450 ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 • 3 
IN MEMORIAM' 
FRANCE OSTANEK 
, • (Ljubljana, 6. 2. 1902 — 2. 6. 1989) 
Ustvarjalna aktivnost, združena še posebej s smislom za zgodovinska vprašanja 
za zgodovinske vire, dokumente in predmete, je bila značilna za Franceta Ostanka 
vse od njegovih mladostnih let, ko je začel pred več kot pol stoletja (1937) objavljati 
svoje prve članke in poročila, pa vse do zadnjih mesecev njegovega dolgega in plod­
nega življenja. Učil je v Sodražici (1925—1929) in v Vodicah (1930—1935), potem pa sta 
ga za vse življenje pritegnila dva problema, najprej narodnostna in šolsko-narod-
nostna vprašanja, potem pa zgodovina šolstva in šolsko-muzejska stroka. Pomembno 
delo je opravil v okvirih obrambne družbe sv. Cirila in Metoda in skromnega, a po­
membnega predvojnega Manjšinskega inštituta. Predaval je, urejal družbin koledar 
dal pobudo za izdajo Kočevskega zbornika, ki je izšel 1939, hodil od kraja do kraja in 
zbiral podatke, ki se je nanje lahko zanesel, pisal o manjšinskem šolstvu nasploh in 
o kočevskem ozemlju še posebej, sestavljal statistične preglede o šolah, župnijah ob­
činah na slovenskih narodnostnih mejah, v tedanji Italiji in v Avstriji, nazadnje pa je 
zbral se tehtno gradivo o razvoju slovensko-hrvaške narodnostne meje v Istri. 
Februarja 1951 je prevzel vodstvo Slovenskega šolskega muzeja. Muzej je sicer 
obstojal že prej, saj smo lani praznovali njegovo 90-letnico, vendar pa mirno lahko 
rečemo da je zaživel in se začel razvijati šele, ko se je z njim začel ukvarjati France 
Ostanek. Uredil je muzej po zgledu pariškega pedagoškega muzeja. Zbiral je zanj gra­
divo z vesco roko strokovnjaka, ki ve, kje kaj je, in kje je mogoče kaj najti. Po nje­
govi zaslugi je dobil muzej na podlagi zbranega gradiva naziv dokumentacijskega cen­
tra za zgodovino šolstva (1960). Iskal je sodelavce in ustvaril delovno skupnost, ki se 
je uveljavila v našem znanstvenem življenju. Organiziral je razstave, raziskoval in 
pisal. Ob 150-letnici muzejstva na Slovenskem je dobil Valvasorjevo nagrado. Rad je 
pomagal in svetoval študentom in raziskovalcem. Bil je živ leksikon — ni mu bilo 
potrebno gledati v kataloge, vedel je natanko, kje stoji knjiga, kje so podatki o kaki 
soli. Njegova pobuda je rodila tudi povezanost šolskih muzejev v Jugoslaviji, ki se 
kaze v stalnem sodelovanju in zlasti v izdajanju Zbornika za zgodovino šolstva in 
prosvéte. 
Bil je glavni urednik obsežnega zbornika o osnovni šoli na Slovenskem, ki je izšel 
ob stoletnici modernega osnovnega šolstva (1970), uredil več kot deset razstavnih ka­
talogov, pisal o prvih šolskih središčih na srednjeveških slovenskih tleh in blizu njih, 
o celjski glavni šoli, o slovenskih šolskih knjigah in periodičnem pedagoškem tisku' 
o Učiteljskem tovarišu, o reformnih prizadevanjih slovenskih učiteljev v desetletjih 
pred prvo svetovno vojno. 
Ostanek je vodil Slovenski šolski muzej skoraj četrt stoletja (do 1974), s svojim 
delom pa mu je ostal zvest še naprej. Skoraj vsak teden je prišel v muzej, zbiral po­
datke o šolski mreži, učiteljih, učiteljski organizaciji za Enciklopedijo Slovenije, se 
pogovarjal o aktualnih in strokovnih problemih. Ostal bo v našem trajnem spominu 
— njegovo delo pa je še bolj trajno zapisano v Slovenskem šolskem muzeju, v revijah 
knjigah, katalogih in zbornikih, v zgodovini našega šolstva, naše kulture. ' 
V a s i l i j M e l i k — S l a v i c a P a v l i c