i o n a 1 i t e t a (n a r o d n o s t). Ako razumemo pod pojmom »narod« v zmislu romanske jezikovne rabe »državno 1 j u d s t v o«, potem pomeni »pravica sainoodločevanja narodov« enostavno svobodo in neodvisnost obstoječih držav. Pravica sainoodločevanja držav se razume sama po sebi in priznavamo jo seveda i mi in sicer tako glede velikih in malih držav«. Avstrijsko nemški socialisti priznavajo torej pravico sainoodločevanja obstoječim državam, ne priznavajo je pa Jugoslovanom, Cehom, Poljakom itd. »Narodnosti« nimajo pravice do držav-n e g a ž i v 1 j e n j a, ampak njim s e z a-m o r e priznati kvečjemu »avtonomija« v okvirju obstoječih d r-ž a v. Tako hočejo nemški socialisti zvo-denit temeljno načelo »samoodločevanje narodov«, od katerega pričakuje ves svet in zlasti Evropa preporod življenja, ki ne bo Poznal vladajočih in podjarmljenih narodov, kot je bilo to pred vojno. In dosledno najdemo potem tudi glede miru samo besede; "Zahtevamo sklep mi r u breza-p e k s i j«. Stereotipno se vrača v publikacijah nemških socialistični strank ta stavek, Pc pa kot sta ga fomulirala ruska revolucija jp Wilson; »zahtevamo sklep miru Pr e z aneksij na podlagi sarno- o d 1 o č e v a n j a narodov«. Velika je razlika med obema formuIa«ijama. Nemška formulacija pomeni enostavno povratek v obupne predvojne narodnostne razmere, ki bi prinesle kvečjemu »avtonomijo n a-rodn,osti« v okvirju obstoječih držav. Dobro poudarja izjava češko-slovanske s°c. dem. v svoji štokholmski izjavi, ko Pravi; »Izrecno poudarjamo, da ne soglašajo z odgovorom delegacije nemške socialne demokracije v Avstrij, da zadošča le gola Avtonomija za narodno kulturne nadene. Vsaka pravica visi v zraku, če se ne °Pma na resnično gospodarsko in politično Pp>č. v doslednosti načela p o p o 1- vanja vsakega n. a r o daje p o t r c b-n o, podeliti v s a k e m u n a r o- d u (n a-r o d n o s t i) i) r a v i c o, da se k o n s t-i-t u i r a kot u j e d 1 n j e n a, s a m o s t o j-n a celota opremljena z vsemi p r j d e v k i p o p o 111 e, držav n e n e o d-v i s n o s t i«. Formulacija ruske revolucije in Wil-sona, ki jo je sprejela i češkoslovanska socialna demokracija pa pomeni enotno in popolno rešitev narodnostnega problema v zmislu narodne države in narodnega ujedin-jenja. Ako se reši narodnostni p r o-b 1 e m v tem zmislu, je šele dana e 1 e m e n t a r na podlaga za vsestranski napredek č lo v e š t v a, za njega, d e m o k r a t i z a c i j o i n s o-c i a 1 i z a c i j o. Nemški socialisti se izogibajo taki rešitvi z vsemogočimi izgovori zgodovinskega, kulturnega, gospodarskega in imperialističnega značaja. Ali to so le vnanji znaki, vnanji vzroki. Pravi razlogi tega stališča so pač globlji. Sebični narodni moment je po mojem mnenju predvsem oni vzrok, ki ne pripušča Nemcem, da bi sprejeli brezpogojno mirovno formulacijo« ruske revolucije. Ako govorimo o narodnem momentu, mislim s tem interese in psiho posameznega naroda. N a r o d n i interesi (gospodarski, politični, kulturni) in n a r o d n a psiha (mišljenje, čuvstvovanje, značaj) so predvsem ono, kar tvori narodni moment. In ta narodni moment igra pri nemških socia- ' lističnih strankah zelo veliko vlogo, ta jih tudi ovira, da bi se povzpeli k široki ideji preureditve Evrope, celega sveta na temelju narodnostnega načela v zmislu samoodlo-čevanja narodov, r ‘ Nemcu je država sila, kateri se je brezpogojno podrediti. Da je temu tako, nam je najboljši dokaz nemška zgodovina, ki nam pripoveduje le redko o uporih proti državni sili. Iz tega nemškega naziranja na državo je razumeti na eni strani, da so proti vsakim temeljnim spremembam v državnem ustroju Evrope. Ali pretežno vlogo igrajo pač pri_ tem sebični narodni interesi. Obstoječi državni ustroj Nemčije in Avstrije daje Nemcem velike prednosti pred drugimi narodi, ki jih je zgodovina vklenila v te države. In te prednosti uživa i nemško delavstvo, kot del nemškega naroda, ki ima v rokah politično moč. Pri avstrijsko nemški socialni demokraciji pa je tudi še vprašanje centralizma in federalizma v strokovnih organizacijah. Gotovo ni to odločilni moment, ali vendar je" za nemško-avstrijsko socialno demokracijo precejšne gospodarske važnosti. Kakor hitro se izvede načelo! sarnood-ločevanja narodov, pride samo od sebe z njim do veljave i načelo federaliz ma v strokovnih organizacijah. Edino načelo federalizma je demokratično oragnizacijsko načelo tako za politično kot za gospodarsko, socialno in kulturno delo socializma, ker je ustroj družbe tak, da so narodi dane enote družbe. »Človeška družba« je idealna konstrukcija, je le celotno število narodov, katerih medsebojne vezi so danes še zelo rahle, kot je to pokazala svetovna vojna. Drugače je to pri »narodu«, ki se čuti v odločilnem trenotku' kljub vsem notranjim razrednim bojem vedno kot enota in ne kot število posanicz-nikov (Angleži v Britaniji in v kolonijah). Ni toliko idealni interes delavske solidarnosti,' ki je vrgel nemško avstrijske socialiste v oni ljuti boj za ohranitev centralizacije strokovnih organizacij proti češkemu stališču federalizma, ki so ga Čehi tudi izvedli in ga obdržali kljub ljutim napadom na mednarodnem socialističnem'kongresu. Sem nasprotno mnenja, da so bili in so še danes bolj materijelni interesi mefodajni, ki jih ima nemška socialistična stranka na centralizaciji'. V ■ S central'- -'mar ja strokovnih društev na Dumam olTili in se dom nemški socialisti tisoče denarja iz neftjhnških pokrajin in s tem denarjem, razpolagajo predvsem oni, ker ga imajo pri boki in so mu najbližji. Ta denar jim pomaga utrjevati lastne organizacije, širiti lasten tisk, nastavljati večje število tajnikov*, se osamosvojiti od meščanstva, pomaga jirn v boju proti kapitalizmu; nemški delavec ima predvsem korist. ) Vsled te centralizacije morajo iskati naši delavci dolgo pot na Dunaj, mesto, da bi imeli svojo centralo doma pri roki. Vsled centralizacije ostanejo naše organizacije sla-I botne, ostane naš tisk majhen, ne moremo I skrbeti za tajnike v številu kot bi jih potrebovali zlasti na Štajerskem in Koroškem, ne moremo voditi boja proti kapitalizmu in meščanstvu v tej meri kot bi lahko, če bi imelo naše delavstvo svojo lastno centralo. Centralizacija pa nas ni samo gospodarsko privezala na Dunaj, ampak je tudi v duševnem oziru onemogočila samostojnost življenja. Dobro se še spominjam^besed enega izmed naših odličnih s o d r u -go v, ko je dejal ob neki priliki v »Mestnem domu« v Ljubljani, mislim v jeseni leta 1913.: »M i m oramo stran od Nem cev, ker nemški duh nas korum-pira, iskati moramo svojih duševnih vezi predvsem na zapadli i n v ž h o d u«. In tako je prišlo, da je naše slovensko-jugoslovansko socialistično gibanje kljub svoji četrtstoletni starosti ostalo majhno, takorekoč brezvplivno. Samovaranje je, če si nekateri naših sodrugov danes sugerirajo, kot da bi danes res kaj pomenili kot stranka v javnem življenju. Stranka, ki nima svojih zastopnikov v političnih institucijah, ne pomeni takorekoč ničesar v javnem življenju. »Kdor v kaki demokraciji pri glasovanju ne ostane zmagovalec, temu manjka vsakršna zadostna oblast, da bi dajal deželi zakone«, pravi angleški socialist Mac Donald v svoji knjigi »Socializem in vlada«. Težko čutimo to breme brezvplivnosti, ko moramo hoditi moledovat na Dunaj k nemškim sodrugoin - poslancem, da nam napravijo to in ono prijaznost. Dobro pa vemo, da nobena prijaznost ni zastonj, da je že človeško življenje takšno in naj bo potem socialistično ali meščansko, da zahteva plačilo, kompenzacijo. In s čim plačuje slovenski, jugoslovanski socialist prijaznost, ki mu jo napravi nemški sodrug, če ne s tem, da mora odškrniti del svoje samostojnosti' v nastopu. Centralizacija strokovnega gibanja na Dunaju in politična brez vplivnost, kateri dve dejstvi sta v ozki vzročni zvezi, sta oni prekletstvi, ki tiščita stranko k tlom, da se ne more NAPREJ, St. 71, 6. oktobra 1917. razvijati in svobodno razmahniti ter postati ž i v a v e j a na socialističnem drevesu. Da, ne more se' oporekati, mnogo so delali prvi slovenski socialisti. Izobraževati so morali sebe brez tuje pomoči in samouki so šli na piano, da p r o p a g i r a j o ideje, katerih veličino so začutili v svoji duši. Mnogo so pretrpeli na tem potu od vlade in domačih. Britko je bilo preganjanje s strani rojakov. Ali vsa velika gibanja in zlasti gibanja zaničevanih in teptanih proti vladajočim, so se morala boriti z velikimi težkočami in preganjanji. ! Trpljenje naših prvoboriteljev ni osamel pojav. Spomnimo se kmečkih uporov, naše reformacije, ruske revolucije! Koliko krvavih in nekrvavih žrtev so zahtevala ta Ribanja! Kar se pa tiče psovanja, denuncijacij, to so pa bile žal vsakdanje prikazni našega podivjanega predvojnega političnega življenja, ki ga je vlada le še podpirala. Težko stališče prvih slovenskili socialistov pa nikakor ne sme ovirati, da se kritizira njih delo, ker kritika je neobhodno potrebna. Ona je sredstvo, da se ohranijo velika gibanja zdrava, da se jih očisti vseh znakov socialne bolezni. Kdor hoče udušiti kritiko v javnem življenju, kdor se je boji, ta ne spada na vodilna in odločilna mesta v demokraciji. Kritika in samokritika morata biti temeljno načelo v demokratični, predvsem v socialistični stranki. Naši prvi socialisti so napravili to veliko napako in mnogi jo delajo še danes, da ne mislijo s svojimi možgani, ne čutijo s svojo dušo, ampak se oklepajo mrtvih dogem. Mesto da bi tvorili živ del v socialistični družini in oplodili socializem z novimi idejami, prislužkujejo, kaj porečejo na Dunaju, kaj je v nemških socialističnih knjigah, kaj stoji v Marxu in Engelsu. Mesto da bi bili vsrkali vase veliko idejo socializma, da bi bila postala del njih duševnosti in prišla na dan prenovljena in oplojena ter se razlila po širni domovini in užgala srca, duše, pa so se oklenili dogem, mrtvih oblik iz let 1847 in 1867. Razumem vzroke tega pojava, razložil sem jih zgoraj, ali bojevati se je proti tem vzrokom, ki ovirajo pot socializmu v domovino. Ideja socializma mora v srce, začutit jo je treba v njeni veličini. Le oni zamore biti propagator ideje, ki jo je začutil v sebi, jo takorekoč versko doživel. Šele potem pride čas za razum, ki pretehtvaa, premotra in išče pota, kako idejo uresničit, kako strnit pripadnike v veliko reko, da osnaži in osveži življenje celega naroda, celega človeštva. E. Reraov. Vojna. Avstrijsko vojno poročilo. Dunaj, 5. okt. (Kor. ur.) Nobenih večjih bojnih delovanj. — Šef generalnega štaba. Nemško vojno poročilo. Berlin, 5. okt. (Kor. ur) Z a p a d n o bojišče: Arm. sk. prestol. Ruprehta Bavarskega: Neizmerno težak bojni dan je minil za voditelje in čete 4. armade. Od ranega jutra do pozne noči' je trajalo borenje, ki se je vedno iznova razvnemalo s ponovnimi angleškimi napadi iz smeri se-vernozapadno od Langemarcka do južno od ceste Menin-Ypern (15 km). Neprestano so delovale artiljerijske mase s skrajnim naporom moči moštva in topov v ozemlje, kjer so se odigravali ljuti, semintje valujoči boji pehote. Žarišče bitke so bili Poel - Capelle, posamezni dvorci 3 km zapadno od Passhendale, križišče ceste vzhodno in jugovzhodno od Zonnebeke, gozdni deli zapadno od Becelaere in vas Ghe-luveld. Preko te črte je sicer prodrl sovražnik začasno, a se pod silo naših protinapadov ni mogel uveljaviti, čeprav je napadal do pozne noči vedno s svežimi močmi. Pridobitev Angležev se omenjuje torej na 1 do poldrug km globoko progo od Poel-Cappelle preko vzhodnih izrastkov Zonnebeke in ob cesti, ki vodi od tu v Becelaere. Ta vas in prav tako tudi Gheluveld, za katero so bili vroči boji, sta popolnoma v naši posesti. Krvave izgube angleških divizij — najmanj 11 jih je bilo samo v jutranjih bojih bitke — cenijo vsi soglasno prav visoko. Dobro sodelovanje vsega našega orožja je uničilo tudi ta silni sunek Angležev pred ciljem, ki je bil sedaj brezdvomno zelo velik, a ne majhen kakor bodo morda trdili. Junaštvo nemških čet v Flandriji je nepreko-sljivo. — Arm. sk. nemškega cesarjeviča: Na vzhodnem bregu Moze so izvršili Angleži zvečer nov močan napad, 12. v teku treh dni, in sicer na severnem vpobočju višine 344 vzhodno od Samognieuxa. Čez dan je pripravl jal močan ogenj, pred napadom zgoščen v bobnajoči ogenj, juriš francoskih sil, ki so jih skoraj povsod zavrnili v boju preizkušeni Vitember-žani. Na nekaterih krajih so bili potrebni pro-( tinapadi. Dobili smo pri tem mnogo ujetnikov. — Na vzhodnem bojišču nobenih večjih bojnih delovanj.— Macedonska fronta: V bitoljski kotlini in v loku Černe je bilo bojno delovanje živahnejše kakor zadnje dni. — Prvi gen. lcvart. mojster: von Ludendorff. Politični pregled. = Angleški glas o Czerninovem govoru. O govoru grofa Czernina izvaja londonska „Westminster Gazette“: Ureditev Evrope, l'akor jo riše grof Czernin, je tudi naš cilj. Simpatično bomo zasledovali, če grof Czernin porabi svoj vpliv, da se tudi nemška zagotovila pretvorijo v prakso. Dotlej pa je umestno, da se ne varamo o naši nalogi in niti za trenotek ne pozabimo, da se mora ta naloga vršiti z argumenti, s katerimi jo vršimo na zapadni fronti. = Italijansko časopisje o Czerninovem govoru. Rimsko časopisje razpravlja o Czerninovem govoru soglasno v odklonilnem zmislu. Celo katoliški listi opozarjajo na nasprotje Czerninovega govora s papeževo noto, češ da se je grof Czernin skrbno ogibal, dotakniti se teritorialnega vprašanja, katerega važnost je papež posebno naglašal. = „Nobene besede več o miru...“ Včeraj smo poročali o bojevitem govoru angleškega ministra Churchilla, ki tudi noče nič slišati o miru. Na bojeviti klic iz Anglije, prihaja še bolj bojeviti klic iz Nemčije. Elber-feldski „fetrajnarji“ so čestitali Hindenburgu k njegovi 70 letnici. Na to čestitko jim je odgovoril Hindenburg takole: »Starim, pridnim tovarišem elberfedlske zveze vojnikov izrekam srčno hvalo za prijazni spomin in dobre želje k mojemu rojstvenem dnevu. Veselim se, da skrbe stari vojščaki za red za fronjo, da mi lehko obračamo nemoteni naše poglede le naprej na sovražnika. Stisnimo zobe! Nobene besede več o miru, dokler ni dokončano krvavo delo in je zmaga naša. To mora biti geslo vsega nemškega naroda!* = Iz justičnega odseka. Justični odsek državnega zbora se je bavil včeraj z zakonskim načrtom glede mladinske oskrbe. Justični minister je poudarjal nujnost te zadeve, ker je sedanji zakon o prisilni vzgoji popolnoma nazadnjaški. Rastoča zanemarjenost mladine vsled vojne zahteva odločnega dejanja, a to dejanje bo izvršil parlament, če predlogo čim prej sprejme in odobri. Pri izvršitvi zakona o mladinski oskrbi bodeta morali sodelovati država in dežela, sodelovati pa bodo morali tudi sodni funkcionarji, ki so že doslej uspešno delovali na polju mladinske vzgoje. — V finančnem odseku je poslanec Ku-randa predlagal, naj bi se sklicala enketa, sestoječa iz strokovnjakov in znanstvenikov, ki naj bi izrazila svoje mnenje glede nameravane oddaje premoženja. Cela vrsta poslancev se je izrekla za enketo pod pogojem, da se zadeva preveč ne zavleče. Finančni minister je izjavil, da bi oddaja premoženja v pravem zmislu šele koncem vojne, ker bo šele tedaj razviden položaj narodnega gospodarstva in finančna potreba države. Predlog^ poslanca Kurande je bil soglasno sprejet. = Ogrski ministri, ki ne spoštujejo lastnih odredb. Ogrska ministra Ugron in Me-zossy sta poklicana k cesarju na odgovor. Mezossyja dolže, da je delal »kšefte« kot predsednik ujseherdske poljedelske družbe I z avstrijsko bosanskimi vladnimi mesti, tigrom! so pa neštetokrat očitali, da sc je udeleževal veselic čez policijsko uro, čeprav je sam izdajal stroge odredbe, da se policijske ure ne sme prekoračiti. Na ministrskem posvetu je nek minister po naročilu grofa Ka-rolyja odločno zahteval, da naj odstopi U-gron, ker kompromitira njegovo obnašanje vlado in sistem. = Itauja zahteva pomoči. Švicarski listi poročajo: Ko se je zadnje dni inudil italijanski kralj v Franciji, se je baje razpravljalo tudi o zahtevi Cadorne, naj bi ententa poslala primerno številno pomožnih čet na laško fronto. Pariški „Temps“ pripominja, da avstrijsko vojno vodstvo s svojimi 300 bataljoni in 4000 topovi pač ne zmore večje ofenzivne -akcije na soški fronti. Sicer pa, da je mnogo zavisno od razvoja stvarij na ruski fronti, odkoder bi se eveutuelno mogle vzeti avstrijske čete za južno froto. = Preobrat na Francoskem ? Berlinski „Vorw2rts“ prinaša sledeče poročilo iz Stockholma: Tudi med francosko bu^žvazijo se pojavlja sedaj krepko odvračanje od misli na mir po popolnem porazu nasprotnikov. Sicer smatrajo, da je treba v sedanjih razmerah krepko voditi vojno dalje, a obenem je treba tudi političnih priprav z? mir s sporazumom’ Značilno za ta preobrat je, da je prišel pred nekaj dnevi k Thomasu, ki velja v teh krogih za bodočega moža, ker smatrajo, da je postal Painleve politično nemogoč, lastnik ene največjih pariških tvrdk in ga pozval, naj odpotuje v Stockholm. = Francoski socialisti. Danes prične v Bordoju kongres francoskih socialistov, ki poteče najbrže prav burno. Cimervaldovci so dobili v Parizu 11 mandatov, nasprotna, Longuetova skupina 13. Na strankinem zboru bodo predlagali izključitev Herveja iz stranke, ker je pomenja njegovo delovanje izdajstvo nad delavstvom. Za strankini zbor je bila sprejeta na konferenci pariških socialistov resolucija, ki zahteva takojšnja mirovna pogajanja s sovražnikom. — Gospodarska kriza v Rusiji. »Frankfurter-Zeitung" poročajo iz Varšave: Ravnatelj političnega oddelka državnega sveta grof Ro-stvorovskij je bil nekaj tednov v Stockholmu, kjer se je sešel z nekaterimi Poljaki iz Rusije. Med njimi je bil tudi znani voditelj Poljakov iz Petrograda Lednicki. O svojih pogovorih s temi Poljaki je povedal grof Rostvorovski' nekemu uredniku lista „Kuryer Polski“ sledeče: Položaj Rusije ni le slab, temveč je kritičen. Če bi se tudi našel vojak, ki bi odpravil des-organizacijo v armadi ali v „družbi“, je pa nemogoče izboljšati gospodarski položaj. Produkcija je skoraj popolnoma ustavljena zaradi pomanjkanja premoga in neizmernih zahtev delavstva, le 35 odstotkov zemlje je obdelane. Lakota je v nekaterih krajih strašna. Med tern ko velja v nekaterih krajih funt sirovega masla 5 rubljev, pa mažejo z njim v drugih krajih kolesa. Vlada razmotriva o načrtu, da bi pre- , ložila municijske tovarne v južne kraje, kjer so premogokopi. Ali tega načrta ne more prav lehko izvesti. Državno posojilo je doživelo poraz. Vlada se je bavila z načrtom, da bi zaplenila polovico papirnatega denarja in sicer na ta način, da bi ves papirnati denar morah izročiti njej, da ga iznova numerira, a nato bi ga vrnila le polovico. Ta načrt je morala vlada opustiti, ker bi preveč razjaril kmete. Če se izvede razdelitev zemlje, tega ne Ye živa duša. Po mnogih krajih pa izvršujejo kmetje kar sami razdelitev. Glede neodvisnosti Poljakov so Kerjenskijevi načrti popolnoma pošteni. Odločitev Poljske le razbremeni Rusijo. Pod Lednickijevem vodstvom delujoča komisija za likvidacijo poljsko-ruskih odno-šajev je prav pridno na delu. Lednicki, ki Je na Ruskem minister za poljske zadeve, je mnenja, da je mir za Rusijo nujna potreba, kajti nemogoče je voditi vojno in graditi novo Rusijo. = Kerjenski hoče odstopiti. Med razpravo demokratične konference je prišel v dvorano ministrski predsednik Kerjenski j ter je v svojem govoru naglašal nevarnost, ki o nastala za notranjo in vnanjo politiko, če se sestavilo zgolj socialistično ministrstvo, i * javil je, da bi mogla državo rešiti le koa cijska viada. Če se sprejme drugačen sklep, se bo sicer pokoraval, poda pa demisijo. = Angleška ne izda spremnice za Lnx-burga. Pariški „Temps“ poroča, da Angleška noče izdati za nemškega poslanika v Buenos Aires grofa Luxburga spremnice za potovanje pa Špansko z utemeljevanjem, da sta Madrid m Buenos Aires središča nemške špionaže. = Petrograška demokratična konferenca za mir. Petrograška agentura poroča: ■Na zodnji seji demokratične konference je bila sprejeta resolucija: Neobhodno potrebno je,