Za neumnosti velikih delajo pokoro mali. Nizozemski pregovor rra Številka 7 Letnik 51 Cena 15,- šil. 1,09 evra • 150,-SIT petek, 19. februarja 1999 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: 28868K49E Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITAT TEDNA Kdor voli SPO, podpira Haiderjev politični program. SPO je namreč že doslej prevzela vse važne Haiderjeve zahteve. Michael Johann, prvi kandidat Demokracije 99 Slovenija je priznala nemško manjšino < Čezmejno sodelovanje. Pretekli ponedeljek je Koroško obiskala Monika Wulf-Ma-this, komisarka EU za gospodarsko pospeševanje. Podrobneje se je pozanimala o čezmejnem sodelovanju, ki ga podpira tudi EU. V imenu SGZ jo je pozdravil njen podpredsednik dr. Anton Koren (slika). S tajnikom SGZ mag. Jozejem Picejem je predstavil skupni projekt med Slovenijo in Koroško na področju poklicnih šol. Nositeljica projekta je SGZ. Foto Moritsch Dr. Jorg Crailsheim. 19. januarja je minilo leto, odkar je direktor Zveze Bank. Ob prvi obletnici njegovega delovanja smo ga prosili za pogovor. Intervju na strani 4 Koroška poje. Letos bodo predstavili psalmsko kantato o likih žensk. Skladatelj kantate je škofijski kantor prof. Jože Ropitz. Izvajata jo MePZ Gallus in MePZ Sele. Pogovor na strani 11 Odbojka. V soboto in nedeljo bo v novi športni dvorani v pliberškem Kulturnem domu finale za avstrijski odbojkarski pokal. Poročilo na strani 15 2 Politika 19. februarjaP1999 lgJg.bmg.rja 1999 Politika 3 Frasnelli. Veliki prijatelj koroških Slovencev dr. Hubert Frasnelli je zelo navdušen nad kandidaturo DEMOKRACIJE 99. Prejšnji petek se je srečal z njenimi predstavniki, nato pa tudi še z zastopniki NSKS, Slovenske gospodarske zveze (SGZ) in dunajskega C AN. Desetodstotno oviro za dosego osnovnega mandata je označil kot ..enkratno" v Evropi in jo je treba čimprej odstraniti. Z velikim začudenjem je sprejel tudi vest, da je predsednik koroške SPO Ausservvinkler reaktiviral za volitve VVagnerja, ki se je pohvalil s tem, da je „ein hochgradiger Hitlerjunge". Ugledni južnotirolski politik dr. Hubert Frasnelli glavnemu kandidatu EL na listi DEMOKRACIJA 99 Andreju Wakounigu: »DEMOKRACIJ A 99 gre dobro pot za Koroško. Iskreno Vam želim, da bi uspeli!" Zvezni svet. „Ausserwinkler mi je obljubil, da bom zastopala SPO v zveznem svetu", tako Ana Blatnik. Spet dokaz več, s kako neprimernimi triki skuša predsednica slovenskih socialdemokratov zavajati slovenske volilce. Prvič - obljubil je to Ausservvinkler osebno, ni pa tega sklenila stranka. Kakšno težo imajo Aus-servvinklerjeve obljube, bo Blatnikova morala spoznati najkasneje po volitvah. Tedaj ga bodo namreč v stranki docela ..zmontirali". Drugič - Kandidati strank za zvezni svet so ..politični penzioni-sti", ki jim stranke hočejo narediti zadnjo uslugo. Teh bo SPO imela po volitvah več ko dovolj. Trenutno ji pripadata dva zastopnika, po volitvah pa se lahko zgodi, da ji bo preostal samo še eden. Nenazadnje pa je zvezni svet popolnoma nepomemben organ. Zato je vedno več takih, ki menijo, da ga je treba sploh odpraviti. -Kuj- Gospodarstvo: Koroškao določila pospeševalne regije Južnokoroški prostor potrebuje nove gospodarske impulze. Tako je Slovenska gospodarska zveza (SGZ) skupno z ZVEZO-Bank zadnjo sredo vabila na strokovno predavanje o možnostih gospodarskega pospeševanja. Predsednik SGZ dr. Matevž Grilc je pozdravil tri referente, ki so v kratkih impulznih referatih predstavili pospeševalne programe za podeželje. Predstavljeni so bili trenutni pospeševalni programi EU. Prav tako so referenti osvetlili tudi južnokoroški prostor. Državni sekretar dr. Peter VVittmann je orisal trenutno stanje pogajanj za AGENDO 2000 in s tem povezano tudi spremembo pospeševalnih programov kot je to program Cilj 5B. V prihodnje naj bi namesto šestih programov bili samo še trije. Večji del Koroške in tudi dvojezičnega ozemlja bo potem v novem „Cilj 2“ programu (pri kmetijstvu še ni jasno iz katerega sklada bo prišel denar po letu 2000). Za tekočo programsko periodo (izteče se konec leta 1999) je na razpolago še 55% sredstev. Dežela odloča. Kako bodo razporejena nova pospeševalna področja, pa bo odločala deželna vlada. Zahteva koroških Slovencev je, da je v pospeševalno področje vključen čim večji del dvojezičnega ozemlja. Zanimiva je prav tako izjava dr. VVittmanna, da se bodo posebno upoštevala obmejna področja. S tem naj bi se povečala gospodarska moč obmejnih področij. Obmejne regije bi potem bile tudi bolj pripravljene na pričakovano širitev EU. Evropa bo vse bolj postala Evropa regij. dr. PETER VVITTMANN Čezmejno sodelovanje za južnokoroški prostor je zelo pomembno. dr. MATEVŽ GRILC Kriteriji, di Schicker (OROK - Osterreichische Raumordnungskonferenz) je predstavil kriterije (v glavnem gospodarske kot npr. BIP, brezposelnost itd.), po katerih se določajo pospeševalne regije. OROK pripravlja za zvezno vlado prostorsko razporeditev in ureditev Avstrije ter koordinira med posameznimi zveznimi deželami v teh vprašanjih. Gospodarsko pospeševanje na Koroškem. Mag. Schonegger od KWF (Karntner VVirt-schaftsforderungsfonds) je poudaril, da so tudi za podporo gospodarstvu na razpolago še finančna sredstva. Vsekakor pa morajo prošnje ustrezati predpisom. Na sredinem posvetu je bilo izpostavljeno, da Koroška razmeroma dobro izkorišča ta sredstva. Potrjeno je bilo tudi, da bo INTERREG v programski periodi 2000 - 2005 dobil še večjo veljavo. V svoji zaključni izjavi je predsednik SGZ dr. Grilc povedal, da se bodo INTERREG programi morali v prihodnje še bolj izkoriščati. Vsekakor so posveti kot zadnjo sredo potrebni, kajti tako gospodarstveniki, politiki itd. iz ust odgovornih na državni ravni dobijo informacije. Kljub temu pa ne gre prezreti nekaj točk: 1. Koroški Slovenci še premalo izkoriščamo programe EU, potrebna bo tudi izboljšava šolanj na tem področju; 2. boljše izkoriščanje možnosti kooperacije med Koroško in Slovenijo ter Italijo; 3. večja pomembnost medobčinskega, medregionalnega in prekomejnega sodelovanja; 4. možnosti, ki jih ponujajo projekti (še posebno INTERREG), bolje koristiti; 5. vložitev projektov. Nenazadnje pa je za uspeh projektov potrebna povezanost in angažiranost sodelujočih ljudi. Kakšni so predpisi za posamezne projekte? Primer: Turistično podjetje, ki ima sedež na kraju, ki je v področju Cilja 5B, zaprosi za podporo, ker želi investirati. Če hoče dobiti podporo - največja možna podpora je 27% - mora ta prošnja ustrezati avstrijskim predpisom. Podpore za gospodarske projekte so nižje kot v kmetijstvu. Dr. Peter VVittmann (desno) v pogovoru s predsednikom SGZ dr. Matevžem Grilcem. Foto: NT/Fera Glavni kandidati DEMOKRACIJE 99 Michael Johann Za Demokracijo 99 kandidira na prvem mestu. Na Dunaju je zaključil študij gospodarstva, v Smarjeti v Rožu ima večje gozdarsko podjetje, s svojo ženo Ewo, ki prihaja s Poljske, ima dva otroka, starejši obiskuje prvi razred ljudske šole in je prijavljen k dvojezičnemu pouku, od decembra 1997 dalje pa je tudi predsednik koroških Zelenih. ■ JANKO KULMESCH ^^dločitev koroških Zelenih I lza sodelovanje v okviru WDEMOKRACIJE 99 je bila zelo tesna. Michael Johann (35) se je od vsega začetka za to zavzemal. Danes pozdravljajo skupni nastop Zelenih, EL, UF in Združenih Zelenih v okviru DEMOKRACIJE 99 tudi tisti Johannovi strankarski prijatelji, ki so na to pred dobrim letom še skeptično gledali. Predvsem jih je prepričalo tudi dejstvo, da vlada med partnerji DEMOKRACIJE 99 zelo pozitivno in konstruktivno vzdušje. Tri zadeve so prvemu kandidatu volilnega združenja zelo pri srcu: zavzemanje za nova delovna mesta, znižanje volilnega praga od 10 % na štiri in odprava proporca, ki bi omogočila verodostojna pravila parlamentarne igre med vlado in opozicijo. Michael Johann se dobro zaveda, kje Korošice in Korošce danes čevelj še posebej žuli. Zelo ga boli, da so „vladajoče stranke imele 50 let časa, da bi na Koroškem uveljavile uspešnejšo gospodarsko politiko". Tega niso naredile, rezultat njihove politike pa je, da imamo na Koroškem največ brezposelnih v celi Avstriji. Uradno znaša povprečni deželni delež brezposelnih 9 %. Dejansko pa je še višji, mdr. pri ženskah ter zaradi mnogih ljudi, ki so samo delno nost se mu zdi posebej pomembno tudi zajamčeno zastopstvo v deželnem zboru. To naj bi bilo demokratično izvoljeno in sicer od pripadnikov manjšine in ne večinskega naroda. Propaganda SPO, da gre tokrat za ..zgodovinsko" odločitev med Ausservvinklerjem in Haiderjem, je v njegovih očeh totalno dema-goška. Poudarja, da je objektivno ravno SPO največji Haiderjevi zaveznik. „Haider je postal močen predvsem zaradi socialdemokratske politike zlorabe oblasti in uveljavljanja privilegijev s pomočjo strankarske knjižice. Sploh pa velja: kdor voli SPO, podpira Haiderjev politični program. SPO je namreč že doslej prevzela vse važne Haiderjeve zahteve. To dokazuje tudi njen odnos do inozemcev." VzdUŠje za DEMOKRACIJO 99 je po Johannu pozitivno. „Ljudje na cesti, predvsem tudi taki, ki se ne prištevajo k eni od naših partneric, nam zagotavljajo, da Koroška potrebuje resnično opozicijo. Poleg tega pozdravljajo, da vodimo pozitiven volilni boj. Ugotavljajo, da se ne prepiramo in da ne postavljamo v ospredje prerekanja z drugimi strankami -temveč konkretne rešitve za konkretna vprašanja." Prihodnjič predsednik EL Andrej VVakounig zaposleni in s svojim majhnim zaslužkom ne morejo pokriti niti najosnovnejših potreb. „SPO in OVP obljubljata nova delovna mesta, ne povesta pa, kako naj bi ta nastala", tako Michael Johann v pogo- Zelo upoštevanja vredna je vsestranska organiziranost koroških Slovencev. MICHAEL JOHANN voru z NAŠIM TEDNIKOM. „Z razliko do vladajočih strank je DEMOKRACIJA 99 izdelala konkretne predloge, po katerih bi na področju varstva okolja lahko ustvarili najmanj 7000 novih delovnih mest." Ti predlogi segajo od podpore za biološko kmetovanje in mikroelektroniko pa do investicij v decentralne naprave za odvajanje odplak. Dežela bi morala finančno podpirati sistematično povezavo med malimi in srednjimi domačimi podjetji, ki bi tako lažje prišla do važnih poslovnih informacij oz. boljše izkoriščala prednosti evropskega tržišča. Za slovensko narodno skup- Predsednik Združenja avstrijskih hotelirjev Helmut Peter (desno) se je v Skocijanu srečal tudi s slovenskim turističnim podjetnikom in kandidatom DEMOKRACIJE 99 Milanom VVuttejem (levo). Slika: NT/Fera „ Odstraniti meje v glavah" Državnozborski poslanec LIF Helmut Peter igra v avstrijski politiki podobno vlogo kakor predsednik Zelenih dr. Alexander van der Bellen: čeprav pripadata opozicijskima strankama, ju javnost in vladni politiki jemljejo zelo resno. To predvsem zaradi njunih strokovnih sposobnosti in umirjenega političnega nastopanja. Še posebej so Helmutu Petru pri srcu problemi turističnih podjetij. Sam vodi v znanem turističnem kraju Bad Aussee znameniti hotel VVeiBes Rossi, njegovi stanovski kolegi pa so mu zaupali predsedniško mesto v Združenju avstrijskih hotelirjev. Skratka, njegovi pogledi na turistično politiko so predvsem zanimivi tudi za turistično deželo, kot je to Koroška. Pretekli ponedeljek je bil Helmut Peter gost DEMOKRACIJE 99. Ob tej priložnosti je poudaril, da je kandidatura treh dežel za olimpijske igre 2006 za koroški turizem neprecenljivega pomena. Hkrati je izrazil svoje veliko nezadovoljstvo z miselnostjo, ki še vedno vlada na Koroškem. Predvsem ga moti bojazen, ki ga nekateri še vedno imajo pred Slovenci. „Kot prvo je treba odstraniti meje v glavah," tako Peter. Po njegovem prepričanju bi se morali v šolah vsi Korošci obvezno „vsaj nekoliko" učiti slovensko in italijansko. Odločno je zavrnil miselnost, da se je v turizmu treba koncentrirati na goste s severa in zahoda. „Koroška ni razumela, da so gostje z juga njena velika šanza. So kraji, kjer so to razumeli, npr. v Bad Kleinkirchei-mu in Mokrinah (NaBfeld). Zato imajo v teh krajih tudi največje prirastke." -Kuj- KULTURNI SPORAZUM Slovenija priznala nemškogovorečo manjšino Odločitev sicer še ni definitivna, ker ima zadnjo besedo slovenski državni zbor. Na vladni ravni pa sta se zunanja ministra Schus-sel in Frlec o kulturnem sporazumu že dogovorila. Slovenija je pripravljena priznati »pripadnike nemško-govoreče narodne skupnosti" na osnovi 61. člena njene ustave. V njej piše: Vsaka oseba ima pravico, da se svobodno identificira s svojo narodno skupnostjo, da goji njeno kulturo in se poslužuje njenega jezika. Namen Slovenije je bil, da prepreči za nemškogovorečo manjšino enako ureditev kakor za italijansko in madžarsko skupnost. Njun položaj je urejen v posebnem (64.) členu slovenske ustave, mdr. pa imata tudi zajamčeno zastopstvo v državnem zboru. In kaj predvideva kulturni sporazum za Slovence v Avstriji? Vodja ustavne službe na slovenskem zunanjem ministrstvu Andrej_ Grasselli v pogovoru z NAŠIM TEDNIKOM: »Sporazum razlikuje med slovensko manjšino (koroški in štajerski Slovenci), za katere velja člen 7, in ostalimi Slovenci v Avstriji. Člen 7 v sporazumu expres-sis verbis ni omenjen. Sicer pa sporazum predvideva posebno avstrijsko-slovensko komisijo, ki naj bi izdelala konkretne programe na področju kulturnega in gospodarskega sodelovanja." -Kuj- SLOVENIJA_____________ Papež bo razglasil škofa Slomška za blaženega 19. septembra letos bo papež Janez Pavel II. vnovič obiskal Slovenijo. Ob tej priložnosti bo v Mariboru razglasil škofa Slomška za blaženega. S tem bo slovenski narod dobil prvega svetnika, razglašenega pred vesoljno Cerkvijo. Politika/ Gospodarstvo Odločali bodo samo zadružniki Dr. Jorg Crailsheim. 19. januarja je minilo eno leto, odkar je direktor Zveze Bank. Medtem se je že precej dobro naučil slovensko. Ob prvi obletnici njegovega delovanja pri Zvezi Bank smo ga prosili za krajši pogovor. ■ JANKO KULMESCH Pred enim letom je dr. Jorg Crailsheim (levo) postal - poleg dipl. trg. Joža Nabernika (desno) in dipl. oec. Tomaža Roglja - poslovodja Zveze Bank (slika z občnega zbora 1998). Naš tednik: Kako ste se vživeli na Zvezi Bank? Dr. Jorg Crailsheim: Sodelavci Zveze Bank so me sprejeli bolje, kakor sem si to sam predstavljal. Kaj Vas je spodbudilo k temu, da ste se potegovali za mesto direktorja Zveze Bank? Svoje naloge pojmujem kot izziv, poleg tega pa Zveze Bank zaradi njene pomembne vloge v narodni skupnosti ne moreš primerjati z drugimi bankami. To naredi delo pri Zvezi Bank še zanimivejše. Za katera področja ste pristojni? Predvsem za osebje, organizacijo in controlling. Kako ocenjujete kvalifikacijo sodelavcev Zveze Bank? Izobraženi so zelo dobro, izboljšati pa je še vedno treba oskrbovanje in svetovanje strank. Pri ponudbi produktov je treba v večji meri upoštevati življenjske razmere posamezne stranke in njene resnične potrebe - npr. na področju starostne in pokojninske oskrbe. Od letošnje jeseni naprej bomo uvedli enourne posvetovalne pogovore, sprva s stalnimi strankami, pozneje pa tudi s tistimi, ki so manj povezani z našo banko. Ko ste pred enim letom nastopili službo, katere cilje Vam je določilo vodstvo Zveze Bank? V dobi treh do petih let je treba podvojiti obratni uspeh. Ta cilj smo v letu 1998 v razmerju do celotnega roka dosegli. Poleg tega moramo izboljšati notranji organizacijski potek in controlling ter povečati motivacijo sodelavcev. Naš cilj mora tudi biti, da so naši sodelavci ponosni, da so sodelavci Zveze Bank. So Vas poverili tudi z nalogo, da skrbite za večje poslovanje s partnerji, ki ne prihajajo s Koroške ter Če hočemo pridobiti partnerja, ki je pripravljen, da se udeleži pri kapitalu Zveze Bank, potem je pravna oblika delniške družbe gotovo ugodnejša. dr. JORG CRAILSHEIM Slovenije in Hrvaške? Pri tem gre za dve področji: prvič - vzpostavitev kontaktov z avstrijskimi bankami, ki niso doma na Koroškem. To se je zgodilo. Drugič - obseg kreditnih poslov z avstrijskimi partnerji se ni povečal. Poslovodstvo je soglasnega mnenja, da možnosti zaslužka niso v nobeni relaciji do rizika in da so inozemska tržišča atrak-tivnejša kakor domača. Zato smo razširili kreditne posle na nova inozemska tržišča. Katera so ta inozemska tržišča? Gre predvsem za izbrane segmente na Češkem in Slovaškem. Načelno pa velja, da mora Zveza Bank ustrezno izkoristiti svoj know - how oz. prednosti, ki jih ima zaradi dvojezičnosti in poznavanja tržišč v bivši Jugoslaviji Na domačem tržišču pa se moramo še posebej posvetiti svetovanju na področju naložb. Prvič je Zveza Bank izdala (emitirala) tudi obveznico (rok njenega trajanja: sedem let, fiksna obrestna mera: 5%). Kako ocenjujete prihodnost Zveze Bank? Kratkoročno ne vidim problemov, srednjeročno pa bomo lahko preživeli samo, če bomo dosegli velike prirastke. Razširiti bomo morali poslovni volumen in hkrati najti tudi strateškega partnerja. To mdr. spet pomeni, da bo treba razmisliti o novi pravni obliki Zveze Bank. Kakšna naj bi ta bila? Če hočemo pridobiti partnerja, ki je pripravljen, da se udeleži pri kapitalu Zveze Bank, potem je pravna oblika delniške družbe gotovo ugodnejša. Lastninske pravice, ki izhajajo iz delnic, so enovito urejene. Zadružni deleži se dajo dokaj težje oceniti, pravice, ki so z njimi povezane, pa so od zadruge do zadruge različno urejene. Se že dela na ustanavljanju Zveze Bank kot delniške družbe? Da. Prvi korak naj bi bil ta, da bi 100-odstotni lastnik »delniške družbe zveze" postala sedanja zadružna Zveza Bank. Kdaj naj bi se to zgodilo, bo odvisno od pristanka članic zadružne Zveze Bank. In kakšen naj bi bil drugi korak? O tem, ali se bo oddal delež »delniške družbe zveze" kakemu drugemu partnerju in kako velik bo ta delež, bodo odločali zadružniki. Jasno pa je, da pride v poštev samo manjšinski delež. Izrecno je tudi zaželjeno, da Zveza ostane v Raiffeisno-vem sektorju. Zakaj je strateški partner sploh potreben? Če hočemo uresničiti potrebne in zaželjene prirastke, lahko to dosežemo samo s povečanjem lastnega kapitala. Kdo naj bi bil strateški partner? Z zgolj gospodarskega vidika bi lahko bile to banke iz različnih gospodarskih prostorov. Ker pa gre tudi za ohranitev identitete Zveze Bank, so samo določeni partnerji zanimivi. To je lahko banka iz slovenskega prostora, lahko pa je tudi Raiffeisen Zen-tralbank, vrhovni bančni institut avstrijskega Raiffeisnovega sektorja. Dokončno pa bodo o tem odločali izključno lastniki Zveze Bank. Hvala za pogovor. Razno 5 Od sožitja do razbitja in razhoda Deutsche Geschichte im Osten Europas, Zvvischen Adria und Karavvan-ken (Nemška zgodovina na vzhodu Evrope, Med Jadranom in Karavankami), Arnold Suppan (izd.), Harald Krahvvinkler in Marija VVakounig, Siedler Verlag, Berlin, 1998, 48( ■ vtokor piše Arnold Suppan v uvodu, je nastala knjiga, ki I Nobravnava obdobje 1200 let, pod štirimi vidiki: Je zgodovina bavarskih in frankovskih plemičev in priseljencev, ki so skupno s Slovani, živečimi v današnji Sloveniji in severozahodni Hrvaški, oblikovali zgodovino pokrajine, ki je bila od Karla Velikega dalje del Frankovskega, od Otona I. dalje pa del Rimskega cesarstva. Drugi vidik je povezanost teh Nemcev z avstrijsko zgodovino od 13. stoletja dalje (1229 babenberške posesti na Kranjskem, 1269 vlada češki kralj Premysl Otakar Kranjski, Avstriji, Štajerski in Koroški, od 1335 dalje Habsburžani, boji proti Turkom, reformacija in protireformacija, razpad monarhije 1918). Tretji vidik je sožitje Nemcev, Slovencev, Italijanov, Hrvatov in Ogrov v svojih različnih oblikah in odtenkih; tragični višek je obdobje 1941 - 1945. Četrti vidik je idejna in le redkokdaj gmotna vključenost Nemcev iz Spodnje Štajerske, Kranjske in Primorske v zgodovino Rimsko-nemškega cesarstva (do 1806), Nemške zveze (1815 - 1866) in Tretjega rajha (1941 -1945); važno v tem sklopu je staro nemško prizadevanje, da se ustvari „most k Jadranu". Delo je razdeljeno na šest enot. V prvi obravnava Harald Krahvvinkler ..Prostor med Jadranom in Dravo v zgodnjem in visokem srednjem veku" (str. 17 - 52), v drugi Marija VVakounig obdobje „Od Premysla Otakarja II. do Maksimilijana I. Habsburškega" (53 - 110), v tretji, četrti, peti in šesti pa Arnold Suppan Južnoslovanske dežele habsburške monarhije v zgodnjem novem veku" (1519 -1740, str. 111 - 188), ..Hrvaško in Slavonijo med absolutizmom in dualizmom" (1740 - 1918, str. 189 - 262), ..Spodnjo Štajersko, Kranjsko in Primorsko med Marijo Terezijo in Francem Jožefom" (1740 - 1918, str. 263 -348) ter ..Spodnje Štajerce, Kočevarje in Ljubljančane kot nemško manjšino med Jadra- Deutsche Geschichte im Osten Europas Zwischen Adria und Karawanken Arnold Suppan Siedler Verlag nom, Karavankami in Muro" (1918 - 1948, str. 349-422). Knjiga je prva taka nemška študija o zgodovini Kranjske in Slovenije sploh. Upoštevali so se vsi bistveni oblikovalci življenja, seveda tudi plemstvo s svojo izjemno vlogo za prostor in čas (npr. Celjski grofi). Lepo je tudi prikazano, kdo vse se je priseljeval in kako so se priseljenci spajali z domačim prebivalstvom in se vključevali v družbeno življenje. Eden od njih je bil Janez Vajkard Valvazor (1641 - 1693), ki je s svojo ..Slavo vojvodine Kranjske" (Ehre des Herzog-thums Crain) izdal prvo in edino enciklopedijo kranjske dežele (1689); kot dopisni član imenitne Royal Society v Londonu (od 1687 dalje) je poudarjal, da je Kranjec. Do razvoja in izbruha nacionalizma v 19. stoletju v tem sožitju ni bilo bistvenih težav. Dežele med Jadranom in Dravo so bile zaradi svoje lege vse čase odprte številnim vplivom, predvsem Kranjska. Bila je sicer pod habsburško oblastjo, vendar se je bližina Benetk jasno čutila, zlasti v trgovini. Leta 1418 je dobila Ljubljana od deželnega kneza Ernesta Železnega privi-leg, da je lahko trgovala v ustanovi „Fondaco dei Tedeschi", v trgovskem zastopstvu dežel nemške krone, v Benetkah. Avtorji so z veliko skrbnostjo predelali vire in posamezna obdobja obdelali z izredno strokovnostjo. Največji zalogaj je imel Arnold Suppan, ki je tudi obdelal skrajno kočljivo novejšo in najnovejšo zgodovino (kakor npr. tragedijo kočevskih Nemcev, ob upoštevanju vseh razpoložljivih virov). Avtorju je treba izreči priznanje za objektivni in celoviti prikaz dogodkov; skupno z rimskim zgodovinarjem Tacitom bi lahko rekli, da se je pošteno potrudil za prikaz „sine ira et studio" (brez jeze in gorečnosti). Škoda, da sta pri tako važni stvari, kakor je ta knjiga, padli zgodnja in srednjeveška zgodovina gor do Primoža Trubarja precej skozi rešetke (Harald Krahvvinkler in Marija VVakounig, le četrtina knjige). Se morda ta obdobja založbi niso zdela tako pomembna kakor novejši časi? Virov bi bilo še in še. Morda so se preveč ozirali na bralce, katerim so poznejša stoletja bliže. Moti me tudi naslov „Med Jadranom in Karavankami". Zakaj ne „Med Jadranom in Dravo", kakor je bila želja avtorjev? Drava je bila po razsodbi cesarja Karla Velikega od leta 811 dalje meja med solnograškim in oglejskim misijonom. Območje, ki se v knjigi obravnava, je bilo pretežno oglejsko. Reke tudi veliko bolj povezujejo kakor gorovja. So mar nekateri hoteli poudariti to ločnico? Tudi vpričo prizadevanj mlade države Slovenije za vstop v Evropsko zvezo ali unijo bi bilo samoumevno, da se vzame za mejo nekaj, kar povezuje, ne nekaj, kar ločuje. So se mar ozirali na neke prastrahove na Koroškem? Čudno se mi tudi zdi, da na ovojnici niso navedena imena vseh treh avtorjev. Skratka, kljub naštetim in še kakim pomanjkljivostim je knjiga odličen prispevek k boljšemu spoznavanju zgodovine in s tem k boljšemu razumevanju dogajanj pa razvojev v prostoru med Jadranom in Dravo. Preštudirati bi jo moral vsak, kdor je kakor koli tesneje povezan z zgodovino, bodisi kot politik in oblikovalec, bodisi kot raziskovalec in učitelj, bodisi kot ljubitelj zgodovine, te velike učiteljice. Jože VVakounig PISMO BRALCA Še o Prešernu Društvo slovenskih pisateljev/ pisateljic, publicistov/publicistk in prevajalcev/prevajalk v Avstriji, Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza so vabili na ..Slavnostno prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku in ob 150-let-nici rojstva (tako!) Franceta Prešerna". Ena od posledic te prireditve je bila diskusija v živo v Radiu Agora, na kateri so sodelovali Jože Rovšek (Slov. Vestnik), Nužej Tolmajer (KKZ) in Janko Malle (SPZ), v kateri je dr. Janko Malle izjavil, da je ..Prešer-nov duh slabo prisoten pri nas na Koroškem". Da je s tem opisal le svoj osebni odnos do Prešerna in ni govoril o naši narodni skupnosti, naj ilustrira le dejstvo, da je Celovška Mohorjeva založba izdala že časa Jugoslavije dvojezični izdaji Prešernovega ..Sonetnega venca" (slovensko-nemško in slovensko-esperantsko izdajo) z ilustracijami Valentina Omana, v zadnjem času pa so sledile slovenska-francoska izdaja „Venca“ in tri dvojezične (slo-vensko-nemška, slovensko-ita-lijanska in slovensko-franco-ska) v platno oz. usnje vezane izredno lepe izdaje Prešernovih PESMI s spremnimi študijami, ki se nanašajo prav na kulturno področje, kateremu je prevod namenjen. Dejstvo je tudi, da sem predlagal prirediteljem kulturnega praznika že lani spomladi ponovitev predstave slovensko-nemške izdaje „Pesmi“, ki smo jo priredili v Prešernovem Kranju in v Ljubljani, z odličnimi govorniki, recitacijami v obeh deželnih jezikih in primernim glasbenim okvirom. Idejo so zavrnili zgoraj navedeni prireditelji v Celovcu, v Slovenskem centru Korotan na Dunaju so jo sprejeli in uspešno izvedli pretekli teden. To pišem le zategadelj, da mnenje dr. Janka Malleja o odnosu koroških Slovencev do Prešerna ne bo obveljalo za kulturno zgodovino enotnega slovenskega kulturnega prostora, potreba po informiranosti glavnih kulturnopolitičnih funkcionarjev o delovanju naših založb v Celovcu je druga zadeva, ki je potrebna samostojne razprave. Franc Kattnig, vodja založbe PS: Prešernove izdaje bomo seveda predstavili sami - pozneje... Na kratko UMETNOST ALI NE? Odmor v debati o pliberškem svinčniku Pliberk. Na sredini krožnega prometa v Nonči vasi pred Pliberkom naj bi po načrtih umetnika Franza Brandla nastal 7,8 m velik svinčnik. Del vaščanov pod vodstvom odbornika EL Blaža Kordeža se je izrekel proti svinčniku, zdaj se je tudi komisija za varstvo zunanje podobe kraja (Ortsbildpflegekom-mision) izrekla proti. Zato hočejo prizadeti (občina Pliberk, umetnik in Nonča-ni) vložiti odmor in o projektu na novo razmišljati. ▲ Nekaterim je modeI svinčnika zelo ugajat, drugim spet ne. DAVKI Svetovanje je za vse brezplačno Celovec/Beljak. Koroška delavska zbornica (AK) opozarja, da nudi zbornica brezplačno svetovanje v zvezi s plačevanjem davkov. Lani se je tega servisa poslužilo 25.000 Korošcev. Na zbornici je na voljo tudi nova brezplačna brošura „Steuer sparen 1999“, ki jo je možno naročiti po telefonu (0463/58 70 -232). Kdor želi, si lahko pusti svetovati tudi osebno, in sicer ob ponedeljkih od 15.00 do 19.00 in v sredah od 16.30 do 18.00. Iz naših občin Milijoni so bili močnejši 58 % je glasovalo z DA Podkloštrani so se preteklo nedeljo z večino izrekli za sežigalnico odpadkov. Milijonske obljube dežele so več velčjale, kot stvarni argumenti. Obljube in reklama Koroške deželne vlade so prepričale večino občanov v občini Podklošter, kjer je preteklo nedeljo v ljudskem povpraševanju glasovalo 58 % za gradnjo sežigalnice. In to čeprav je je ljudska iniciativa svarila pred gradnjo sežigalnice, ki bo dodatno onesnaževala okolje v občini, ki še da- ——— nes trpi za posledicami BBU. To je dan pred glasovanjem potrdila tudi najnovejša študija univerze Karlsruhe. Toda tudi ta študija ni mogla prepričati večine v občini. Kljub temu zastopniki ljudske iniciative niso preveč razoča- ———— rani, saj jim je uspelo prepričati 42 % Podkloštranov, da je sežigalnica nevarna in da je občina Podklošter ne potrebuje. Eden od glavnih aktivistov je bil Dl Hanzi Miki, ki seje po glasovanju edino čudil, da je Deželni vladi s finančnimi obljubami res uspelo pridobiti večino. Miki: „V naši občini že dosti trpimo za posledicami BBU, zdaj pa dobimo že sežigalni- Edina možnost, ki jo še co.“ Iniciativa je rezultat glasovanja priznala kot izid demokratičnih volitev, ni pa še resignirala. UVP. Preden bo prišlo do gradnje, mora KRV (Karntner RestmOII-vervvertung) dati projekt še oceniti na skladnost z okoljem (Umvvelt-vertraglichkeitsprufung), pri tej pa ima ljudska ini- mmm-mmmmmmmmmmmmm Ciativa ITIOŽ- nost, da vloži svoje argumente proti imamo, je da zdaj pri sežigalnici. UVP-postopku vložimo naše stvarne argumente čeprav nam je proti sežigalnici, ž£a Dl HANZI MIKL meti, da je zadeva že bolj ali manj skozi". Šele potem bo Deželna vlada kanalizirala obljubljenih 100 mio. šilingov v občino Podklošter. Večina tega denarja pa bo šla za gradnjo naprave za termično ogrevanje, na katero bo zelo poceni priključenih. 800 gospodinjstev. To je bil očitno tudi glavni argument, da je bila v občini večina za sežigalnico. Silvo Kumer Dl Hanzi Miki je bit med glavnimi aktivisti proti sežigalnici. 42 % je sledilo njihovo m argumentom. Podžupan Karner je spet uradoval Podžupan dr. Siegfried Karner je imel pretekli ponedeljek na občini spet govorilno uro. Vsi zdaj čakajo na naslednjo občinsko sejo. Pretekli teden so na Dunaju iz zapora izpustili dobrolskega podžupana dr. Siegfrieda Karnerja, katerega gospodarska policija obtožuje, da je oguljofal banke v milijonski višini. Iz zapora so izpustili tudi dva njegova frakcijska kolega, eden od njiju je pisno oddal funcki-jo kot občinski odbornik. Slejkoprej v zaporu na Dunaju pa so starši dr. Karnerja. Karnerja je župan Josef Pfeifer pozval naj nemudoma nadaljuje z delom v okviru svojega političnega mandata na občini ali pa naj odda mesto podžupana in vodstvo finančnega referata. Očitno se je Karner prav zaradi tega pretekli ponedeljek pojavil na občinskem Župan Pfeifer je pozval podžupana Karnerja (I.) naj začne spet z delom. uradu in tam imel svojo redno govorilno uro. Še večje pa je bilo presenečenje, ko je podžupan Karner na pustni torek prišel na občinski urad maskiran kot Al Capone. Med Karnerjevo odsotnostjo je občinski predstojnik Rudi Vouk pozval župana Pfeiferja, naj skrbi za to, da se bo delo v občinskem svetu in v posameznih referatih nadaljevalo. Vouk je Pfeiferju ponudil novo razdelitev referatov, pri kateri naj bi Socialdemokrati spet prevzeli finančni referat, ki gaje doslej vodil dr. Karner. Pfeifer predloga zaenkrat ni sprejel in očitno čaka, kako se bo zadeva okoli dr. Karnerja naprej pravno razvijala. Ker v Dobrli vasi že dva mesca ni bilo več občinske seje in o vseh zadevah župan ne more in ne sme odločati sam, bo tozadevno prišel počasi v zadrego- Silvo Kumer 7 Iz naših občin V Vogrčah so hoteli gasilci zgraditi gasilski dom sami, kar bi bi/o za 1/4 ceneje, kot če bi gradila občina. Toda občinski oddelek Deželne vlade v Celovcu tega ni dovolil. GRADNJA GASILSKIH DOMOV Milijoni, Globasnica 9,0 mio Globaški gasilci so sami opravili dela v vrednosti 2 mio. Vas Repi je v občini Pliberk niti ne šteje 100 prebivalcev, ima pa gasilski dom v vrednosti 4 mio. šilingov. Nobeden od politikov si ni upa! biti proti. Pri gradnji gasilskega doma v Štebnu pri Globasnici je prišlo do precejšnjih or-ganizatoričnih pomanjkljivosti, kljub temu so hišo zgradili za 4,0 mio. šilingov. s katerimi ne varčujejo povsod Gasilci opravljajo brezplačno naloge, za katere so sicer odgovorne občine. Ali prav zaradi tega občine ne varčujejo, če se gre za investicije? Na bivšem Kotschnigovem areaiu v Šmihelu bodo dobili šmihelski gasilci svojo novo domovino. Foto: Fera Nesporno je, da je gasilci opravljajo važno vlogo in delo, za katero bi bile sicer pristojne občine, ki bi morale imeti poklicne gasilce. S tem prostovoljni gasilci privarčujejo občinam ogromno denarja. Na primer občina Pliberk letno da iz svojega proračuna svojim petim gasilskim društvom 600.000 šilingov, kar ni zelo veliko. Precej bolj radodarne so občine, če gre za incesticije v gradnje gasilskih domov. Pliberk. V občini Pliberk je Pred tremi leti mala vasica Replje, ki niti ne šteje 100 vaščanov, zaprosila za podporo za gradnjo gasilskega doma. Čeprav so vse frakcije imele velike pomisleke glede smisla investicije (naslednji gasilski dom Vogrče je le 2 km oddaljen), so vse (!) občinske frakcije pod geslom ..naslednje volitve gotovo pridejo" podprle Projekt. 14 aktivnih repeljških gasilcev je tako dobilo za 4 mio. ši- lingov nov gasilski dom. Ali je investicija upravičena, si do danes nihče ni upal javno vprašati. Globasnica. Globaški gasilci tudi niso veliko spraševali, ko so povečali svoj dom. Prvotno bi naj pregradnja stala le 4,8 mio., ko pa se je projekt naenkrat podražil, se v občinskem svetu nihče ni zmenil - vsi so glasovali za povišanje. Primera Replje in Globasnica dokazujeta, da so gasilska društva na podeželju izredno vplivna in da njihov vpliv sega daleč v politiko občinskih frakcij, ki se ne noben način nočejo zameriti gasilcem. Vogrče. Da se lahko pri investicijah tudi varčuje, so hoteli dokazati Vogrjani. Novi gasilski dom so hoteli zgraditi sami, se pravi, da so se hoteli sami pogajati s podjetji, kar bi bilo za 1/4 ceneje, kot če bi gradila občina. Toda kontrolni urad za občine pri deželni vladi je prekrižal račune. Gasilski dom mora graditi občina Pliberk in vsa dela javno razpisati. Namesto 6,2 mio. bo zdaj gasilski dom stal več kot 8 mio. Šmihel. Na rešitev so dolgo čakali šmihelski gasilci. Pred kratkim je občinski svet dal zeleno luč za pregradnjo bivše Kotschnigove garaže pri „Cafe Jutta". Za obstoječe poslopje so gasilci našli kupca, v novi gasilski dom pa bodo investirali 4 mio. šilingov. Ker bodo šmihelski gasilci tudi sami pomagali, so investicije_ ostale nizke. Precej več stane v Šmihelu gasilska enota v „Filterwerku“, kjer podjetje Knecht investira milijonske vsote v zaščito proti ognju in ne da bi tega v javnosti obešali na veliki zvon. Silvo Kumer 3 Rož - Podjuna - Žila Prav danes, 19. februarja, slavi 65-letnico življenja Marica Četrov, po domače Adamkinja s Srednjega Kota v Selah. Slavljenki od srca čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in tihega osebnega zadovoljstva. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo sestre z družinami iz Šmarjete. Na Blatu pri Pliberku je pred nedavnim obhajala 53-letnico življenja Dora Plave. Čestitamo in kličemo na mnoga leta. Naslednje voščilo je namenjeno Tini Scheriau iz Hodiš, ki je praznovala 9. pomlad. Čestitamo! V Selah sta obhajala osebna praznika Hanzi Mak z Borovnice in Joži Oraže s Kota. Obema veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje. V sredo, 17. februarja, je slavil 45-letnico Robert Ibounig iz Trebelj pri Šmarjeti v Rožu. Slavljencu za osebni praznik iskreno čestitajo in želijo vse najboljše sosedje in prijatelji. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Mariji Gradišnik iz Rin-kol, Feliksu Buchvvaldu iz Nonče vasi, Matildi Lutnik z Blata pri Pliberku, Alfredu Kra-lu z Bistrice nad Pliberkom, Rozini Smrečnik iz Globasnice, Matildi Sadovnik iz Podroja pri Globasnici, Heleni Merkač iz Šmihela in Antoniji Krištof iz Dolnje vasi. Vsi ostali člani Društva upokojencev slavljencem od srca čestitajo in kličejo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. V Beli pri Železni Kapli je obhajal god Folti Oraže. Čestitamo in mnogo sreče in zadovoljstva tudi v prihodnje. 80-letnico življenja in god je slavil Valentin Kralj z Grabelj pri Pliberku. Slavljencu ob okroglem dvojnem prazniku iskreno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja in zadovoljstva. Včeraj, 18. februarja, je v Selah pri Malovodniku obhajala 63-letnico življenja Katarina Hribernik. Slavljenki od srca čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. ČESTITAMO Naslednje voščilo je namenjeno Katji in Robiju Maleju iz Sel na Kotu. Obema za osebni praznik veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje. V Koprivni je obhajal 35. pomlad Karli Ošina, po domače Možganov. Čestitamo in mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. 55-letnico življenja je praznoval Mirko Roblek, po domače Dovjak iz Sel v Kotu. Čestitamo in kličemo na mnoga vesela in srečna leta. Johan Plassnig, po domače Moni iz Zavoz pri Šmarjeti v Rožu, bo jutri, 20. februarja, slavil rojstni dan. Slavljencu iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam se pridružuje EL Šmarjeta. Minulo nedeljo, 14. februarja, je obhajala 61-letnico življenja Mici Gabriel iz Leš pri Šentjakobu. Slavljenki iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Rojstni dan je obhajala tudi Pavla Del Fabro iz Špodnjih Kraj pri Svečah. Čestitamo in vse lepo in dobro tudi v prihodnje. V Železni Kapli je praznoval rojstni dan Joži Hribar, za kar mu od srca čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. V Grabalji vasi je praznoval osebni praznik Jurij Krafinig. Vsi domači mu ob tej priložnosti iskreno čestitajo in želijo vse najboljše. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Prihodnjo sredo, 24. februarja, bo obhajala rojstni dan Finej VVastl, po domače Topelčeva iz Lovank pri Dobrli vasi. Slavljenki iskreno čestitamo in želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro. Pred nedavnim je na Hodnini pri Šentjakobu praznoval rojstni dan Folti Fugger. Čestitamo in vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Rojstni dan bo obhajal Vladimir Smrtnik iz Podkraja pri Šmihelu. Podpredsedniku NSKS od srca čestitamo in mu želimo tudi v prihodnje mnogo osebne in družinske sreče. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujeta NSKS in EL V nedeljo, 21. februarja, bo slavil 20. pomlad Leopold Sad-jak iz Globasnice. Vsi domači in prijatelji mu ob tej priložnosti od srca čestitajo in želijo mnogo osebne sreče in uspeha tudi v prihodnje. 17. pomlad je obhajala Čili Roblek iz Podljubelja pri Borovljah. Vse najboljše. Rojstni dan slavi tudi Tomi Oraže iz Sel. Čestitamo in vse najboljše. Rojstni dan je obhajala tudi Nadika Lampichler z Radiš. Slavljenki od srca čestitamo in želimo mnogo sreče, uspeha in dobre volje tudi v prihodnje. V četrtek, 18. februarja, je praznoval 16. pomlad Benjamin Smrtnik iz Kort. Učencu Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru prisrčno čestitamo in želimo mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebna praznika Margareti Karner iz Dobrle vasi in Albertini Smolnik iz Stare vasi. Vsi ostali člani Društva upokojencev slavljenkama iskreno čestitajo in želijo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in tihe osebne sreče. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. V Trebljah pri Šmarjeti v Rožu obhaja 26. vigred Pepi Michor. Čestitamo in vse najboljše tudi v prihodnje. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružuje EL Šmarjeta. ČESTITKI TEDNA mmr Štefka Kordesch in Samo Mutter s sinčkom Mathiasom-Stefanom. RojStVO. Štefki Kordesch iz Male vasi pri Globasnici in Samu Mullerju iz Vogrč se je rodil prvi otrok, sinček Ma-thias-Stefan, ki je zagledal luč sveta v celovški deželni bolnici - težak 3,5 kg. Veselje pri Šul-novih v Vogrčah in pri Kukmanovih v Mali vasi je bilo veliko, saj je to prvi moški naraščaj v družinah. Srečnima staršema ob tem posebnem dogodku iskreno čestitamo, novemu zemljanu pa želimo mnogo sreče in uspeha na življenjski poti. Dr. Karli Verdei Nov zdravnik. Pred nedavnim je zaključil študij medicine Karli Verdei iz Gorič pri Galiciji. Mlademu zdravniku želijo vse najboljše na poklicni poti domači, predvsem brat Wili z družino in mama. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Rož - Podjuna - Žila 9 Slovo od plemenitega človeka Valentin Koschutnik iz Borovelj je umrl v 77. življenjskem letu. Bil je Borovljan pristnega kova. Rodil se je 19. maja 1922 kot sin puškarja. V Borovljah je obiskoval ljudsko šolo, v Celovcu se je izšolal za učitelja, v Borovljah je, potem ko je poučeval na ljudskih šolah v Borovljah, Selah in Glinjah, zaključil svojo poklicno življenje kot glavnošolski ravnatelj. Svojim učencem ni posredoval samo šolskega znanja, približal jim je predvsem tudi abecedo življenja. „Dal jim je to, kar danes imenujemo človeško izobrazbo", tako šolski nadzornik Tomaž Ogris v svojem poslovilnem govoru. Po naravi je bil Valentin Koschutnik skromen, predvsem pa tudi plemenit. Družina je z njim izgubila dobrega očeta, njegovi številni učenci dragega učitelja, njegovi mlajši učiteljski kolegi očetovskega prijatelja, ki jim je dajal oporo na poti v poklicno življenje, Valentin Koschutnik t slovenska narodna skupnost pa zvestega rojaka. Zelo_ tesno je bil povezan tudi z NAŠIM TEDNIKOM, tiho, a toliko intenzivneje je spremljal vsestransko dogajanje v naši narodni skupnosti. Poleg tega mu je bil zelo pri srcu šolski list Mladi rod, v katerem je objavljal prispevke iz koroške zgodovine in bajeslovlja. Svoje zadnje zemeljsko počivališče je našel na domačem -boroveljskem pokopališču. Pogrebna svečanost je bila v četrtek, 4. februarja. Vodil jo je dekan Poldej Kassl ob asistenci diakona mag. Hermana Kelicha. Poleg šolskega nadzornika Tomaža Ogrisa je besede slovesa spregovoril tudi ravnatelj boroveljske glavne šole Mat-thias Rupacher. Svečanost sta olepšala moški zbor SPD Borovlje pod vodstvom mag. Romana Ver-dela in boroveljski „Stadtchor". Sedaj uživa Valentin Koschutnik svoj blaženi mir tam, kjer vlada večno veselje - nam vsem, ki smo ga poznali, pa bo ostal v častnem spominu. Vdovi Ivanki ter sinovoma Petru in Martinu izrekamo globoko sožalje. -Kuj- Malijevemu Šimanu je utihnila harmonika Selški original, vižar in ljudski pevec, Šiman Male je za vedno zatisnil oči. V noči od 9. na 10. februar je v Selah zapadlo 80 cm snega. Do treh zjutraj so neumorni domačini plužili cesto od Maleja, da bi bila prevozna in še ga je sulo kot iz pernice, ko so se žlahta, znanci, prijatelji, pevci, župnik Štefan Krampač in diakon Herman Kelich odpravljali na pot v Celovec, da ob dveh popoldan položijo na pokopališču v Šentrupertu telo neumrlega Malije-vega Šimana k zadnjemu počitku. Neizmerna je zavzetost Selanov, če gre za važno stvar in nihče se ne bi spravil kam ob takšnem vremenu in takšnem riziku, če se ne bi veljali oddolžiti spominu velikemu sinu, nezamenljivem izvirniku - originalu, Malijevemu šimanu. Tako ubrano je zadonela slovenska pesem, ki jo je Šiman od mladih nog z vso vnemo prepeval in ljubil, da so pevci pod Verdelovim vodstvom sami bili vsi prevzeti od akustike, ki je niti v lastni cerkvi niso bili v tej meri deležni. Pravo slovo za Šimana, v kate-rem je kritični pevovodja Ropaš v Petdesetih letih, ko je kaplanoval v šelah in vodil zbor, edinemu asistiral absolutni posluh. O tem so se lahko prepričali številni sopotniki, saj je brez posebne-9a poznavanja not zaigral skorajda Vsak instrument. V godbi na pihala je sodeloval, še_ rajši pa na zabavah. Če se je pridružil kakšnega nedeljskega popoldneva veseli družbi, kjer je stiskal mehe že kakšen drug vižar, za Šimana ni bil problem kompletirati godbo s trompeto. Kjer je bil Šiman, tam je bilo tudi veselo. Bil je pokončen in korajžen, tako da se celo takrat, ko je hodil v vas, ni skrival. Svoj prihod je pogosto najavil z bližnjega hriba s priskočno vižo, češ naj se ve, kdo je moja ljubica in kje je doma. Bil je pravi življenjski umetnik in svobodo je tako nadvse ljubil, da se je marsikdaj odpovedal temu in onemu, kar so drugi smatrali kot udobno in primerno. Ostal je samemu sebi zvest, za vsako ceno; in kako srečen je bil zategadelj. Doma je bil pri Maleju na Srednjem Kotu, pravzaprav pa povsod, kjer je bil in delal. Poznala ga je vsa fara, poznali so ga Obirčani, Plajberžani, Šmarječani, skratka po celem Rožu tja do severne okolice Celovca. Ko je s plajberškim prijateljem Hanzijem Ogrisom posnel kaseto, pa se je njegov glas zaslišal po celem ozemlju, vse do tja, kjer sprejemajo radijske valove slovenske oddaje ORF-a. Kamorkoli je vstopil, je tako hipoma pridobil publiko, da to danes težko uspeva marsikateremu profesionalnemu enter-tainerju. V času, ko naša ljuba koroška atmosfera še ni tako meni nič tebi nič dopuščala prepevati povsod tudi slovensko, je Šiman s svojim prodornim humorjem in muhavostjo vpletel tudi na tujem brez zamere kakšno „našo“ in na tak način samoumevno ustvarjal pozitivno vzdušje, tako da se je marsikdo ob njegovi sproščenosti zavedel svojih korenin in pristavil svoj glas, bodisi čez ali spod. Če si ga kje srečal - in to je lahko bilo kjerkoli, skoraj nikoli ni bil brez nahrbtnika. Ni težko uganiti, kaj je v njem nosil - svojo harmoniko, ki je sedaj utihnila. Zlahka ne bo nikomur več tako kot Malejevemu Šimanu zapela, ko je njen jermen vrgel čez svojo ramo. Dragi Šiman Male, ostal boš nepozabljen selski original! dr. Zdravko Velik Šiman Male t Tomi Kopajnik TUCE-RADIŠE Tomi Kopajnik t V enem mesecu so bile na Radišah kar tri pogrebne svečanosti: prva za Jugovega očeta, druga za Poderšnikovo mater, v soboto, 6. februarja, pa za Kopajnikovega očeta - Tomaža Ogrisa iz Tuc. Umrl je 4. februarja v 77. življenjskem letu. Domača zemlja, gozd in narava so bili njegova največja ljubezen. Bil je ustanovni član radiške lovske družine in njen dolgoletni predsdednik. Prav tako je bil med ustanovitelji Kluba prijateljev lova. Predvsem pa je bil Ko-pajnikov oče tudi mož z izrazitim smislom za družbeno udejstvovanje. Sodeloval je v partizanih, kot dolgoletni občinski odbornik si je prizadeval za dobrobit radiških občanov, bil je med proponenti radiške posojilnice, brez katere ne bi bilo radiške-ga kulturnega doma, in tudi uspešno delovanje domačega prosvetnega društva mu je bilo zelo pri srcu. Sploh pa so ga ljudje cenili kot občana, ki je bil za vsakega dostopen in ki je znal ostro ločevati med pravico in krivico. V imenu vseh slovenskih ustanov in domače lovske družine se mu je na pogrebni svečanosti zahvalil predsednik SPD Radiše Tomi Ogris. Pogrebni obred je vodil Pliberški mestni župnik mag. Ivan Olip, pevsko pa se je od Kopajnikovega očeta poslovil domači zbor pod vodstvom Nuži-ja Lampichlerja. Vdovi Ani jn otrokom Tomiju, Kati, Šimiju in Ani izrekamo iskreno sožalje. Ohranili bomo Kopajnikovega Tomija v lepem spominu. -Kuj- 10 Objave šol Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence Prof. - Janežič-Platz 1 - 9020 Celovec OBJAVA 1. Prijavni rok za vpis v 1. razred in višje razrede ZG in ZRG za Slovence v Celovcu se prične v ponedeljek, 8. 2. 1999, in traja do petka, 26. 2. 1998. Uradne ure so dnevno od 7.30 do 12. in od 13. do 16. ure, ob petkih od 7.30 do 13. ure. 2. Ob prijavi za sprejem je treba predložiti ravnateljstvu spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva. 3. V naslednjih mesecih bo vodstvo ljudske šole javilo gimnaziji učni uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca/učenke oz. o potrebnih sprejemnih izpitih. Ti izpiti bodo v sredo, 7. 7. 1999. 4. Za vstop v višje razrede veljajo podobna pravila. Priporočljiv je v tem primeru razgovor z ravnateljem. Prestop iz glavne šole v gimnazijo je možen. 5. Na osnovi šolske avtonomije je Odbor šolske skupnosti sklenil za leto 1999/2000 uvesti t.i. Kugyjev razred s štirimi jeziki. 6. Starši bodo imeli pri zadostnem številu prijav tudi možnost popoldanske oskrbe svojih otrok. Prijave za sprejem v gimnazijo lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa pošljete prijavnico s potrebnimi dokumenti na naslov: Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence, Prof,-Janežič Platz 1,9020 Celovec/Klagenfurt dv. sv. dr. Reginald Vospernik, ravnatelj Prijava na DVOJEZIČNO ZVEZNO TRGOVSKO AKADEMIJO 9020 Celovec, Trg prof. Janežiča 1 Večkratna kvalifikacija na osnovi večkratne izobrazbe! □ Zaključek in poklicne možnosti Zrelostni in diplomski izpit Pravica do študija na univerzah Poleg odlične poklicne izobrazbe ima absolvent/absolventka možnost študija na vsaki univerzi. Upravičenost za neposredno izvajanje kvalificiranih poklicev Trgovec na drobno, na debelo, trgovec v industriji, v upravi, zaposlitev v zavarovalništvu, v bankah, na kreditnem sektorju, v turizmu, prometu, javni upravi itd. Obrtne upravičenosti Možnost ustanovitve lastnega podjetja, npr. trgovski zastopnik, samostojni trgovec itd. □ Kako potekata prijava in sprejem na Dvojezično trgovsko akademijo? Uspešen zaključek 8. šolske stopnje. V nekaterih slučajih je potreben sprejemni izpit. Brez sprejemnega izpita: 1. Učenec/učenka gimnazije 2. Učenec/učenka politehnične šole 3. Učenec/učenka glavne šole 1. zmogljivostna skupina glavne šole; 2. zmogljivostna skupina (prav dobro do dobro) glavne šole; 3. zmogljivostna skupina (povoljno do zadostno) Oddaja prijavnic do konca februarja 1999; v izjemnih primerih je kasnejša prijava še mogoča. Prijavnice so na razpolago v tajništvu Dvojezične trgovske akademije na zgornjem naslovu. Za nadaljnje informacije pokličite telefonsko številko: 0463/382400, faks 0463/382400-33 Strokovna kmetijska gospodinjska šola v Šentrupertu pri Velikovcu za dekleta v 9. letu obveznega šolanja OBJAVA • Pogoji: dovršena 8. šolska stopnja in vsaj delno znanje slovenskega jezika. V primeru, da učenka 8. stopnje ni zaključila, je možen sprejemni izpit. • Namen Šole: poglabljanje dosedanje izobrazbe in posredovanje znanja v šivanju, kuhanju in vodstvu gospodinjstva. • Prijave možne vsak čas pri vodstvu šole. • Podrobnejše informacije: 9010 Velikovec / Volkermarkt KlosterstraBe . 2 Tel.: 04232/3896 Žena-m Tudi to je del naše slovenske kulture: Jože Ro-pitz škofijski kantor, profesor glasbe in zborovodja, je napisal glasbo za delo, ki ga skoraj ne poznamo več - za psalmsko kantato. Večji del besedila je napisal tržaški pisatelj Alojz Rebula, psalme pa različni slovenski avtorji. Naslov in obenem geslo: Žena -mati. Kantata je namreč posvečena ženskam preteklosti, ki naj pokažejo nam in bodočim generacijam lik žene in matere, kakršnega si je Bog zamislil, ko je ustvaril človeka. Krstna uprizoritev bo v nedeljo, 27. februarja, v okviru prireditve Koroška poje. Da se lahko temeljito pripravimo na ta glasbeni užitek, smo vprašali skladatelja Jožeta Ro-pitza in Romana Verdela, kakšen je smisel kantate in kaj nam hočeta s tem povedati. Pripravil Alojz Angerer je kulturno-družbena revija, ki jo skupaj izdajajo založbe Družina in Mohorjeve - Celjska, Celovška in Goriška. Zdaj, ko stopa v drugo leto izhajanja v Sloveniji. želi opozoriti nase tudi prek oglasov in tudi s tem povečati krog bralcev, simpatizerjev in sodelavcev. Revija nadaljuje tradicijo slovenskega kulturno-informativnega, literarno-vzgojnega in ustvarjalnega glasila. Vrsto let je izhajala v Avstriji, v Celovcu, ki smo jo v letu 1998 ..preselili v matico" da bi bila čim bliže kulturnemu in družbenemu dogajanju v Sloveniji in vplivala tudi nanju. Izdajateljice želijo, da bi se pozornost do te tudi krščansko usmerjene revije okrgpila, da bi se ji s tem povečal krog bralcev in seveda naklada. Uredništvo Zvona, katerega glavni urednik je Jože Horvat, z letošnjim letom povečuje obseg. Revija bo poslej izhajala kot dvomesečnik, v šestih številkah. Temeljna usmeritev bo ista. Snov bo prinašala po vpeljalni shemi: uvodnik, leposlovje, eseji, ocene in prikazi ter glose. Posamezna številka bo imela sto strani. Kakor za vsako revijo je tudi za ZVON pomembno, da odkrije svoj krog bralcev in seveda čim več dobrih, tehtnih, prodornih in ustvarjalnih avtorjev, kijih z objavljanjem predstavlja, jim omogoča stik z bralci in tako promovira. Predvsem takih, ki razumejo, analizirajo in opisujejo čas in svet v njegovem resničnem življenju in nehanju. Naročila sprejema uprava Družine in uprave vseh treh Mohorjevih družb. Cena v redni prodaji 100,- šil. letna naročnina 540,- šil. v tuji valuti 1350,-SIT oz. 7.245-SIT 14.000 lir oz. 75.000,-lir NAROČILNICA D Naročam revijo ZVON Naslovnik:........................................................ Kraj, ulica, hišna št.:........................................... Poštna št.: ............. Pošta: .................................. Datum: ...........Podpis: Uprava revije ZVON (Mohorjeva založba), Viktringer Ring 26, A-9020 Klagenfurt/Cclovec petek, 19. februarja Kultura : Psalmska kantata o likih žensk „ Kantata je z eno izjemo strogo verskega značajaf^- Skladatelj, škofijski kantor Jože Ropitz Naš tednik: Kaj pomeni „psalmska kantata"? Kam naj jo uvrstimo in ali jo lahko uporabljamo v liturgiji? Jože Ropitz: Kantato, ki jo bomo letos slišali, sem imenoval psalmsko kantato in je strogo verskega značaja - izjema je samo zadnji del, ki je bolj narodnostne vsebine. Ni uporabna za kakšen liturgijski obred, čeprav lahko izvzamemo posamezne dele ven in jih zbori, recitatorji in solisti izvedejo tudi ob določenih prilikah v cerkvi. Toda v tej obliki, v kakršni sem jo napisal, je koncertantno delo, ki jo seveda lahko pojemo v cerkvi. Najbolje razlagam smisel pslamske kantate, če povem, da solist in recitator meditirata, zbor pa odgovarja v imenu ljudstva. To je nekaj podobnega kot v klasičnih grških tragedijah, ko so komunicirali igralci in zbori. Torej je zamisel za to glasbeno zvrst Vaša. Vi ste dobili besedila v roke in ste jih uglasbili. Kdo jih je napisal? Meditacijske tekste je napisal Alojz Rebula; izvajajo jih ponavadi solisti in recitatorja. To je sedem likov žensk, ki sem jih zbral zaradi pomembnosti v človeški zgodovini - od pramatere Eve do matere našega prvega slovenskega svetnika, škofa Slomška. V psalmih se menjavata solist in zbor. Kantata je sestavljena iz sedmih delov - ženskih likov. Kakšna je pa zgradba posameznega lika? To je odvisno od ženskega lika. Tudi besedilo je pri posameznih ženah različno razdeljeno. Glasba je še bolj odvisna od značaja tistega lika, ki jo opisuje. Pri enih prednjači dialog, pri drugih meditacija, pri tretjih pa ima zbor glavno vlogo. Prvi del opisuje pramater Evo. Glavna vsebina sta izvirni greh in hrepenenje po odrešeniku. Sredinsko delo je dialog med možem in ženo, ki mu sledi ganljiva zborovska prošnja: Pridi, obljubljeni! Kot odmev zaključuje prvi del psalmska prošnja, ki jo je napisal Mihael Opeka. Drugi lik je božja mater Marija, za katero je Tone Kuntner napisal čudovito zahvalno pesem; izvajata jo solista (sopran in bariton) in zbor. Osrednji del lika Avguštinove matere Monike je recitacija; vsebuje glavne misli velikega teologa na začetku srednjega veka, kar je delo mladega pesnika Hribovška. O dobrodelnem delovanju Heme Krške pripovedujeta recitatorja, vmes pa meditira sopranistka o socialnem pomenu srednjeveške koroške svetnice. Ena najlepših pesmi je Sončna pesem svetega Frančiška v zborovski izvedbi; dopolnjuje jo izbrano psalmsko besedilo izpod peresa Lovra Kassla. Lik Slomškove matere označuje najbolje geslo „Gle-dam in poslušam", ki ga zbor nekajkrat ponavlja. V zadnejm delu pa nas Alojz Rebula spomni v lamentacijah (sopransolo) na vojno grozo. Višek in obenem zaključek pa je voščilo ženam v novo tisočletje. Vendarle zaobrobi vse delo narodna misel o slovenski materi? Ne, moja misel sega dalje. Kantata naj bi bila krščanski odgovor na zgodovinski razvoj ženskega položaja, reakcija na vprašanja o enakovrednosti ženske v današnjem času, počastitev vseh mater in žena, lep glasbeni šopek vsem ženam kot srčna želja ob vstopu v novo tisočletje. Pravzaprav je škoda, da je tako pomembno skladateljsko delo samo drugi del koncerta Koroška poje; zaslužil bi samostojno izvedbo. Imate že termine za ponovitev drugod po Koroškem in Sloveniji? Konkretni termin je že 17. april v Trstu, gotovo bomo šli še v druge slovenske stolnice (Ljubljana, Maribor, Gorica), tudi v Podjuni bomo gotovo posebej nastopali. Župniki pa lahko vzamejo posamezne dele za počastitev na primer svetega Frančiška ali svete Heme in jih izvajajo z drugimi močmi. Pri koncertni izvedbi v Celovcu na „Koroška poje" pa bi priporočal vsem obiskovalcem, da pozorno poslušajo glasbo z besedilom v roki, ker je besedilo včasih malce težavno. »Glasba je bolj meditacijska, mirna in resna11 Psalmsko kantato Žena - mati izvaja J.P. Gallus v sodelovanju MePZ PD Sele pod vodstvom mag. Romana Verdela. Zato smo tudi njega vprašali, kakšno je njegovo mnenje o novi kantati. Naš tednik: Gospod Verdel, kakšen je Vaš delež pri nastanku in pri izvedbi Ropitzeve kantate? Roman Verdel: Glavni delež je sodelovanje našega zbora. Poleg tega sem zbral koroške instrumentaliste za prečne flavte in tolkala. Bistven del orkestra je še kvartet trobil Gallus iz Ljubljane. Kakšno vlogo ima pri kantati orkester? Orkester spremlja v glavnem soliste in zborovske pesmi. Izvaja pa tudi uvode in medigre. Kako so pevci (Selani) sprejeli to novo glasbeno delo? Komaj smo prišli s potovanja po Argentini domov, smo dobili v roke čisto drugo glasbeno zvrst. Zato sem bil sprva skeptičen, kako bodo pevci sprejeli novo delo. V Južni Ameriki smo peli bolj sproščeno, razigrano, celo plesali smo ob pesmih. Ta glasba pa je meditacijska, mirna in resna. Toda ravno razlika je pevce spodbudila in izvala novo motivacijo. Začeli smo z dvodnevnim skupnim seminarjem v Selah konec januarja, na katerem smo celotno stvar predelali. Nato smo se v ločenih vajah v pesmih poglobili, ker so nekatera mesta le zahtevna in za naše pevce nenavadna; zadnji teden bodo spet skupne vaje z orkestrom. mag. Roman Verdel vodi zbor. D PETEK, 19. februarja 18.10-19.00 Utrip kultu- SOBOTA, 20. februarja 18.00 -18.30 Od pesmi do pesmi, od srca do srca NEDELJA, 21. februarja 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgan, Karnten. 6.20 Duhovna misel (dr. Jože Maketz). 18.00-18.30 Dogodki in odmevi PONED., 22. februarja 18.10-19.00 Kratek stik TOREK, 23. februarja 18.10-19.00 Otroška oddaja. SREDA, 24. februarja 18.10 - 19.00 Glasbena mavrica 21.04 Večerna oddaja ČETRTEK, 25. februarja 18.10-19.00 Rož-Podjuna - Žila RADIO/TV, PRIREDITVE [Mm [K©®@t> NEDELJA, 21. februarja '99,13.30 PONEDELJEK, 22. februarja 1999 ORF2, ob 2.10 TV SLOVENIJA 1, ob 16.30 Predvidoma z naslednjimi prispevki: Igre brez meja • Prvič v zgodovini naj bi bile zimske igre leta 2006 v treh državah, Avstriji, Sloveniji, in Italiji. Kandidatura ..Celovec 2006“ je velik izziv za vse tri regije, pozitivna ocena evaluacij-ske komisije mednarodnega olimpijskega komiteja daje kandidaturi dobre možnosti, da bo 19. junija letos v Seoulu izbrana za organizatorja zimskih olimpijskih iger leta 2006. Bern-hard Bieche in Gernot Stadler sta oblikovala 25 minutni promocijski film, slovensko verzijo pa je pripravil Marijan Velik. Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Dnevno od 10. do 14. ure in od 18. do 02. ure na frekvencah 105,5 (Dobrač), 106,8 (Golica) in 100,9 (Železna Kapla). Dnevno: 12.00 & 18.45 Poročila slovenskega oddelka BBC V ianuariu in v februarju: Vsak torek, četrtek, petek: 10.10 Blazno resno o seksu (ponovitev ob 19.20) Od ponedeljka do petka: 10.00 Koledar prireditev 11.15 Pregled tiska 13.00 Gosti v studiu (torek & sreda); četrtek: Radio aktiv (Biirgerlnnenradio) 18.00 Magacini Alpe-Jadran (ponedeljek) Šport (torek) CD tedna (sreda) Kultura (četrtek) Po Koroškem (petek) 19.00 Otroški kotiček 20.00 Glasba: Jazz (ponede- RADIO AGORA Paracelsusgasse 14, 9020 Celovec, tel. 0463/418 666, fax 0463/418 666 99 Ijek) Ruff Radio (sreda) Musič for the masses (četrtek), Soundcheck (petek), Sunday loops (nedelja) Sobota: 10.00 Ponovitev magacinov, 12.12 Welt im Dorf (ČIE), 13.00 CD tedna (ponovitev), 19.00 Ponovitev oddaje z gosti Nedelja: 11.00 Literarna kavarna, 12.10 Ponovitev magacinov, 19.00 Ponovitev oddaje z gosti Fax: 0463 59 53 53 99 e-mail: radio@korotan. at R A D I O ggglP Pokličite nas - poslušamo vas! Rfi Tel: 0463-59 53 53 I. V