ffllaclo JuT^t Št. 14 Neoeiia 4- apriSa 193 7 Winhler Venceslav: Grad na Peskovcu >Kaj se norčuješ iz nas?« Izvlekli so meče in se postavili preden j. »Kaj ste rekli, gospodje?« se je nedolžno začudil Jure. »Medveda nam daj. Z nami bo šeL si tlačan. Tak medved ni za tlača-ne.« »Hm, pa je res lep medved,« se je nasmehnil Jure. »Bum, bum,« se je zbudil Marko Sumrada, »jaz ne grem nikamor.« Postavil se je na zadnje noge, vzdignil se je in šel proti biričem. Eden izmed njih je bil toliko pogumen, da mu je nastavil sulico na prsi. Marko jo je ugrabil in zlomil. »Joj nam!« so vzklikali biriči in bežali Jure je ploskal in kričal za njimi: »Počakajte, saj gre medved z vami!« Biriči so si vse zapomnili Cez tri, štiri dni so prišli spet h Kuk- CTL »Jure, z nami na grad! Milostni gospod valpet šparenblek so ukazali« Jure se je dvignil iz trave in si pcr mencal oči »Ne grem Kočo moram varovati. Oče in mati sta na t.ioiH nikogar ni doma. Pa drugič!« Biriči niso vedeli, kaj bi naredili Gledali so pisano. Medved Marko se je pri vlekel od nekod izza koče. Godrnjaje se je drgnil ob drevje. »Težko bo,« je mislil birič Gliha. »Vrnimo se!.« je rekel birič Rebula. Tretji, ki so mu pravili Lože j, je bil pa trdovraten, silil je nsaprej in godrnjal: »Premllostni gospod šparenblek so ofeazali. Ukaz moramo izvršiti.« Jure je legel v travo in malomarno ivižgal Takole natihoma ga je vendarle skrbelo, če bi se kaj zgodilo. Več- krat je skrivaj pogledal, kje hodi Marko. Biriči so precej časa gledali. Niso se upali naprej. Juretu se je že vse zdelo neumno. Vstal je in stopil v hišo. Kmalu se je vrnil Prinesel je kos ovsenja-ka in rekel: »Pogostil bi vas, a nimam pogače. Kar je še ovsenjaka ostalo, vam ga pa rad ponudim. V gradu imate gotovo boljšega,« Biriči so se spogledali in niso hoteli vzeti »Z nami!« je zakričal naenkrat Lože j. »Marko!« je mirno poklical Jure. »Ta neumna žival!« so se umekinfli biriči. Dolgo so stali pred kočo. Niso se upali prijeti Jureta. Ko je pa pri fari zazvonilo poldne, so zakleli in odšli proti Peskovcu. »Ali so trmasti!« je mislil Jure. «Bum. bum,« je rekel Maiiko. »Ti ljudje so plaši jivi« Ko se je vrnil oče s tlake, mu je Jure vse povedal. »Ne pretepaj se. Jure, drugače, bo hudo na svetu.« »Ne bom,« je obljubil sinko. »Bum, bum,« je bil nevoljen medved, »kaj boš bežal, če te bodo napadli?« »Da ne bo hudo na svetu,« je prikimal Jure. Ponoči so spet obkolili kočo. »Jure, v grad!« »Pojdiva, Marko!« se je zbudil Jure. »Ne grem!« se je uprl medved. »Pod Racno goro greva!« je zašepe-tal Jure. »To pa!« se je vzdignil Sumrada. Odrinila sta zapah in stopile na pot. »Z nami!« so zakričali fcVfči Biln jih je vse potao »Dajte ga! Dajte ga!« je kričal Lože j. Marico Šumrada je grozno zarenčaiL Jure je zavriskai in se jih otresel. Pred-no so se grajski zavedli, sta biila že oba v bregu pod Peonikom. »Dajte ga, dajte ga!« je kričal Lo- Jure in Marko sta se smejala. Bredla sta po gozdu proti Racni gori »Bum, bum, saj se vrneva,« je godrnjali Šumrada. »Seveda,« je bil žalosten Jure. »Bojim se za mater in očeta...« Ko sta se drugo jutro vrnila, je bilo Juretu neizrekljivo hudo. Biriči so pretepli očeta. Ves hrbet so mu razbili Ležal je na izbi in bledel v nezavesti Govoril je o velikem prazniku in o pomladi. »Bum, bum,« je renčal medved. Legel je h Kukcu in se ni ganil od njega. 5. Turki n Čas je rast al in Jure z njim in Marko tudi. Staremu Kukcu so se zacelile rane. Grad na Peakovcu je postajal zmeraj bolj trden. Takrat so nenadoma bruhnile po gorah grmade. Visoko pod nebo so zagoreli plameni »Turki«! so zakričali ljudje. Jure je bil nekje v gozdu, ko je vse hitelo proti gradu. Toda Šparenblek ni maral vseh ljudi. Samo močne in mlade je izbiral, druge je napodil v gozdove. Stari Kukec je bil med zadnjimi, komaj je še prišel v grad Jure je pa zamudil uro. Hodil je z medvedom pod gozdom, gledal proti gradu in godrnjal. Na obzidju so stali biriči in se mu smejali Obrnil se je v dolino -- Nekje pod vasjo je srečal prve Turke. Komaj se jim je umaknil. Skril se je za vrtovi. Medved ni hotei naprej. Renčal je in sili! za tujim jezdeci. Jure ga je komaj pridržal »Saj jih bova še videla, Marko«, ga je tolažiL Po^em je začelo goreti Kar tako na lepem se je vzdignil nekje plamen, zakadilo se je in pot med hišami se je napolnila z dimom. Turki na konjih so tekali od hiše do hiše. Plenili so. Jure in Marko sta se plazila za vasjo. »To ne bo nič,« je rekel Jure. »Na PeČalk morava. Medved je bdi za Izvoljen kakor sploh aane'fj Turki so pa pre vihral i vse vasi in za 83 nazadnje pod gr.ai Butnili so kot vihar ob grajske zidave, a so se morali vrniti. Jezni so pod Peskovcem razja-hafli in postavili šotore. Zakurili so ognje in kričali in se pripravljali na boj. Takrat sta bila Ture in Marko že na Pečniku Gledala sta 3 skale v črno dolino. Medved je godrnjal, Jure je pse- 1 vasjo. mišljevai, kje sta oče in mati Mimogrede sta z medvedom pogledala tudi v ko 6o, a je bila prazna. »V gradu sta,« je mislil šumrada. »Mogoče,« se je malo potolažil Jure. Potem sta opazovala Turke. Vso noč sta strmela v ognje. Jureta je končno zmagal zaspanec. Naslonil se je na medveda in zadremal. Zbudil ga je divji krik. »Vstani!« je rekel medved. »Zdi ee mi da se je nekaj zgodilo. Pojdiva gledat!« Tudi Jure je mislil tako. Bilo se je že precej zdanilo. Na robu gozda sta šele vse prav razločila. Grajskim se je zazdelo, da je Turkov nekam malo. Potiho ma so odprli vrata in jih napadli Tnrld se jih niso nadejali Nastalo je vpitje, kričali so vsak po svoje »Hitro!« se je razveselil Jure. »Zdaj jih bomo.« Res sta hitela. Zapodila sta se v gnečo. Medved je renčal, kakor še nikoli. Jura je lovil Turke z golimi rokami, a so imeli ostro orožje in se je ves obrezal. Pa takrat se je ie vse obrnilo. Grajski so s« spet umakniti v grad. Jure je bil jezen. »Le korajžo!« je knča'. Gneča ga je vlekla s seboj. Moral je iti. še medved je bil nekje v množici Tam pod gradom se je pa prestrašil. Ravno preko poti je ležalo krvavo trap-lo. »Oče, oče!« se je vrgel nanj. »Naprej!« so priganjali grajski hlapci. »Za nami gredo.« »Oče, oče!« je jokal Jure. Oče se pa ni oglasil, bil je mrtev. Tedaj se je Jure vzdignil. Ljudem m je zazdelo, da je strašno velik. Na vzhodu je prav takrat zagorelo sonce. Fant se je divje zasmejal, dvignil gorjafo ta zakričali Lev Pušček: Vran in lisica Boter vran na drevesu sedi, v svojem klunu kos sira drži. Gladen bil je vse kote pretaknil, pa je kmetu kos sira izmaknil. Zadovoljen s seboj naposled sklene použiti ukradeno jed, pa tedaj pod drevo pristopica v svojem rjavem kožuščku lisica. Zvitorepki seveda sir kot navadno skali srčni mir. Botra vrana prijazno pozdravi pa tako mu navihanka pravi: »Boter vran, dober dan, dober dan! Ej, kak v suknji si črni krasanl Ako znal tak lepo bi še peti, bil najslavnejši ptič bi na sveti.« Vran — to 'je namreč prav tisti vran, ki ie davno iz basni je znan — bil nekoč je lisici nasedel, ker ga njen slavospev je bil zmedel. Radi tega prišel je v posmeh ne le pri svojcih — celo pri ljudeh, ki so vrana za to šibko uro vnesli v. svetovno literaturo. Danes zopet na veji sedi, zopet v kljunu kos sira drži, toda danes se dobro zaveda, da ves svet radovedno nanj gleda. Danes ne gre več v nastavljeno pasi, danes je čas, da opere si čast — sir nabode na konec veje, pa se rjav ki prešerno zasmeje: »Kra-kra-kra, pa ga bog daj, kra-kraf Upam, da všeč vam moj glas je, gospa! Klanjam se vam!« — Tako vran, a lisica z dolgim nosom spet dalje stopica. Ina Slokanova: Ringara]a Ringaraja na vse zgodaj solnček vstaja izza grička. Ringaraja na vse zgodaj poje v gaju drobna ptička. Ringaraja na vse zgodaj se zbudila je Marička — v gaj je pohitela, s ptičko solnčku pesemco zapeta. Samo kapljico vode! Srečni so tisti ljudje, ki prebivajo v deželi, kjer je dovolj vode, in kjer ni treba drugega kot zasukati pipo, da priteče mrzla in osvežujoča vodna dobrota. Ti srečneži pomislijo prav poredko na to, kakšna sreča je, če more človek na tako lahek način priti do te življenjske potrebščine. Vse drugače pa bi piskali v vročih tropskih krajih, kjer ni včasih po pol leta in celo nekaj let nič dežja. Spoznali bi, kakšno strahotno pomanjkanje vode je tam. * Menda vas bo zanimalo, kako se oskrbujejo z vodo različni afriški rodovi. Vodnjak v oazi Beduinov. S takšnim vodnjakom namakajo Be-duini svoja polja in vrtove. Ta vodna naprava je med dvema palmama, ki sta za oporo prav enostavni zajemalni pripravi. Poleg vodnjaka je korito z nizkim zidanim dnom V njega napeljejo vodo. ki teče po preprostih žlebih na vse strani, da namoči polja in vrtove. Vedro je usnjeno! S takšnim enostavnim vodnjakom namakajo domačin." noč in dan žejno, razpokano zem-ljo. Orjaško drevo — vodnjak. Te čudovite vodnjake imajo v pokrajini Kordofan, katera leži v osrednji Afriki. Tu rastejo namreč velikanska »Baobab« drevesa, o katerih ste bržčas že v šoli slišali Te orjake tamkajšnji prebivalci izdolbejo in narede znotraj stopnice Pol leta traiajoče deževje napolni ta di* "V dobe domačini rezervne shrambe vode za oni čas. ka nastopita vročina in suša. Poglejte na sliko in presodite, kako obsežno je drevo. So pa tudi drevesa, ki imajo še precej večjo razsežnost Ali premislite, kolikšen trud je potreben, preden izdolbejo takšno orjaško drevo! Pridobivanje vode v Sudanu. Črnci sudanske pokrajine si ne belijo glave z načrti za vodnjake Pač pa imajo naznačena torišča na katerih se lahko preskrbe z vodo, ki se zbira " skalnatih razpokah. Ženske morajo spravljati vodo na površje; pri tem opravilu so neprekosljivo požrtvovalne. Silno zamudno je delo, preden potegnejo kvišku čisto vodo v izdolbenih bu-častih sadežih. Takšne posode imajo ne-broj luknjic, skozi katere more samo čista voda, brez nesnažnih primesi. Tako se napolni vsakikrat le majhen del posode, kar posel silno zavlačuje. Velika vodna naprava v oazi. Oaza, to je majhna zelenica sredi puščavskega peska. Srečen in bogat je lastnik takšne oaze, če je v njej pravi, bister izvir. Možakar si postavi enostavno vodno napravo, ki je sestavljena tako, da dvigne z njo vodo iz izvirka najprej v malo, nato pa v veliko korito. Ta korita so običajno močno zidana. Za lep denar prodaja lastnik izvirka to dragoceno vodo, nabrano v velikem koritu. Če ni daleč naokrog nobene takšne »vodne trgovine«, potem lahko navija trgovec z vodo cene kolikor hoče. To se tudi prav pogosto dogaja. Seveda v škodo sosedov, ki »stradajo« vode. Bušman srka vodo iz zemlje. Prebivalci notranje, najbolj brezvod-ne Afrike, so res siromaki Često si morajo iskati vodo v neverjetno težkih okoliščinah. Zamorec, ki ga vidite na sliki, je našel v puščavi majhen košček vlažne zemlje Takoj je poiskal dve rastlinski cevki Porinil ju je globoko v zemljo In sedaj srka tako vztrajno, da mu ustnice krvave, čim potegne nekaj kapljic v cevki, jih naglo pihne v skodelico iz praznega nojevega jajca. Kako zbirajo Bušmanke vodo. Žene bušmanskih plemen zbirajo vsak dan potrebno vodo z naravnost ganljivo skrbnostjo. 2e zgodaj zjutraj, še pred dnevom, se dvignejo s svojih ležišč; potem pa stikajo po grmovju in gozdovih ter srkajo s trav in listov drobne, sveže rosne kapljice, ki jih zbirajo v posodo. To vodo pijejo čez dan otroci in odrasli. Jasno je, da na takšen način ne morejo zbrati velikih količin vode. Kakor hitro prisije solnce, že izgine vsa rosa. Delo mora biti torej naglo opravljeno. Menda ste dobili majhno predstavo o težavah, ki nastopajo v borbah za vodo. Zato štedite z vodno dobroto in je ne razsipajte po nepotrebnem, čeprav je imate na pretek in vam je treba pipo samo odškrniti. Bržkone si ne želite, da bi morali vodo srkati in krvaveti iz ustnic. Naš novi natečaj Hitro mineva čas in kmalu nas bo obiskal cvetoči maj. Kakor vsako leto, bomo tudi letos prvo nedeljo v mafu praznovali materinski dan. Zato imej naš novi natečaj naslov: »Moja mati« Vsak Jutrovček naj v kratkih besedah opiše svojo ljubezen do matere, in kdor se čuti dovolj dobrega pesnika, naj se posluži vezane besede. Mamice bodo teh spisov gotovo iz vsega srca vesele. Spisi morajo biti kratki. Pišite s črnilom in samo na eno stran lista. Zadostuje tudi, če pišete sestavek na na dopisnico. Odgovore naslovite takole: „Stric Matic, uredništvo „Jutrau v Ljubljani". Vse dobre spise bomo objavili, deset najboljših pa nagradili z lepimi knjižnimi darili. Opozorite svoje prijatelje in znance na novi natečaj, ki naj se ga udeležijo vsi, prav vsi Jutrovčki, saj Imate gotovo vsi radi svoje mamice. Ljubek papirnat komedlantek V veselje vam bo, če si napravite celo vrsto raznih bajacov, ki jih lahko postavite tudi na mizo, kjer bodo za okrasek. Vzemite nekaj kosov svilnatega papirja, n. pr. belega in rumenega. Samo, ogrodje napravite iz jeklene žice. Za širok in 48 cm dolg trak. Glavo napravite iz vatne krogle, ki naj ima v premeru 4 cm. To vato ovij te z belim papirjem, nanj pa narišite s črnilom nos, oči in usta. Sedaj staknite noge in roke, nanje pa močno pritrdite glavo. Nato ovijte s papirjem gornji del tele- noge potrebujete 2 koščka — okrog 60 cm, za roke pa enega, 45 cm dolgega. 2ico zapognite v dvojno in jo ukrivite na mestih, kakor je označeno pri sliki. Nato jo uvijte še s tanjšo žico, kakršno uporabljajo za cvetlice. Hlače napravite iz kosa svilnatega papirja; za vsako hlačnico je potreben kvadrat s stranico 25 cm. Papir zalepite tako, da dobite valj, ki ga nataknete na žico ter T členku trdno zvežete. Za roke napravite tudi valj iz papirnatega kvadrata, čigar stranica meri 27 cm. V členkih na rokah zvežite papir prav na trdno, šest centimetrov širok trak rumenega papirja na robu vijugasto na-režite ter potem posamezne kose trdno navežite v členkih in zapestjih, tako da bodo Štrleli na vse strani zaokrože-Ml zobci Za ovratnik potrebujete 6 cm sa tako, da bo imelo pravilno debelino. Sedaj manjka samo še klobuk. Tega napravite iz papirnatega trikota, čigar zgornji stranici zlepite. Nato ga spodaj zaokrožite — kakor kaže slika — in umetnija je izvršena. Slike: I. in H. Ogrodje. III. Nogi sta zgoraj močno zvezani. IV. Pravilno izdelane roke. V. Glava. VI. Tu lahko vidite, kako je pritrjena glava na zgornji del telesa, ki je napravljen iz zvitega papirja. VTI. Tako zvijte klobuk. Črtice nakazujejo, kje morate obrezati. ■'i ' - ........ Listnica uredništva Uganke in križanke v zadnjih številkah so pravilno rešili: Vidic Konrad, dijak III. razr. raešč. š. na Jesenicah, Ručigaj Ljuba, uč. ? r. na Vranskem, Tancer Franci, dijak III. razr. drž. real. gimn. v Mariboru, Len-dovšek Milena, dijakinja v Skofji Loki, Čekal Merica, dijakinja v Ljubljani VII., Matjašič Malči, dijakinja II. b. r. meščanske šole Radovljica — Jesenice, Majcen Anica, uč. III. razr. v Mokronogu, Terlep Ivan, uč. III b razr. v Ljubljani VII., Kristan Ida, uč. II. razr. pri Uršulinkah v Ljubljani, Žiger Nadi-slav, dijak III. c razr. klas. gimn. v Mariboru, Pretnar Leopold, dijak ? razr. v Kranju. V zadnji številki smo že objavili imena nagrajencev, vendar smo prejeli še mnogo dopisov o življenju slovenskega kmeta, ki jih zdaj seveda ne moremo več objaviti. Tiste Jutrovčke, ki so poslali najboljše spise, navedemo tu z imeni: Matjašič Malči, dijakinja II. b razr. mešč. šole na Jesenicah, Korun Valerija, uč. IV. razr. v Trnavi p. Gomilsko, Smodiš Aleksander, uč. III. razr., Mač-kovci v Prekmurju, Žagar Marija, uč. II. razr. obrt. strok šole v Ljubljani, Drvarič Ludvik, uč. II razr., Moščan-ci pri Možkovcih v Prekmurju. Majnik Franci, uč. III. a razr v Zgornji Šiški, Klemenčič Zvonimir, dijak II. a razr. v Gor. Radgoni, Bašin Peter, uč. IV razr. na Ledini v Ljubljani, Stana Roman, uč. višje nar. šole na Jesenicah. Pavla Vrečko, uč. III. razr v Majšperku, Hich Milovan, dijak v Mariboru. Eešitev križanke III Vodoravno: 1 Ivo. 2 Vič, 3 oče, 5 po, 6 kes, 7 nos, 8 del, 9 mir, 12 noč, 14 jaz, 16 si. 18 vol. 20 lan. 22 sod. 24 jod, 25 som, 27 Vis. 28 čir, 29 ar Navpično: 1 Ivo, 2 Vič, 3 oče, 4 kos, 5 pes, 6 kol, 7 ne, 10 in, 11 roj, 13 čas, 15 zid, 17 vol, 19 las. 21 noj, 23 do, 25 sir, 26 os, 27 vir, 28>čaj. Rešitev posetnice HI Tehnični uradnik Kdo bi rad imel ves letnik »Mladega Jutra" V obliki knjige za majhen denar? Ves letnik ima 424 strani in Je okusno vezan v platno. Na svojo zalogo opozarjamo posebej vse šolske in druge knjižnice. — Vezani letnik „Mladega Jutra44 stane samo Din 60.—