List 72.
Sadjo- in murvorejcem za poskušnjo.
(Cepljenje v jeseni). V vertnarskem časniku „Frauend. BI." priporoča dr. Miiller iz Gentina, naj se sadno drevje tudi v jeseni cepi. Mož takole govori: „Berž v jeseni, ko je pervi mraz nastopil in je listje z drevja padati začelo, sem začel cepiti, in če zima ni huda bila, sem cepil o božiču, po novem letu in o svečnici. Vsi ti cepiči so se po hudem mrazu spomladi ravno tako dobri ohranili kakor tisti, s kterimi se je še le spomladi cepilo. Posebno je dobro, češnje, češplje in sploh sadje s košicami zgodaj cepiti, ker muzga tega drevja je smolnata. Ako se cepi to sadje pozimi, bo rastlo kot uno s peškami. Pozimi se na cepičih napravi zalitek (Callus), kteri muzgo sprejema, kakor hitro začne po drevesicu se pretakati; drevesa rastejo tako vesele kakor da bi se bili cepiči že dolgo pred prijeli".
Prav bi bilo, da bi več sadjorejcov poskusilo to jesensko cepljenje v sklad in z nakladom, ker dr. Miiller tako za gotovo terdi, da je dobro. Posebno naj bi take reči poskušali učitelji eadjoreje,   ker take nove skušnje  vžigajo v
mladini čedalje večje veselje do sadjoreje, ako se ji reče, da to je kaj  novega;  radovedna  pričakuje potem,  kaj  bo.
(Dasesvilodiali zidni červiči dajo ob pomanjkanji murvinega perja z moko ali prav za prav s stirko rediti), smo v našem listu že povedali, kakor je gosp. Ratti iz Milana priporočal. V Pinker-tovem časniku pa smo brali te dni, da neki gosp. Hes v Oehringen-u, kadar ni imel murvinega perja ali pa le mokrega, je že pred več leti zraven mcrvice murvinega perja červičem pokladal štirke (Starkmehl); „nobena stvar — pravi — ni tudi tako gotovo ustavila červičem driske kakor štirkau. Z rajževo moko so na Hanoveranskem iz-redili že veliko červičev in si priredili naj   lepših   kokonov.
Čeravno ne moremo vseh teh skušinj tajiti, ker izvirajo od veljavnih mož, smemo vendar reči, da štirka, rajž in druga moka zamorejo biti le pomoč v potrebi, da pa nikoli ne morejo popolnoma nadomestovati murvinega perja. Zato povemo našim svilorejcem se to, kar je grof Bernard Beretta v Vidmu skusil in popolnoma poterdil. Konec mescu augusta ali iz začetka mesca septembra, kadar je suho in lepo vreme, je obral perja z murvinih dreves in ga na suhem in senčnem kraji tako dolgo sušil, da je bilo do dobrega suho, potem ga je položil lepo v dobro zakapane kište in shranil. Takrat pa, ko so bile murve zrele, je nabral tudi jagod in jih s cukrom kuhati dal, da si je napravil sok kakor sirup , ki ga je tudi v zapečatenih steklenicah (flaškah) shranil. Drugo leto, ko je hrane za červiče potreboval, je vselej, ko je perja potreboval, ga nekoliko vzel iz kište, ga je položil skozi kakih 5 minut v krop, da se je omečilo, in ga potem na kakem platnenem pertu posušil; murvinega sirupa pa je tudi po potrebi iz steklenice vzel in ga zmešal s 6 deli tople vode; v to sirupovo vodo je pomočil pripravljeno listje; tako namočeno je pa dal spet posušiti in potem drobno zrezati. In takošno je pokladal z velikim pridom potem červičem, dokler ni bilo frišnega murvinega perja, kar se večkrat primeriti utegne, ako spomladi po toplem vremenu nenadoma nastopi hud mraz, da murve ne morejo prav pognati.
288