ZA BOLJŠO TURISTIČNO PONUDBO
   Ustanovljen koordinacijski odbor
Lani je Ljubljano oblskalo za 19 odstotkov več tujih gostov kot leto prej BoljSa reklama, informacijska sluzba, predvsem pa premiki de-lovnega fiasa gostinskih in trgov-skih lokalov in boljša kakovost sto-ritev so obrodili bogate sadove. Lelos pa bo turistični naval še več-ji, kot je povedal Tone Kolar z od-bora za gostinstvo in turizem pri medobčinski gospodarski zbornici na nedavnem posvetu o problema-tikl in razvoju turizma za Bežigra-dom, ki ga je organiziral obfiinski komite za družbenoekonomske odnose Posveta so se udelezili tu-di predsednik bezigrajska občin-ske skupščine Vlado Beznik, pred-stavniki Ljubljanske tunstične zve-ze, Turistične poslovne skupnosti, bežigrajskega Tunstičnega dru-štva, delovne organizacije Petrol, postaje milice Bežigrad ter itevilni predstavniki gostincev.
Kljub dobrim rezultatom. v Ljub-Ijani predvsem pa za Bežigradom, na področju turizma ie nismo rekli zadnje besede. Ceprav se je Ljub-Ijana uveljavila kot mesto tranzit-nega, posiovnega in predvsem se-jemskega turizma (l)ubljanski Se-jem je postal  Clan  tnednarodne
Zveze sejmov ie leta 1923) pa za te Ijubljanske posebnosti zve le malo /•prehodnih« turistov. Reko sodob-nih nomadov bi morali namreč vsaj za dan all dva zaustaviti tudi v naši preslolnici In ji ponuditi svoje posebnosti, ki jih ni malo, so meni-li na posvetu. Največje težave so s postavljanjem turističnih informa-tivnih napisov in tabel, za katere potrebuje turistiini delavec goro birokratskih papirjev in Jigov, ob novih vpadnicah v mesto pa |in je praktično nemogoCe postaviti.
Lani smo, kot je povedal pred-stavnik medobčinske gospodarsko zbornice, dosegli, da je mesto v času najveije turistične aezone in pomembnih sejmov na Gospodar-skem razstavišču živelo s posa-mezniml pnreditvami, ta utrip pa bo v prihodnje ie bol| prlsoten. številni dokumenti - Ljubljana 2000, predvsem pa osnutka dogo-vorov o temeljih plana v nasled-njem srednjerotnem obdobju v Ljubljani in za Bežigradom določa-fo vrsto nalog na podroCju turiz-ma. Omenimo le nekatere na(po-mtfnbnejSe - bežigrajske. Do leta 2000 bomo med drugim v bliiini nove avtobusne in železniSke po-
staje zgradili hotel B kategorije s 300 ležišči. raziirili in posodobili bomo športno-rekreacijski center Ježica, razvili rekreacijski pas ob Savi ter za potrebe turizma in go-stinstva usposobili gostinski ob-jekt - grašfiino v Dolu.
Oa bi izboljiali in uskladili delo-vanje na področju turistične po-nudbe v obiini, so na posvetu uatanovlli in izvolili posebni koor-dlnacijskl odbor za pospeševanje turistične ponudbe. V njem so po-vezanl vsi pomembnejii dejavniki s področja gostinstva in turizma v obfini - Turističnl druitvl Bezi-grad in Ool, gostinska sekcija obn-naga zdruzenja, Gospodarsko raz-staviifie, Gostinsko podietje Ljub-Ijana, tozd Gostinstvo Bežigrad, Gostinsko podjetje Črnuče, Merca-tor, Zveza telesno-kulturnih in Zve-za kulturnih organizacij občine, Kmetijska zadruga Emona Domža-le - zadružna enota Črnuče in predstavnik bežigrajskega izvrSne-(Ja sveta. Koordlnacijski odbor bo v prlhodnje spremljal in dopolnje-val uresničevanje akcijskega pro-grama za pospeSevanje.tunstične ponudbe v občini. Za predsednico odbora je bila izvoljena Marta Vu-
|ec, tajnica Turistiinega druStva Bežigrad, za sekretarja pa Borut Kuhari« iz občinskega komiteja za družbenoekonomske odnose. V. P..