Ust Izhaja od oktobra 1947 kot tednik — Od I. januarja 1958 kot poltednik — Oc 1. januarja 1960 trikrat tedensko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — KRANJ — SREDA, DNE 23. DECEMBRA 1964 LETO XVII. — ŠT. 100 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik KAREL M A K U C GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA - LJUDSTVA ZA GORENJSKO Prvi zimski turisti Brnik, 22. decembra — V soboto so dopotovali na ljubljansko letališče prvi nizozemski turisti, ki bodo na Gorenjskem preživeli zimske počitnice. Ta dan pomeni uradni začetek zimske turistične sezone. Število tujih gostov, ki bodo pri nas na zimskem dopustu, bo v tej sezoni dvakrat večje od lanskega števila. Po podatkih podjetja Kompas, ki sklepa s tujimi agencijami pogodbe za bivanje gostov pri nas, bomo letos namesto lanskih 16 tisoč zabeležili kar 30 tisoč tujih nočitev. Tuji gostje se bodo zadrževali predvsem v Kranjski gori, v Planici, na Bledu, na Pokljuki, v Bohinju, na Voglu in na Vršiču. Kot zatrjujejo, zanimanje za bivanje v naših zimskih turističnih krajih znatno prekaša zmogljivosti, ki so še vedno močno pičle. Praktično so za celo zimo razprodane in gostinska podjetja že več tednov odklanjajo nove ponudbe. Ker v večini navedenih krajev še ni (in morda tudi ne bo) najboljših možnosti za zimske šoorte, bodo poskrbeli za vsakodnevni prevoz na ustrezna smučišča. Danes je na letališču Brnik pristalo drugo posebno letalo z Nizozemske. Zakon o pokojninah pred uresničenjem Socialno zdravstveni zbor Zvezne skupščine je sprejel predlog novega zakona o pokojninah, ki bo v prihodnjih dneh verjetno v celoti sprejet na seji skupščine. Na komunalnem zavodu za socialno zavarovanje v Kranju smo se pozanimali, kdaj in kako bodo uveljavili novi zakon in katere bistvene novosti vsebuje. Postopna prevedba Verjetno bodo s prevedbo začeli okoli 15. januarja, ker bo treba pripraviti še njeno tehnično stran. Tako bodo vse pokojnine v januarju še nespremenjene. Če ne bo posebnih težav, bodo določila novega zakona uveljavili v treh mesecih; naiorej bodo uredili pokojnine tistih, ki so bili upokojeni pred 31. decembrom 1957, saj je njihov položaj najbolj pereč. Ker bi posredovanje posameznih upokojencev na zavodu zelo otežkoča'o delo, namerava zavod pri društvih upokojencev v Kranju, v škof ji Loki in v Tržiču organizirati enkrat tedensko informativno pravno službo. Na zavodu bodo sprejemali le tiste V nedeljo Je začela obratovati žičnica na šnanov vrh stranke, ki bodo vezane na redni postopek in pozvane. Kakor smo obveščeni, bodo tudi na Jesenicah delali po istem postopku. Z novim letom bodo ustavili izplačevanje pokojnin tistim, ki so po starem zakonu zadostili zahtevam za upokojitev in so bili redno zaposleni, prejemali pa so tudi polovico pokojnine. Ti se bodo morali odločiti za pokojnino aH pa za nadaljevan je delovne dobe. Zavarovanci, ki že imajo 40 oziroma 35 let pokojninske dobe. in udeleženci NOV pred 9.9.1943 s 35 oziroma 30 let pokojninske dobe bodo lahko še naprej delali kot doslej. Podrobnejša določila bodo še sprejeta. Priprave Pred prevedbo bodo zavodi opravili še nekaj za upokojence ugodnih popravkov. Zavarovance, razvrščene v I., II. in III. kategorijo delovnega mesta, za katerega se zahteva srednja strokovna izobrazba in imajo najmanj 25 let nokojninske dobe, bodo predhodno uvrstili po dosedanjem zakonu za en razred više. Kvalificirani delavci, ki so delali na delovnem mestu III. kategorije, pa bodo pred prevedbo uvrščeni v dva razreda više. Pred prevedbo bo zavod upo- Razen tega bodo ponovno raz- števal tudi sodelovanje' v I. sve- vrstili vse tiste zavarovance, ki tovni vojni in v NOV v dejan- so bili razvrščeni v plafonske raz- skem trajanju, kar se do sedaj ni rede (za V. kategorijo XIV. zava- upoštevalo, če niso bili izpolnje- Nadaljevanje _ ni določeni pogoji. na 2. strani * Spremenjene cene kruha in moke Kranj, 22. decembra — Po izidu odločbe zavoda SR Slovenije za cene so danes tudi pristojni organi gorenjskih občinskih skupščin izdali potrebne odločbe, s katerimi so trgovska podjetja in pekarne obvestili o spremembah cen kruha, moke in ostalih mlevskih izdelkov. Po medsebojnem sporazumu bodo cene v petih gorenjskih občinah enotne. Da bi bile cene bolj vsklajene in prilagojene cenam v ostalih republikah so določene ' takole: črn kruh 98 dinarjev, beli kruh 116 dinarjev, ržen kruh 104 dinarje, žemlje 12 dinarjev; Kot vidimo se je bel kruh pocenil, ostale vrste pa podražile. Tudi žemilje bodo za dinar dražje zaradi višjih proizvodnih stroškov. V novi maloprodajni coni kruha so poleg razlike med ceno mlevskih izdelkov upoštevani tudi stroški peke, razvoza in marže trgovine na drobno. Bela moka se je kar občutno pocenila. Bela (tip 400) bo odslej veljala 124 dinarjev, polbela (tip 600) 115 dinarjev in črna (tip 1000) 104 dinarje. Pšenični zdrob bodo prodajali po 125 dinarjev, rženo moko po 123 dinarjev in otrobe po 50 dinarjev. gibano, je nastal prepir. Bil je Tone. Zahteval je klobaso, kot so jo pač dobili vsi drugi. Toda klobas ni bilo več. Sel je do predsednika. Zahteval je »svoje pravice«. »Zakaj pa nisi prišel na zbor, mi smo naročili samo za navzoče,« mu je pojasnil predsednik, »če plačam članarino, h^čem »Nisem mogel prej. Bil sem za-tudi svojo klobaso! Ne boste me držan. To so moje stvari in ni-izi gradi!« mate pravice, da me o tem spra- Tako je ponavljal Tone na ves šujete!« je vztrajal Tone Članske klobase Gorenjska turistična zveza o pripravah na zimo Malenkosti velikega pomena Skrbne priprave za zimsko tu- in smučarske tekme za goste ter ristično sezono so jamstvo, da bo- zimske piknike. V program" iz- mo glede turističnega in s tem letov v Kranjski gori so vključili as in celo udaril po mizi de- Vsi navzoči so obstrmeli, zlasti gospodarskega razvoja letos nc- tudi ogled muzejev na Jesenicah, lovnega predsedstva, da se je gostje iz sosednih organizacij in koliko napredovali. O pripravah v Begunjah in škofji Loki ter na zimsko turistično sezono v je- ogled Vogla in zamrznjenega Blej-seniški občini je 17. decembra skega jezera. Razen tega bo v soregovoril upravni odbor Goron.'- Kranjski gori, Mojstrani in Pla-ske turistične zveze. Bogata in niči več športnih prireditev, nekonstruktivna razprava je dala kat:re tudi z mednarodno udelež-močno osnovo za sprejetje pri- bo. Organizirali bodo pravočasno stresla zast>va, ki je bila za prt delegat iz občine, ki so kot po- pravljenih programov in novih čiščenje cest in parkirnih prosto-in za okras na rnizi. vabljeni tudi pravkar jedli klo- pomembnih zaključkov. rov, podjetje Živila iz Kranja in Zgodilo se je to prejšnji teden base Domačini, ki so dobro po- Gostje bodo letos preživeli zim- podjetje za PTT promet pa sta na enem izmed letnih občnih znali Toneta, so takoj našli re- sko letovanje ueodneje in pe- zagotovili, da bo delovni čas v zborov, ki se vrstijo v tem času. šitev — dva litra vina, ki je bilo streje. Na območju turističnega zimski sezoni prilagojen pred-Organizatorji zbora so bili mal- še na razpolago namero klobase, društva Kranjska gora so že'iz- vsem potrebam gostov, ce črnogledi. Predvidevali so Samo da je bil mir. Tone pa je boljšali informativno službo, ki Zanimivo je, da so za čas okoli manjšo udeležbo kot je v resnici še grozil, da bo vrnil izkaznico deluie v sklopu turističnega biro- novega leta vse razpoložljive bila. Seveda so naročili klobase Itd. Ostali so se zgražali. Pove- ja. Tudi za zabavo in razvedrilo zmogljivosti v hotelih in restavra-in pol litra vina samo za udele- dali so mu, da kot član ni bil gostov je preskrbljeno. Tako bo- cijah rezervirane, medtem ko je žence, ne za vse člane. nikdar pripravljen ničesar poma- do letos v restavraciji hotela Pri- za februar in marec prostora še In vse je šlo v redu. Občni gati, da niti soseda ni hotel ob- sank redni nastopi folklornih in dovolj, zbor se je zaključil z navadnimi vesti t i za sestanek i ni da' takih komornih ansamblov in predava- Na območju jeseniške občine sklepi in pozdravnim pismom in članov za klobase ne žWiio. Toda nia z diapozitivi turistično pro- so se za zimsko turistično sezono mala dvorana se ie spremenila v Tone se ni čutil prizadet. Vzel nagandnetra znpčaia. Predavanja prav tako dobro pripravili. Tako prizorišče tovanškega srečanja, je vino in odšel. Sreča, da je bodo tudi' v tujih jezikih. Organi- je v Kranjski gori gostišče Slavec Ko je bilo ozračje že dokaj raz- takih »Tonetov« malo. — K. M. zirati nameravajo smučarsko šolo deloma preurejeno in povečano. medtem ko je v motelu izpopolnjena centralna kurjava in bodo NOVOLETNI SEJEM V KRANJU od 23. do 28. decembra 1964 sedaj ogrevane vse sobe. Tudi v ostalih gostiščih in hotelih so že v oktobru in novembru opravili potrebna čiščenja in popravila. Celo zimo pa bo odprta Erjavčeva koča, Mihov dom in koča na Gozdu. Nared so tudi vlečnice Preska, Bisnina, Bukovnik in Nadaljevanje _ na 2. strani « 0 nekaterih političnih in gospodarskih vprašanjih kranjske komune V kranjski občini Je zlasti zadnja leta opaziti bogato dejavnost na družbenem in gospodarskem področju. O tem smo povprašali predsednika občinskega odbora SZDL VILIJA TOMATA. Zakaj že stopamo v aktivno predvolilno akcijo, ko pa bodo volitve šele aprila prihodnjega leta? Predvsem zato, ker želimo naše občane vključiti v vsa neposredna dogajanja v ikomuni. Opažamo, da še premalo uporabljajo in poznajo funkcioniranje našega skupščinskega sistema. Zato je prav, da se v predvolilni aktivnosti pogovorimo o problemih, ki so splošnega pomena za občino. Pri tem se odnos delovnega človeka do skupščine pojavlji? v neposrednem in stalnem kontaktu, ne le pri volitvah v predstavniška telesa komune, republike in zveze, ampak ob volitvah v vse organe družbenega samoupravljanja. če bomo pravočasno zaceli z volilnimi pripravami, bomo okrepili demokratičnost volilnega postopka, pri Čemer je zlasti pomembna faza javno evidentiranje predlogov za kandidate ob upoštevanju principa rotacije, razbremenjevanja posameznikov s številnimi funkcijami. Aprila prihodnjega leta bo potrebno na novo izvoliti polovico odbornikov. Kandidiranje bomo izvedli čimbolj javno in demokratično. Mandatna doba poteče 6 republiškim poslancem, 25 odbornikom občinskega zbora in enakemu številu odbornikov zbora delovnih skupnosti občinske .skupščine. Ker je v delovnih organizacijah in na terenu nekoliko nejasnosti, v katerih volilnih enotah preneha mandat odborniku oziroma poslancu objavlja občinska volilna , komisija podroben pregled volilnih enot in območij, za katera se bodo sklicevali zbori volivcev, z navedbo zbora v katerega bo kandidiranje opravljeno. Zanima nas sodelovanje občanov na zborih volivcev ln aH so le-ti resnično postali tribuna mnenj in predlogov večine volivcev? Dosedanje izkušnje v tem pogledu so v glavnem pozitivne. ZbOri volivcev so bili sklicani večkrat, kot je to predvideno v statutu. Na teh zborih smo seznanjali naše občane o vseh pomembnejših vprašanjih v komuni. Vprašanje pa je vsebinska stran dela zborov volivcev. Občani so sicer na zborih obravnavali nekaj perečih problemov njihovega območja, premalo pa so bili zainteresirani za občinsko politiko nasploh. Vendar je zadnje čase tudi v tem pogledu opaziti določen napredek. Še vedno pa so zbori volivcev premalo obiskani. Vse dotlej, dokler bo tako, ne moremo govoriti o tribuni mnenj večine volivcev. Ali bi, tovariš predsednik, za naše bralce na kratko obrazložil! najvažnejše naloge, ki jih jc reševala občinska skupščina v mandatni dobi? Zelo rad. Predsednik občinske skupščine Martin Košir je na splošnem zboru 10. decembra prav o tem podal zanimive ugotovitve. Pomembna naloga skupščine v tem obdobju je bila prav gotovo sprejem statuta občine in obravnava statutov delovnih organizacij. Razprava o statutu občine je bila proti pričakovanju nadvse pestra in konstruktivna ter se je v njej izoblikovalo preko 300 pripomb in predlogov za spremembo in dopolnitev prvotnega besedila. Občinska skupščina pa je prek komisij posredovala delovnim organizacijam okoli 1855 pripomb in 256 priporočil k njihovim statutom Skupščina je vse probleme predhodno reševala preko 17 svetov, Obravnavala pa je kar 234 točk dnevnega reda, ki so se nanašale na vsa področja dela in življenja v komuni. Skupščina je sprejela 67 odlokov, 28 priporočil ter 661 različnih sklepov. Sveti pri občinski skupščini so ijneli kar 273 sej s 1034 točkami dnevnega reda in so sprejeli 1397 samostojnih sklepov ter dali 192 priporočil posameznim institucijam v komuni. Delovne so bile tudi odborniške komisije. Zato menim, da so odborniki, člani svetov in komisij že do sedaj opravili z velikim naporom naloge, ki so jim jih zaupali volivci. Ali bi hoteli povedati še nekaj misli o gibanju gospodarstva ln o oceni ekonomskih in družbenih dogajanj v občini? Podatki o osnovnih gospodarskih gibanjih v občini povedo, da je družbeni proizvod v prvih devetih mesecih letošnjega leta pora-stel z ozirom na isto obdobje lanskega leta za 30 odstotkov. Delovna storilnost se je povečala za 11,8 odstotka, izvoz pa je porasel za 36 odstotkov. Podjetja so izvozila za 5,6 milijona dolarjev blaga in bo predvidoma plan izvoza (6,8 milijona dolarjev) presežen. Za investicije bo po oceni leta 1963/64 v osnovna sredstva vloženih 11,5 milijarde dinarjev. Značilno za investicijska vlaganja v tem obdobju je težnja, da gospodarske organizacije dosežejo večja vlaganja v modernizacijo strojne opreme. V negospodarske investicije pa je bilo porabljenih okoli 7,5 milijarde dinarjev in to za objekte družbenega standarda Nominalni osebni dohodki so se letos povečali za 25.8 odstotka. V naši občini so bili torej doseženi lepi uspehi. Menim pa, da bo z novimi pogoji gospodarjenja oziroma z dopolnjenim gospodarskim sistemom moč znatno učinkoviteje reševati vprašanja življenjskega standarda zaposlenih. — DRAGO KASTELIC IV dni pa svt'tu PLENUM CK KP NEMČIJE Te dni je bil v Berlinu 15. plenum CK KP Nemčije. Na njem je poročal prvi sekretar CK KP Nemčije o osnovnih vprašanjih nacionalne politike in predvolilnega boja v letu 1965. NOV SATELIT V ZDA so ponovno izstrelili umetni satelit imenovan »EXPLO-RER 26«. Njegova naloga je dobiti podatke o naravnem žarčenju in o žarčenju, ki je nastalo zaradi atomskih eksplozij. Satelit je težak okoli 45 kg. j SMRTNA KAZEN ZA VOHUNE Havanski radio je sporočili, da so pred dnevi izrekli tri smrtne obsodbe. Na smrt z ustorelitvijo so obsodili ameriške državljane, ki eo bili člani njihove obveščevalne službe CIA. Nekaj ljudi pa so obsodili na zaporno kazen od enega do trideset let. OBISK FINSKI Te dni je na obisku na Finskem predsednik prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR Anastas Mikojan. Predsedniku Kekkonenu bo podaril odlikovanje red Lenina. Pogovarjala pa se bosta tudi o nekaterih medsebojnih odnosih in mednarodnih problemih. RAPACKI V LONDONU Poljski zunanji minister Ra-packi je bil te dni gost zunanjega ministra Velike Britanije Gordana VValkerja. Razen tega se je pogovarjal tudi s premierom Wilso-nom. IV«* ni e Vremenska napoved za danes ln prihodnje dni: Danes bo pretežno oblačno. V višjih legah bodo delne razjasnitve. Nočne temperature malo pod 0 stopinj, v višjih legah do minus 5. Dnevne temperature okoli 0 stopinj. V naslednji dneh bo suho vreme brez močnejših ohladitev. Vremenska slika: Sredozemsko področje nizkega asračnega pritiska se polni. Iznad srednje Evrope so razširja nad naše kraje področje visokega zračnega pritiska. Vreme v torek ob 13. uri Brnik — oblačno, temperatura 2 stopinji, zračni pritisk 1027 mi-li barov — ustaljen. Planica — oblačno, temperatura 0 stopinj. Jezersko — oblačno, temperatura 0 stopinj. Triglav-Kredarica — pretežno jasno, temperatura minus 5, piha slab 6everozahodnik. Nič nepričakovano niso prišle Iz Sajgona novice, da je skupina mladih oficirjev uprizorila v Južnem Vietnamu novi državni udar. Po tistem, kar se je razvedelo, sodi nastop mladih generalov med polovičarska in nedokončana dejanja. V bistvu pa tretji poseg vojske v državne zadeve letos najbolj natančno kaže obsežnost notranjih protislovij v Južnem Vietnamu in tveganost, da bi vseskozi zavoženo politiko rešili na ta način. Sedanji, državni udar mladih generalov nemara razkriva resno dilemo v deželi sami in pri ameriških zaveznikih, Id podpirajo sajgonske vlade. Na splošno preseneča zaskrbljenost ameriške vlade nad položajem v Južnem Vietnamu, ki je do sedaj vsako leto investirala okoli 600 milijonov dolarjev za državljansko vojno. Najbolj zaprepaščenj so Američani zaradi dejstva, da je bil ta denar uporabljen za »dvorske čistke«, medtem, ko je vojna vedno bolj izgubljena. Državni udar mladih generalov je ostal nedokončan, ker še ni jasno, kdo bo ostal na čelu drža- ve ln kaj se bo zgodilo s civilno vlado Van Huonga, ki je imela doslej vso podporo Američanov. Po nekaterih vestelh je Huong »pod nadzorstvom«, po drugih poročilih pa je civilna vlada odstopila. Vendar ne glede na nadaljuj razvoj že lahko sklepamo, da govo civilno vlado, ki bi z nekaterimi demokratičnimi ukrepi lahko pridobila ljudstvo, brez katerega se je nemogoče uspešno boriti proti Vletkongu v sedanjem položaju. Zaradi takšnih načrtov je bdi seveda najnovejši državni prevrat vojske veliko preseneče- teden slabši. General Taylor, ki je s svojimi vojaškimi izkušnjami že pet' mesecev ameriški veleposlanik v Sajgonu, ugotavlja, da se je vojaškega poraza mogoče izogniti samo z uničenjem zaledja, ki oskrbuje gibanje Vietkong. Pri tem misli general na ponovitev Udar za udarom se vojska zopet nasilno vmešava v državno oblast, ker meni, da je edino pametno rešiti južnovietnam-skl problem na vojaški način. To pa je hkrati tudi poreklo vedno večjih nasprotij ne samo na notranjem torišču med, civilno oblastjo in vojsko, temveč tudi/ med Saj-gonom in VVashlngt onom, kl je globoko zabredel v južnovietnam-sko vojno. Po ameriških ocenah brez ljudske podpore namreč ni mogoče dobiti vojne na južnoviet-namskih tleh proti Vietkongu. VVashington je zaradi tega do sedaj brez pridržkov podpiral Huon- nje za ameriško vlado, ki odkrito kaže svoje nezadovoljstvo. Ker ima ameriška vlada precejšen vpliv na dogodke v Sajgonu ln ker je ameriški veleposlanik general Max\vell Taylor med najmočnejšimi ministri v Sajgonu, se utegne novo dejanje vojske končati s tem, da bi bila v Sajgonu navidezno na oblasti civilna vlada, ki pa bi ji »stali za hrbtom« vojaški voditelji. Kljub pogostim državnim udarom v Sajgonu pa je vojaški položaj južnovietnamske vojske na fronti z Vietkongom iz tedna v letalskih napadov na ozemlje Severnega Vietnama, kjer bi uničili važna vojaška oporišča. V dvajsetih tednih je upokojeni ameriški general spoznal, da se vojaški položaj južnovietnamskih čet zaradi njegovih izkušenj in vojnih zaslug ni nič prida popravil. Celo nasprotno, položaj na bojišču je vedno bolj neugoden. Vojaška premoč gibanja Vieikongo je vidna. V oktobru mesecu so uporniki pobili 21 Američanov več kot kdaj-koli prej. Število mrtvih ameriških vojnih svetovalcev v Južnem Vietnamu se je tako povečalo na skupaj 214. V istem mesecu Je južnovietnamska vojska Izgubila 3.040 mož. ki so MM ubiti, ranjeni ali ujeti, Vietkongo pa je utrpel izgubo samo 163S vojakov. Borbena sposobnost z ameriškim orožjem opremljene južnovietnamske vojske nazaduje. Na tisoče vojakov beži na drugo stran in se priključuje gibanju Vietkongo. Kljub temu, da so Število ameriških vojaških svetovalcev povečali cd 5.000 na 21.200 mož, od tega nimajo nobenega učinka. Položaj v Južnem Vietnamu je zato vedno bolj resen, ker lahko predlogi o preprečitvi poraza z napadi na severn»vietnamska oporišča pripeljejo do razširitve spopada v tem delu sveta. in iiogodhi Malomarna vožnja Kranj, 18. decembra — Zaradi vožnje proti predpisom o prometu na javnih cestah in zaradi malomarnosti sta se te dni zagovarjala pred okrožnim sodiščem 37-letni V. M. iz Škovin pri Železnikih in C. N. iz Suhe pri škofji Loki. Prvi je obtožen, da je lani julija, zaradi malomarne vožnje povzročil v Beljaku v Avstriji prometno nesrečo, pri kateri je bila ena oseba huje in ena laže ranjena. Zato ga je sodišče obsodilo na tri mesece zapora, pogojno za dobo enega leta. Drugega pa*so obsodili, ker je sredi marca letos s svojo malomarno in neodgovorno vožnjo s poltovonnim avtomobilom po cesti škof ja Loka — Stari dvor povzročil prometno nesrečo. Kljub temu, da je bila megla, rosil je dež, je vozil s preveliko hitrostjo. Tako je pred transformatorjem in podjetjem »Jelovica« zbil po cesti Franca Bertonolja. Pri tem je Bertoncelj dobil pretres možganov, zlom zgornje in spodnje čeljusti, zlom leve stegnenice, desne goleni, pe^ih reber ter raz-trgnino na spodnji ustnici. Senat sodlišča ga je obsodil na štiri mesece zapora. — J. J. Vlomilčeve operacije Kranj, 18. decembra — 26-Jetni Blaž Maric je bil te.dni obsojen zaradi številnih vlomov in tatvin. Zaposlen je bil pri SGP »Gradiš« kot nekvalificiran delavec. Od 12. avgusta do 3. oktobra letos je štirikrat vlomil v mizarsko delavnico »Komunalnega podjetja Jesenice« na Koroški Beli. Pri vseh štirih vlomih si je prilastil 80 tisoč dinarjev. Od 12. avgusta do 1. oktobra je petkrat vlomil v kuhinjske prostore menze SGP »Projekt« na Javorniku in na škodo te delovne organizacije vzel precejšnjo vsoto. V mehanični delavnici »Komunalnega podjetja Jesenice« je vzel na škodo podjetja nad dvajset tisoč dinarjev, zasebnikom pa je ukradel 53.500 dinarjev. Zatem je še štirikrat vlomil v mizarsko delavnico »Komunalnega podjetja Jesenice«, kjer je vzel nad 44 tisoč dinarjev. / V noči med 5. in 6. septembrom je vlomil v delavnico privatne pletilje Pavle Prešeren s Koroške Bele, (kjer je vzel pet tisoč dinarjev. V septembru letos je štirikrat vlomil v zasilno barako, ki je last Zdravka Cuferja na Jesenicah, kjer je vzel' denar in blago v vrednosti 27 tisoč dinarjev. Zadnje tri vlome je napravil v septembru in avgustu v zasilnem skladišču na gradbišču dveh stanovanjskih hiš. Vzel je za deset tisoč din vrednosti. Senat okrožnega sodišča, kateremu je predsedoval Jože- Vidmar, ga je obtožil šestih kaznivih dejanj velike tatvine in enega majhne tatvine. Na kraju mu je sodišče izreklo, enotno kazen, in sicer tri leta in osem mesecev strogega zapora ter ga obvezalo na povračilo 130 tisoč dinarjev. Goljuf Kranj, 18. decembra — V juliju mesecu lani se je pri Ivani Mali oglasil 28-letni Silvester Grošelj z Vojskega pri Idriji, da mu posodi 30 tisoč dinarjev. Ko mu je denar izročila, ji je zastavil usnjeni plašč dn pulover. Govoril ji je, da ima na Vojskem dva konja in da jih bo takoj prodal in da ima več prašičev za zakol. Dejal ji je tudi, da potrebuje denar za davke in da ji bo takoj vrnil. 11. januarja letos se je ponosno oglasil pri njej in jo zaprosil, naj mu posodi plašč, da bo obiskal svoje dekle na Golniku. Malijeva ga mu je posodila in /tako ostala brez denarja in plašča. Sodišče ga je spoznalo za krivega dejanja goljufije. -Vsled tega ga je obsodilo na Štiri mesece zapora, pogojno za dobo dveh let. j J. J. Smrt na cesti in pod kolesi lokomotive Jesenice, 22. decembra. Pred dnevi je vozil voznik tovornega avtomobila LJ 116-13 Alojz Hra-star iz Javomika proti Jesenicam. Na cesU Borisa Kidriča nasproti bencinske črpalke je nakazal ramer, da bi prehitel kamion neznane registracije. V trenutku prehitevanja je prišla nasproti 34-letna Marija Baraga pravilno po revoji desni strani. Hrastar se zaradi kratke razdalje ni mogel izogniti trčenju. Baragovo je vrglo okoli štiiri metre daleč od ceste. Pri tem je dobila izpah levega kolena ter nekaj udarcev po glavi. Vendar so bili ti udarci tako tež. ki, da je še istega dne v bolnišnici podlegla ranam. Bled, 22. decembra. V neposredni bližini prehoda preko železniške proge Bohinjska Bistrica— Jesenice, ki pelje na Bled, so v nočnih urah našli moško truplo. Kljub temu, da Je bilo truplo zelo razmesarjeno, so ugotovili njegovo identiteto. Bil je 22-letnl Ante Mamic iz okolice Maglaja. Nazadnje je stanoval na Bledu. Posebna komisija, ki je odšla na mesto nesreče, Je ugotovila, da ga je povozil tovorni vlak. Vzrok nesreče se niso ugotovili. Nedaleč od mesta nesreče ©o našli litrsko steklenico, v kateri je manjkalo 2 del vina. Domnevajo, da .je bil vinjen dn je na progi obležal. — J. J. Dva milijona škode zaradi cest in nepazljivosti Kranj, 22. decembra. V zadnjih dneh, ko je bilo na Gorenjskem in drugod po Sloveniji dokaj slabo vreme, se je pripetilo veliko število prometnih nesreč. Samo na Gorenjskem jih je bilo v zadnjih petih dneh kar osemnajst. V največ primerov je bila kriva spolzka in mokra cesta. V Gobovcih na cesti med Kranjem in Posavcem se je prevrnil osebni avtomobil L J 291- 20 v obcestni jarek. Na vozilu je škode za 100 tiisoč dinarjev. Na cesti pred vasjo Zminec v Poljanski dolini sta pred dnevi trčila avtobus in tovorni avtomobil. Na najožjem delu ceste je avtobus počakal, tovorni avtomobil pa je zaradi tega, ker je prepozno zagledal avtobus, trčil vanj. Čeprav je voznik tovornjaka zaviral, se trčenju ni mogel izogniti. Povzročena škoda znaša 350 tisoč dinarjev. Na cesti' iz Šenčurja pfoii Kranju je po srečanju z dvema avtomobiloma zagledal voznik' osebnega avtomobila LJ 286-50 pred seboj dva pešca, ki sta šla po sredini njegovega vozišča. Voznik je močno zavil v levo, kljub temu je zadel enega izmed njiju. Pri tem je pešec dobil pretres možganov dn zlom leve goleni. Odpeljali so ga na polikliniko v Ljubljano. Na vozilu pa je bilo za okoli 40 tisoč dinarjev škode. V bližini odcepa v Šenčur na odseku Bmik-Kranj se je pripetila nesreča zaradi prehitevanja vprežnega voza. Voznik osebnega avtomobila je prehiteval vprežni voz. Pnri tem ga je pričelo zaradi spolzke ceste zanašati in ga je vrglo v obcestno škarpo, od koder je vozilo odbilo in se je prevrnilo na streho. Ponovno se je obmiiilo dn je ostalo na desni strani ceste. Pri tem se je vozilo poškodovalo in so škodo ocenili na 240 tisoč dinarjev. Zaradi neprimerne ceste in premajhne pazljivosti voznikov se je pripetilo še štirinajst prometnih nesreč. Pri vseh nesrečah je materialne škode za okoli dva milijona dinarjev. Vabilo na razgovor Klub kul turnih delavcev v Kranju vabi na razgovor z akademskim 6likarjem Marjanom Dov-jakom ob razstavi njegovih del. Razgovor bo v petek, 25. decembra ob 17. uri v galeriji Prešernove hiše v Kranju. Nadaljevanje s 1. strani 1 Zakon o pokojninah pred uresničenjem rovalni razred za IV. kat. IX. zavarovalni razred, za III. kategorijo V. zavarovalni razred, za II. kategorijo III. zav. razred) tako, da bo upoštevan celotni povprečni osebni dohodek, ki so ga dosegli v določenem obdobju pred upokojitvijo. Po dosedanjem zakonu ti zavarovanci niso prejeli ustrezne pokojnine glede ustvarjenega osebnega dohodka in plačanega prispevka. Redna upokojitev Redno bodo lahko upokojeni zavarovanci, ki bodo dopolnili 40 (moški) let pokojninske dobe oziroma 35 (ženske) let. Enaki pogoji so predvideni za vojaške zavarovance in zavarovance TNZ. Borcem NOV (pred 9.9.1943) bo zadostovalo 35 oziroma 30 let. Pri zadostni pokojninski dobi se pokojnina ne bo zmanjševala, tudi če zavarovanec ne bo dopolnil določene starosti. ČP »Gorenjski tisk« Kranj . sprejme v redno delovno razmerje snažilko za čiščenje zunanjih prostorov. Nastop službe takoj! Vse informacije dobite v tajništvu podjetja. Prizadevanja škofjeloške delavske univerze Predavanje o Andih Delavska univerza v Škofji Loki pripravlja za letos v okviru svojega izobraževalnega programa vrsto različnih predavanj. Predavanja bodo vsak teden. Kot prvo iz serije taksnih predavanj je bilo pred dnevi v škofji Loki predavanje dr. Valiča o potovanju in raziskavah planinske alpinistične ekspedicije v južnoameriških Andih. Predavanje je bilo spremljano s preko 300 diapozitivi in krajšim ozkotračnim filmom. Verjetno bi bilo v bodoče pametno, da bi se ob takšnih prilikah delavska univerza povezala še s posameznimi šolami, kjer bi našla hvaležen krog obiskovalcev, učenci pa bi spoznali številne podrobnosti in zanimivosti iz svojega šolskega programa. Drsalna revija v Celovcu Kakor prejšnja leta so se tuđi letos pričele turistične in potovalne agencije pripravljati na množična potovanja v Avstrijo in ogled drsalne revije v Celovcu, ki bo prihodnje leto od 24. februarja do 5. marca. Drsalna revija bo tudi tokrat v veliki dvorani celovškega velesejma. Letošnje udeležence te revije bodo v glavnem prepeljali z modernimi avtobusi, in sicer tako, da bodo zjutraj krenili iz Jugoslavije. Ogledali si bodo Celovec in okolico, popoldan ob 15. uri pa revijo. Posebna atrakcija letoinje prireditve v Celovcu bo vsekakor nastop svetovnih prvakov, mojstrov umetnega drsanja »Kilitrs-Baumler«. Cena potovanja bo 8800 din, vsajkdo pa bo lahko dobil tudi 25 avstrijskih šilingov. Čeprav si je to revijo ogledalo že na tisoče Jugoslovanov, je tudi sedaj pričakovati, da bo udeležba izredno velika, ker se ljudje zanjo že sedaj zelo zanimajo. Spoštovani bralci! Glas zopet organizira nagradno žrebanje za svoje naročnike. Za razliko od prejšnjih žrebanj to ne bo tako bogato po dobitkih, bo pa zato ob vsakem polletju. Pri žrebanju bodo sodelovali vsi naročniki Glasa z enim listkom, dobitke pa bodo dobili le tisti, ki bodo imeli vsaj za pol leta naprej plačano naročnino. Kakšne bodo nagrade bomo sporočili v eni izmed prihodnjih Številk. Pri upokojitvah v letih. 1965 in 1966 bodo upoštevali osebni dohodek v dobi do treh let, v upokojitvah v letih 1967 m 1968 osebni dohodek v obdobju do 4 let in v letu 1969 in naprej dohodek v času do 5 let. Tako ugotovljeni dohodek se bo za prejšnja leta prilagodil sedanjemu dohodku (odstotke povišanja za posamezna leta bo določila republiška skupščina). To bo osnova, ki bo služila za odmero pokojnin v višini 85 odstotkov (do sedaj povprečno 72,5 odst.). Ugodnosti za udeležence NOV Spomen i čar j em pripada pokojnima v višini osnove. Udeležencem od leta 1941, ki niso nosilci spomenice, in ostalim, ki so se pridružili vrstam NOV do 9.9.1943, bodo za 15 let pokojninske dobe priznali 45 odstotkov osnove pri moških in 47,5 odst. pri ženskah, za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe pa povečali za 2 odst., pri moških, in 2,5 odst. pri ženskah. Primer: Osebni dohodek zavarovanca v določeni dobi, Id složi za odmero pokojnine, znaša 55 tisoč dinarjev. Polna pokojnina v višini 85 odst. je 46.750 dinarjev. Toda zavarovanec je dosegel le 25 let pokojninske dobe, za kar mu pripada 65 odst. osnove ali 30387 dinarjev. Povečanja po 2 odst. predstavljajo dodatnih 18.230 dinarjev, kar je skupaj 48.617 dinarjev. V .tem primeru bo zavarovanec, dobil pokojnino V višini osnove — 46.750 dinarjev. Prehodno obdobje Z novim zakonom je predvideno, da bodo z vsemi zahtevki za priznanje pokojnine, ki bodo vloženi od 1. januarja do 30. aprila ravnali kot da so vloženi l.maja« Glede upokojevanja v prvem letu veljavnosti zakona je predvideno prehodno obdobje, ko se bodo zavarovanci lahko odločili, po katerem predpisu (po starem al* po novem) se želijo upokojiti. Za prehod so predvidene tudi raznđ olajšave. Do 1. januarja 1968 bodo pri 38 in 39 letih pokojninske dobe pri moških in 33 ter 34 letih pri ženskah zmanjševali pokojni^ no le po 1 odst., pri 35, 36 in " oziroma pri 30, 31 in 32 letih P°* kojmmske dobe pa po 13 odst. . Za vojaške zavarovance bo za* vod izvedel prevedbo med zadsnj^ mi, ker so potrebni še nekateri dodatni predpisi. Enako velja *a zavarovance TNZ. Prav tako n£ bo mogel takoj prevesti vseh tistih uživalcev pokojnin, ki P1** jemajo varstveni dodatek, za k£ terega so potrebni tudi republ1" Ški predpisi. 2 Malenkosti velikega pomena Mojca. V kratkem bo pričel obratovati tudi vlečnica Podlf?* Rateče pa bodo že letos dobu0 vlečnico Planica. Te dni je Pečete obratovati sedežnica s Pl*«^ pod-Golico prek Črnega vrha I* Spanov vrh. Goste zanimajo tudi cene tjshj* in gostišč. Zvedeli smo, da bo"? cene na žičnicah v Kranjski v letošnji zimski sezoni ostale ^ spremenjene. Penzionske cen« Ratečah pa bodo 2400 dinarjev, Kranjski gori se bodo gibale fr 2500 do 3800 dinarjev, v MartiKT ku od 1900 do 2200 dinarjev »7 Mojstrani od 2000 do 2400 jev- ifl Gorenjska turistična 7,vea^:^tos turistična društva so bila PK zares delovna. Vendar pa j« "*J na posvetu poudarjeno, da soP^ tem nekoliko zanemarjali raznih drobnih vprašanj, ki vplivajo na počutje gostov. Z. bo treba tudi preostale po^.^jt kljivosti, ki ne zahtevajo ?fif\jS naporov, Čimprej odpraviti-takrat bo zimsko turistična s*^, na zares plodna in kar je Jr^ nejše, gostje in turistični deJ^ bodo zadovoljni. / -DRAGO KAŠTEL*1' 48999999999999999999992 Iz naših komun • Iz naših komun # Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun # Iz naših komun mimimmmmsmfm POZIMI V PREDDVORU BREZ GOSTINSKEGA LOKALA Svet krajevne skupnosti v Preddvoru je na svoji zadnji seji obširno razpravljal o stanju gostinstva v Preddvoru Izgledi so namreč, da bo tako pomemben turistični kraj prek zime ostal brez gostinskega lokala. Gostišče pri Majču je že nekaj časa zaprto. Podjetje Central pa ima v načrtu, da sredi januarja prihodnjega leta začne preurejati Grad Hrib in bodo dela predvidoma končana šele aprila. Če ne bo nobenega gostišča, bodo vsekakor nastale motnje v turističnem prometu prek zime, pa tudi domačini s tem ne bodo preveč zadovoljni. PREGLEDNE KARTE ZA KRANJ Kakor smo izvedeli, ne bo več pomanjkanja s preglednimi kartami mesta Kranja kot doslej. Izdelujejo namreč pregledne karte mesta Kranja v dveh merilih. Prva je 1:2500, to je že mogoče dobiti, druga 1:5000 pa bo na voljo prihodnie leto. Te pregledne karte bodo med drugim nalepljene tudi na platno. Te karte bodo izredno dobrodošle ne same zavodom in podjetjem, pač pa tudi vsem, ki takšne karte potrebujejo, to je od društev do posameznikov. NACRTI ZA PRIHODNJE LETO Vse krajevne skupnosti na območju občine Krani so v teh dneh pričele razpravljati o svojih planih dela za prihodnje leto. Posebej bodo obdelale predračune, posebno za vzdrževanje komunalnih naprav, kot so ceste IV. reda, vzdrževanje kanalizacije in javne raz-svetljave, parkov, nasadbv, spomenikov m spominskih obeležij NOV, vzdrževanje kopališč in drugih večjih komunalnih objektov in naprav. ČEŠKA KOČA PREDVSEM ZA SMUČARJE Planinsko društvo na Jezerskem želi poživiti plan:nsko in smučarsko dejavnost pri svoji planinski postojanki, Češki koči pod Grintovcem. Kraj ima ugodno lego za planinstvo, še bolj na za alpsko smučanje, saj je tu skoro vse leto sneg. Letos so bila te oktobra ugodna smučišča. Skupno s turističnimi institucijami želi PD, da bi postavili primerno žičnico vlečnico, brez katere smučišča nad češko kočo ne bodo mogla zaživeti. Drug načrt pa je ureditev postojanke češke koče. Ta je stara 65 let in je med najstarejšimi planinskimi postojankami, če se jim bo posrečilo zbrati vsaj 1 milijon dinarjev, bodo v kratkem pričeli preurejati pritlične prostore, s čimer bodo pridobili več ležišč in večji jedilni prostor. AKADEMIJA V ČAST DNEVA JLA Na Bledu so priredili v soboto, 19. decembra, slovesno akademijo v čast praznika JLA. O pomenu ter vlogi naše armade je spregovoril komandant garnizije na Bohinjski Beli, celoten program akademije pa so prispevali Jeseničani, in sicer ansambel narodnih plesov in pesmi ter komorni zbor Svobode z Jesenic in recitatorii V avli festivalne dvorane so si udeleženci lahko ogledali zanimivo razstavo orožja in vojaške opreme ter fotografij iz življenja v JLA. Združenje rezervnih oficirjev Bled je po prireditvi organiziralo za svoje člane sprejem v hotelu Park TUJE GOSTE SEZNANITI S KRANJEM IN OKOLICO Posebna propagandna služba turističnega društva Kranj bo za prihodnje leto oz. prihodnjo turistično sezono pripravila posebna predavanja o Kranju in njegovi okolici, ki jih bodo posredovali z barvnimi diapozitivi vsem večjim skupinam, ki se bodo v Kranju in okolici zadrževale po več dni. Ta predavanja pa bodo prvenstveno .namenjena za holandske skupine, ki bodo tudi prihodnje leto letovale v hotelu Evropa v Kranju in Preddvoru. Na ta način bodo turiste na najhitrejši način seznanili o zanimivostih Kranja in okolice. To bo za nadaljnji razvoj tujega in tudi domačega turizma velikega pomena. 2e v začetku prihodnjega leta bo na voljo tudi večje število lepih barvnih razglednic Kranja in drugih krajev. UREDIMO KANJON KOKRE Na petkovi razširjeni seji turističnega društva Kranj so med drugim obširno obravnavali predlog občinski skupščini za ureditev kanjona Kokre v Kranju. Po mnenju turističnih delavcev, naj bi ta ureditev prišla v družbeni plan občine Kranj za prihodnje leto. Za ureditev kanjona Kokre je bilo sicer že vloženih nekaj naporov in tudi sredstev, vendar vse premalo, da bi ta lepi kraj tako uredili, da bi bil meščanom v ponos in kraj za oddih in razvedrilo. Komunalno podjetje bi bilo treba zadolžiti, da bi ga primerno Vzdrževalo, kot tudi ostale mestne parke in zelenice, številni turisti, ki jih je v Kranju vedno več, se sprašujejo, zakaj ne uredimo tega kraja. Mnogi zatrjujejo, da bi drugje takšen kraj kot je naJ kanjon, znali drugače izkoristiti kot mi. GRS TUDI V ŠKOFJI LOKI V zadnjem času je bilo več predlogov, da bi tudi v Škofji Loki pri planinskem društvu ustanovili samostojno postajo gorske reševalne službe.-Zamisel ni slaba, če pomislimo, da je vse loško pogorje od Lubnika, Blegaša, Ratitovca vse tja do Bohinjskega kota, pa do črnega vrha brez GRS. Za ustanovitev take službe PD škofja Loka nima zaenkrat možnosti, ker nima izkušenih reševalcev in sredstev. To zamisel bi morali podpreti tudi drugi in pomagati, da bi prišlo čimprej do ustanovitve te prepotrebne in humane službe tudi v tem delu Gorenjske. Seveda bodo morala nadaljnjo iniciativo vsekakor voditi vsa tri tamkajšnja društva: PD škofja Loka, Ziri in 2elezniki. PIONIRSKA KNJIŽNICA SE BO SELILA Pionirska knjižnica, ki deluje v sklopu osrednje knjižnice občine Kranj, bo verjetno v kratkem laže zaživela. Obeta se ji namreč, da bo dobila prostore v delavskem domu, v prostorih, ki jih ima seda trgovsko podjetje Šipad. To podjetje se bo izselilo v spodnje prostore nebotičnika. V pridobljenih prostorih bi se v glavnem lahko razširila dejavnost oddelka za estetsko vzgojo pri Pionirski knjižnici. Ta ima vrsto dejavnosti: likovni krožek, jezikovni, lutkovni itd Vsa dejavnost pionirske knjižnice bi lahko v celoti zaživela šele z novimi prostori. Tega se najbolj veselijo pionirji, pa tudi starši, saj se otroci prav v pionirski knjižnici koristno zaposlijo v prostem času in si pridobivajo tudi novo znanje. / ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA DOBILA SE NEKAJ PROSTORA Študijska knjižnica v Kranju v Tavčarjevi ulici je z izselitvijo Projektivnega biroja pridobila precej prostora, tako da bo sedaj nemoteno delovala. Do sedaj je bila zaradi skromnih in premajhnih prostorov le delno izkoriščena. Sedanji prostori, pa čeprav mnogo večji, še vedno ne ustrezajo potrebam takega zavoda. Sedaj pripravljajo načrte, da bi prostore knjižnice preuredili in jih prilagodili potrebam in zahtevam. Preureditev s centralno kurjavo pa bo verjetno terjala okoli 30 milijonov dinarjev, ki pa jih bo težko dobiti spričo skromnih sredstev, ki se dajejo za to vrsto dejavnosti. S potrebami in uspehi, ki jih je ta knjižnica do sedaj opravila, pa terjajo, da se zamisol o dokončni ureditvi čimprej uresniči, kajti Kranj, kot tako razvito industrijsko mesto, tako ustanovo zelo potrebuje. USPEŠNA POTUJOČA KNJIŽNICA Minulo soboto je bil v Kranju strokovni sestanek vseh podeželskih knjižničarjev v kranjski občini, ki ga je sklicala uprava osrednje knjižnice občine Kranj. V občini imamo 26 podeželskih knjižnic (brez šolskih in strokovnih), od katerih ima že 24 podpisane pogodbe z osrednjo knjižnico za opravljanje oz. vodenje. Na tem sestanku so se dogovorili o nadaljnjem delu in poiskali najboljše rešitve za še uspešnejše sodelovanje. Vse podeželske knjižnice so *edaj več ali manj lepo in vzorno urejene, tako da so dostopne vsem prebivalcem. V bodoče bodo te knjižnice imele še boljši izbor knjig, ker se bodo potujoči kovčki iz osrednje knjižnice še pogosteje menjavali. Ugotovili so tudi, da je tak način dela najboljši, ker so zlasti dražje knjige — ki bi jih posamezne knjižnice težko kupile in bi bile tudi sicer malo brane — dostopne širšemu krogu bralcev. Na sestanku so se tudi dogovorili, kako naj bodo knjižnice opremljene, kdaj odprte in da naj bo v njih delo organizirano tako, da bodo pritegnile čim širši krog bralcev. Več konkretnih rešitev Na zadnji seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta Radovljica so minulo sredo obravnavali problematiko v zvezi % družbenim planom in proračunom za leto 1965. Tudi pri občinski skupščini v teh dneh intenzivno pripravljajo gradivo za prihodnji družbeni plan., Na številnih posvetih s političnim aktivom in z delovnimi organizacijami so že izoblikovali nekatera osnovna merila za sestavo dokončnega plana. Vrsto spodbudnih predlogov in sugestij pa je v ta namen prispeval občinski sindikalni svet. Po mnenju predsedstva bi moral družbeni načrt vsebovati več konkretnih rešitev glede razvoja družbenih služb, trgovine in gostinstva, stanovanjske ' gradnje, zaposlovanja, otroškega varstva in drugega. V planu bi morali nakazati tudi potrebo po združevanju sredstev kot to predvideva zakon o financiranju družbenopolitičnih skupnosti. Z razliko od dosedanje prakse bo potrebno v osnovnih določilih družbenega plana marsikaj spremeniti ter zagotoviti s tem znatno večja sredstva za družbene potrebe na področju vzgoje in izobraževanja, znanstveno raziskovalnega dela, kulturnih dejavnosti, zdravstva, socialnega varstva in komunalnih dejavnosti. Vzporedno s tem bi moral družbeni načrt predvideti in zagotoviti hkrati spremembo delitve narodnega dohodka v prid osebnih prejemkov na osnovi individualne ter kolektivne produktivnosti dela. S tem v zvezi bi bilo po mnenju predsedstva ObSS potrebno že s planom za leto 1965 zadostiti potrebam temeljnega zakona o sredstvih za delo upravnih organov in družbenih služb ter preiti na način koriščenja sredstev oo vnaprej pripravljenih programih dela in ne več po proračunski administrativni osnovi. To velja za Šolstvo, zdravstvo, javno uroravo, za družbene organizacije itd. V radovljiški občini so vsi prizadeti takšne programe tudi pripravili. To še posebej velja za javno upravo, ki bo morala v1 večji meri zadoščati potrebam delovnih ljudi. V zvezi s tem, kako pridobiti večja sredstva za potrebe občine, je predlagalo predsedstvo sindikata, da ne bi znižali davka na alkoholne pijače, ker se bo materialni položaj gostinskih organizacij zboljšal v prihodnjem letu s predvidenimi davčnimi olajšavami. Tudi prometnega davka od maloprodaje ne bi po tem predlogu smeli zniževati. Potrebe po sredstvih bodo v prihodnjem letu znatno večje, zato bi izguba tovrstnih dohodkov občinskega proračuna povzročila nove težave. Samo šolstvo bo potrebovalo 170 milijonov več sredstev, kje pa je potem otroško varstvo, ki ga bo potrebno reševati vzporedno s šolstvom, potem stanovanjska gradnja in drugo. Za potrebe stanovanj prosvetnih delavcev predlaga predsedstvo sindikata naj skupščina omogoči gradnjo dveh stanovanjskih blokov, in sicer v Gorjah in na Bledu. V stanovanjskem skladu bi morali nameniti večja sredstva tudi za stanovanjsko gradnjo individualnih hiš, za kar je zelo veliko prosilcev. Predhodno pa bo nujno izdelati gradbene načrte za stanovanjske okoliše v Radovljici, na Bledu in v Bohinjski Bistrici. Radovljieani o svojih težavah Krajevna skupnost v Radovljici je sklicala minuli torek zbor občanov. To je prvi primer v radovljiški občini, da se je neka krajevna skupnost na ta način pogovorila z občani o krajevnih pro-b'enrh. Srečanje je bilo izredno zanimivo in plodno, saj so občani na zboru razpravljali o vprašanjih, ki jih je svet krajevne skupnosti prej temeljito pripravil. Zaradi živahne in pestre debate so na zbortf obravnavali le dva najbolj značilna problema: otroško varstvo in kulturnopro-svetno dejavnost v Radovljici, čeravno je svet KS predlagal tudi tretje vprašanje, in sicer problematiko* poravnalnih svetov. Ob zaključku so na zboru sklenili, da bodo tako obliko javnih pogovorov obdržali tudi v prihodnje. O narricnu prihodnjega zbora se bodo vedno pravočasno pogovorili. Za januar so že predvideli naslednji zbor občanov, na katerem bodo pretresali delo poravnalnih svetov ter vprašanje šolstva v Radovi jici in v okoliških krajih. Po kratkih uvodnih mislih so se na'nrei pogovanali o otroškem varstvu. Ugotovili so, da so v Radovljici potrebe po širši organi-\ zaci j i varstva predšolskih kot tudi šoloobveznih otrok zelo velike, saj statistika kaže na zelo visok odstotek zaposlenih staršev. Vendar pa so pogoji za takšno organizacijo varstva zelo slabi: prostorov je premalo, kolikor pa jih je, so neprimerni. Obstoječi objekt varstvene ustanove v Radovljici bo potrebno preurediti ter ga usposobiti za ta namen, saj je lokacija zelo primerna. Zaenkrat ima radovljiška varstvena ustanova le 38 otrok z dvema vzgojiteljicama. Za ta kraj, z več kot dvanajst tisoč prebivalci, pa je to zelo malo. Navzoči so soglašali s predlogom, da je varstveno ustanovo potrebno močno razširiti, da bi zadovoljevala resnične potrebe po varstvu. Urediti pa je potrebno tudi vprašanje kadra ter financiranje ustanove. Dosedanji prispevek je bil za starše previsok, zato tudi ni bilo dovolj zanimanja za varstvo. Navzoči so predlagali, da bi morale priskočiti s sredstvi na pomoč tudi delovne organizacije. Treba bi bilo najti le obliko resničnega sodelovanja med krajevno skupnostjo in med zainteresiranimi podjetji, ki bodo morala s finančnimi sredstvi podpreti Slaba udeležba V sejni dvorani občinske skupščine Kranj je bila minulo soboto redna letna konferenca občinskega združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev kranjske občine. Na konferenci so obsodili družbenopolitične organizacije in druge, ker se konference ni nihče udeležil (Izjema so bili predstavniki JLA in borčevske organizacije). Po podanom poročilu, ki je bilo pestro in skrbno podano, se je razvila zelo konstruktivna in koristna razprava, v katero je poseglo kar 15 disku fantov. Na splošno je bilo ugotoviti, da je bilo delo tega združenja v preteklem letu izredno delavno in plodno, tako na področju strokovnega pouka, na izvenarmadnl vzgoji in tradiciji NOV kakor tudi na področju športnih in drugih tekmovanj in prireditev, na propagandnem področju- in personalnih zadevah (napredovanja, odlikovanja Gradnja novih objektov na desnem bregu Save Ze nekaj let je desni breg Save v Kranju v primerjavi z levim sorazmerno slabo urejen. Prav to je privedlo k temu, da so se volivci zavzeli, da bi na desnem bregu Save (Stražišče, Kalvarija, Gorenja Sava, Rakovica ter Ga-štej) zgradili nekatere nove objekte, tako zdravstveno postajo, vzgojnovarstveno ustanovo, novo pokopališče, da se urede ceste in razsvetljava ter da se zgradi na južnem delu Smarjetne gore nova cesta, ki bi zajela tudi} območje, na katerem žive prebivalci Smar-jetne gore. Večino od teh objektov bodo začeli graditi prihodnje leto. Ce upoštevamo, da na tem območju živi 11.229 prebivalcev, se pravzaprav lahko samo .še čudimo, kako to, da ti objekti ni.so bili zgrajeni že prej. Morda bi bilo pred vsemi tem; graditvami naj pametneje naredit) urbanistični načrt, saj je znano, da za ta del mesta, še ni pripravi jen.. Prav fpko iso volivci (falenflJi, da že prihodnje le*5 umrlih ne bodo pokopavali na stnrom DOko^vMiSSu, temveč da zgradilo novo. Lokaciio za ta pre-potrobni ob'ckt bo določila posebna komisija. -šp itd). Razveseljiva je bila tudi ugotovitev, da je kar 94,1 odstotka članstva naročenega na časopis TV-15 in na Vojaški informator. Druga ugotovitev konference pa je bila tudi, da se mlajši starešinski kader manj trudi z delom kakor starejši. Tu so pripisali krivdo tudi drugim, predvsem družbenopolitičnim organizacijam, ker se vse premalo brigajo za delo tega združenja (To je pokazala tudi udeležba na konferenci). Za nadaljnje delo pa je bilo sprejetih vrsto pomembnih sklepov. Zgodnje priprave v Mavčičah V Mavčičah in vaseh desnega brega Save so se že pričeli pripravljati na praznovanje 20-letni-ce osvoboditve Jugoslavije in na proslavo 130-letnice rojstva pesnika Sorskega polja Simona- Jenka iz Praš. Prva večja prireditev bo na delavski praznik. 1. maj v prosvetni dvorani v Mavčičah s slavnostno akademijo z naslovom Jenkove pesmi v besedi in glasbi. Osrednja proslava pa bo junija ob krajevnem prazniku v bližini soomenika tega pesnika v Podreči. Slovesnost se bo predvidoma pričela že doooldan s položitvijo vencev na grob padlih borcev v Prašah in k spomeniku Simona Jenka. Ob tej prjložnosti pričakujejo, da bo imel slavnostni govor predsednik zveze književnikov Slovenije književnik France Bevk. Nastopili bodo tudi trije pevski zbori, vmes bodo recitacije iz Jenkove dobe in NOV. V glavnem bodo peli Jenkove in borbene pesmi. Nastopili pa bodo tudi folkloristi in drugi. Pričakujejo, da se bo te proslave udeležilo veliko število ljudi od blizu in daleč, kajti kulturni in zabavni program bo trajal ves dan. Praznovanje te pomembne obletnice bo seveda več dni. Tako bo v teh dneh praznovanin tamkajšnja knjižnica pripravila Večer slovenske kniitre, ki nai bi "a organizirala skupno z osrednjo knjižnico občine Kranj. Razen sn-'nšnih podatkov in vrednosti naše knjige bodo verjetno nekateri umetniki brali odlomke slovenske proze in drugo. Sledile pa bodo tudi druge prireditve. otroško varstvo. Zgleden primer, ki .so ga na zboru navedli, je tovarna Plamen iz Krope, ki je pokazala veliko razumevanje za tamkajšnjo organizacijo varstv., Drugo vprašanje pa sc je nanašalo na kulturno dejavnost in družabno življenje v Radovljici. Navzoči so ugotavljali, da v Radovljici marsičesa ni mogoče uresničiti prav zaradi pomanjkanja ' primernih prostorov. 2e za bližnjo prihodnost pa kaže, da Bebo stvar le premaknila na bolje, saj bodo končno izročili svojemu namenu novo radovljiško poslovno stavbo, v katero se bodo vselili nekateri uradi iz graščine, med njimi zavpd za zaposlovanje, za socialno zavarovanje in drusi. Graščina pa bi v prihodnje služila le za kulturno dejavnost. Najprej bi morala dobiti tamkaj prostore glasbena šola, ki dela v nemogočih pogojih, potem umetniška galerija, čitalnica, klubski prostor, dvorana itd. Za večje kulturne prireditve pa bi morala služiti tudi kino dvorana, če bi tamkaj deloma poglobili oder. Na novo preurejeno telovadnico v nekdanjem prosvetnem domu pa bi uporabljali predvsem za telesno vzgojno delo. Z redno šolsko telovadbo so tamkaj pričeli pred dnevi, čeravno morajo opraviti še nekatera manjša dela pred otvoritvijo. — J. B. Uetvzlzn Zakai so trgovine opoldne zaprte? Priznati moramo, da smo v zadnjih dveh ali treh letih mnogo napravili za razvoi naše trgovine. Izboljšali smo njihovo zalogo in predvsem način postrežbe. Vse to je pomenilo za družbo veliko breme. Vendar smo tudi to preboleli. Ostalo na npm le še nekaj, kar ne zahteva nikakršnih investicij. TO JE CAS POŠTOVANJA V NAŠIH PRODAJALNAH. V mnogih krajih so to odlično uredili, nekje pa so na to kar pozabili. Večina (če ne vse) trgovin z galanterijskim, elektrotehničnim ln podobnim blagom na Jesenicah ln v RadoviMci, Je v opoldanskem ča-^M zanrtih. belimo, da bi bile mnoge prodajam* odnrte tudi ob nedeljah. Mnogo jih tudi je, kljub temu, da nohen zakon teca ne predvideva. Po drugi strani pa vse Se ob d^lrivnikm niso tako odprte, da bi zadovolHli naše potrošnike. Ne mislim sedal, da bi bile vse prr>r!ata'rt« odorte po sistemu v-NON STOP«. Dobro na bi bilo. da bi bila v vsakem večjem kraju vsaf po en« tovrstna nroda jalna odorta v<»s dan. Razumljivo je, da v maniših krailh take potrebe ni. V večjih kraiih na je, ker pridejo ljudje s podeželja ln bi si radi nakuoili posamezne predmete. Ti Ijudie niso vsak dan v mestu, da bi nakupovali posamezne stvari. Rarlogov, zakaj, Je tu več. Slabe nrometno zveze, slabo vreme, malo časa ir> nodobno. K*TTI VEDETI MORAMO T)\ MISO KUPCI '^Am nHj}4V>V?V117'. TPjn/F.r; m TRGOVINA ZARADI KUPCEV. 7^ka\ so tn lah'ro h*^m*0| na nodročiu triftjgke. škofjeloške in kranifke občino' 7^i ne bi mo-"di te*ra moraviti *v<\\ na področ-'m iesen'ške m radovi h'^ke občine? Me m,ert'*e. da Je dovoli, če so ves din oonrt" samo šn^^erifske trgovini j^&fej! n*»' Ker ni Hovolf cirpo tn. c*no temveč TTlO- r^mo Wt' turf' oM»"eni In obuti • in v軫"h nnv v tem č;**u nakupit! drufr t^hnJč«! material. Zato nai hi tudi ti dve-onci.nl čim-r»n?l sorHeH ».klen « "<>vem načinu poslovanja. — JO£K SREČANJA Z LJUDMI Gore fant S spoštovanjem in z vso ljubeznijo sprejema in doživlja lepote gora. To mu pomeni življenje. Mirana Lakota, 29-letnega gradbenega tehnika z Jesenic, so odredili za šefa gradbišča pri sedežnici Spanov vrh. Ta naloga, sicer odgovorna in težavna je bila za Mirana prava vaba, ki jo je sprejel s strastjo in ponosom. Po dvoletnem trdem delu pri sedežnici je dokazal, da ni samo gore fant, temveč tudi dober mojster svojega poklica. Po videzu sodeč ni preveč dostopen, toda ko smo z njim spregovorili nekaj besed, smo kmalu spoznali, da smo ga napačno sodili. Beseda je dala besedo in razvil se je prijeten ter zanimiv razgovor. Kdaj ste pričeli z gradnjo vlečnice in zakaj so ravno vas določili za sefa gradbišča? — S pripravljalnimi deli smo pričeli leta 1962, z gradnjo pa naslednje leto. Prepričan sem, da so me določili za šefa gradbišča ne samo kot gradbenega tehnika, temveč kot ljubitelja gora in navdušenega smučarja. Smučanje in gradnja žičnice v isti koš, kako je to? — Pri taki gradnji nastane kup drobnih problemov in reči, ki jih je treba trenutno rešiti. Strasten smučar v takih primerih morda laže premaguje težave. V takih primerih človek ne gleda samo skozi prizmo podjetnika, temveč tudi »kot smučar, ki bo sebi in drugim pripravil marsikateri užitek. Vaš brat Peter je znan repre-zentant-smučar; kako to, da mu niste v tem pogledu sledili? — Uspehi v športu so v vsakem pogledu več ali manj vezani predvsem na talent tekmovalca in seveda na možnosti in vztrajnosti. Teh lastnosti pa nisem imel. Vendar sem več let igral hokej kot pionir. Kaj menite o razvoju ln uspehu našega smučanja ter posebej jeseniškega hokeja? — Capljamo krepko zadaj za razvitimi smučarskimi deželami. Jeseniški hokej ima to prednost, da ima prvo umetno drsališče ln da so odgovorni na občini imeli zanj vselej polno razumevanje. Mokej je na Jesenicah že pravi ljudsk\ šport. Res pa je, da so, žal, jeseniški hokejisti pri nas brez pravo konkurence. Pridružujem se željam vseh Jeseničanov, da bi čimprej dobili novo pokrito drsališče! Kaj menite o turizmu pri nas? — Sepa, samo poglejmo naše sosednje države, pav bomo kmalu spoznali, da je to res. Za turizem je treba iimJ>ti poseben sluh in ve-i:k čut odgovornosti. Kdaj je Gorenjska lepša, poleti ali pozimi? v — Pozimi. Gorenjska zaživi in se pokaže v svojem sijaju pravzaprav v zimi. Seveda, če tu izvzamemo Bled. S čim se razen smučanja, kadar ste prosti, še ukvarjate? — Z gledališčem in fičkom. Aktivno sodelujem v gledališču Tone Cufar na Jesenicah. Kaj pa družabno življenje na Jesenicah? — Na psu je! Komaj je Miran odgovoril na naša vprašano a, že so ga poklicali, ker je ravno tega dne zasedala komisija in strokovno ugotavljala in prevzemala novo zgrajeno vlečnico na Planini. DRAGO KASTELIC / Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun Kratke z Jesenic Vse več šoferjev Delo komunistov po kongresu CEPLJENJE PROTI GRIPI Voznike-amaterje pripravljajo rovanju v Bohinju, kjer je bilo na izpit avto-moto društva. Na navzočih 250 zastopnikov vseh av- Jesenicah ima društvo svoje pro- to-moto društev Gorenjske, so store v garažah, nasproti vajen- prišli do takega zaključka. Skrb za idejnost pouka je pobudnik prometne vzgoje na vseh šolah, je neprestano v sti- Od 21. do 26. decembra je v Železarni na Jesenicah preventivno ^"šo,e "Teoretični"pouk'iz~pro-cepljenje proti gripi. Izvajajo ga m^mh. predpisov je v-tej učil-tako, da tri ekipe na vseh dninah nici( ?a praktič,ne vožnje pa raz-vbrizgavajo vakcino virusov A in poiagaj0 s petimi avtomobili »Za-B v nos. Na Javorniku je ceplje- stava<< m in m, dvema motor- nje na rešilni postaji valjam, na jema fomos 175 ter 250cem in kih z občinsko komisijo za var- Jesemcah pa na več mestih tako z enjm mopedom. Jože Berton- host prometa in tudi ukrepa po da zaradi tega ne bo izgube delov- cdj tajnik društva, je povedal, da njenih ,priporočilih. Dobro imajo nega časa. Iz poročni obratne am- je kandidatov za izpite A in B organizirano tudi servisno službo, bulante je razvidno, da je pri kategorije vedno več, saj je letos članih kolektiva, železarne največ zakljucen že sedmi tečai> za os. v Takoj po kongresu se je zbral tako je pogost pojav, da se mla- gačni, olepšani obliki, ker se v**C- aktiv komunistov prosvetnih de- dina po prihodu iz posameznih ne pozneje vse to prav nasprot- Jeseniško AMD društvo je zelo lavcev v Škofji Loki, da bi v srni- sol ne zna zadostno vključiti v no odraziti v samem življenju, delavno. Nima na skrbi samo s[u kongresnih zaključkov in raz- družbeno dogajanje, v organe sa- Komunisti prosvetni delavci so vzgoje voznikov-amaterjev, pač pa prav ]Z predkongresne dejavnosti moupravljanja in družbenega prav tako ponovno poudarili, da sprejel določen program dela za upravljanja, v kulturna in druga vprašanje vzgoje ni samo naloga aktiv in za osnovne organizacije društva in podobno. šole, temveč je to naloga vsoh prosvetnih delavcev. Na podlagi takšnih ugotovitev dmžbenopolitičnih in dm#ih or* Težišče celotne razprave udele- je osnovna naloga prosvetnih de- žencev je bilo, da je potrebno lavcev skrb za idejnost pouka, ki idejnosti pouka posvetiti * veliko naj temelji v prvi vrsti na znan- več pozornosti, ker se neredko stvenem ter realnem obravnava- nih 47 učencev in še okoli 20 prijav za tečaj v februarju. Doslej so tečajniki plačevali za teoretični pouk po 5000 din, za ure praktične vožnje z avtomobilom društva pa 1500 din. Zadnjim tečajnikom so morali ta prispevek zvišati, ker banka vztraja, da je treba od honorarja predava tel i"5v in inštruktorjev plačati 107,59 odstotkov davka in ne samo 15 kot doslej. Amatersko voznišiko dovoljeni obolenj na dihalnih organih. S preventivnim cepljenjem proti gripi bodo onemogočili in preprečili vsa druga virusna obolenja. POKONGRESNA DEJAVNOST V ponedeljek, 21. decembra, je bilo v dvorani delavskega doma na Jesenicah zborovanje komunistov občine Jesenice. O delu VIII. kongresa Zveze komuni srtov Jugoslavije so govorili delegati jeseniške in radovljiške občine Angelca Vidic, Janko Sod j a in Marjan Žitnik. Zborovanja so se udeležili delegati za občinsko konfe- ni dokument o kaki kvalifikaciii. renco ZK, sekretarji OOZK in temveč samo dovoljenje za vož-njihovi namestniki, komunisti, ki njo. Avtomobila ne moremo več delajo na vodilnih delovnih me- smatrati kot luksus, temveč kot stih v gospodarstvu, družbenih potrebo. In zakaj bi za poduk, ki službah, javni upravi in vodstvih nam je tako rekoč že obvezen, družbenopolitičnih organizacij ter morali plačevati tak davek, ko člani občinskega in tovarniškega vemo, da kupujemo avtomobile z komiteja. Omenjeni razgovor po- denarjem, ki ga prihranimo, naj-meni uvod v pokongresno aktiv- več pa z odplačevanjem na obro-nost komunistov občine Jesenice, ke v obliki posojila. Tudi na zbo- Učitelj ocenjuje Kranj Razen komisije za vzgojo imajo še športno komisijo, ki ganizacij, ki bi prav zato morale s šolo še posebej tesno sodelovati. Na ta način bi bilo mogoče doseči, da bi se problem vzgoje jo vodi dogaja, da prihajajo učenci iz po- nju življenja in ostalega družbe- obravnaval kot enoten proces. Prosvetni delavci so nadalje mega, ki se bo pnčel okoli 20. v Franc Kobentar. Ta komisija sameznih šol s ]>ovsem nopravil- nega dogajanja. V šoli je še po- i^™ ^me'1e.^llJ- imal? _T-e Predvsem skrbi za izlete in re- no izoblikovanim pogledom na sebno pomembno, da ne prika- kreacijo članstva. Njihova propa- današnje življenje in dogajanja in zujemo mladini življenja v dru- gandna komisija skrbi ža infor- da se jim pozneje, ob konkretnem miranje, obveščanje in propagan- srečanju s samim življenjem, ta do o varnosti prometa. Letos so slika povsem izkrivi. Posledica v ta namen priredili posebno raz- takšnega pogleda na življenje je, stavo. Za nadaljnji razvoj pravijo, da mladi ob vstopu v družbeno da bi bile potrebne nove garaže, dogajanje često resignirajo, pod- da bi v sedanjih prostorih laže ležejo pesimizmu in tako zgubijo opravljali servisno službo. zaupanje vase ter v družbo. Prav Te dni je v avli občinske skupščine v Kranju zanimiva razstava o delu in življenju pripadnikov naše armade. Razstavljenih je 40 fotografij «r-: V času praznovanja dneva JLA smo se bolj kot navadno spomnili njenih pripadnikov. Enega izmed njih smo tudi izbrali za krajši pomenek. To je 22-letni Đuro Market iz Dubrovnika. Kako si se kot Dubrovčan počutil, ko si prišel v Kranj? »Pravzaprav sem po rodu z otoka Mljeta, živim pa v Dubrovniku. Ko sem prišel v Kranj, sem mislil, da sem v »Sibiriji«, ker je bilo tako mraz. Sedaj sem pa kar zadovoljen«. Kako ocenjuješ Kranj? »Kranj je zelo lep in zanimiv. Najbolj me veseli, da se v njem toliko gradi«. Si zadovoljen z načinom družabnega življenja v Kranju? Tudi Blejska Dobrava turistični kraj Krajevno konferenco SZDL so vzdržuje dostop na nasprotni odtoki pa prav na Rot. Ob zad- imeli na Blejski Dobravi v petek, strani soteske. Odkar vas stoji, njih nalivih se je odtrgala dovoz- nastopa v kleteh talna voda, ker na pot k hidrocentrali, je geoioški sestav tal tak, da ne Po obširni razpravi so izvolili propušča vode. Zato žele, da bi nov 11-članski odbor, katerega so se podaljšal še ostali del začete zadolžili za postopno realizacijo kanalizacije v vas s priključki ter sklepov. • Na Jesenicah praznujejo 150-letnico šolstva 18. decembra. Dosedanji predsed nik krajevnega odbora SZDL Bernard Jaikopič je v poročilu povedal, da je bila v pretekli mandatni dobi pri delu dobra pove-»V glavnem sem. Redno zahajam zava z vsemi organizacijami. Na v kino ln na ples v Delavski dom. Kočni in Lipcah manjka prime-Vendar pa bi moral imeti Kranj ren prostor za delo podružnic in več takih ustanov, v katerih bi se sploh za sestajanje tamkajšnjih vsi Ijudie lahko udeleževali raznih prebivalcev. Ob širjenju naselja prireditev ln zabav ob vsakem na Lipcah je rešitev tega problema času«. predvidena, saj bo tu nastanjenih Kam še rad zaideš? po predvidevanjih okoli 5000 pre- »V vaše »krčme«. Najboljše Je bivalcev. Mnenje vseh pa je, da vroče,vino ln tudi natakarice so je bolje, če se naselje zida, ker je zelo prijazne z gosti. To je po- trajnost lesenih montažnih hiš sebnost svoje vrste«)/' kratka. Kaj ti je v Kranju posebno v razpravi so delegati izrazili hovega Voranca. Slavko Turna, všeč? • željo prebivalcev, da bi se čim- predsednik Sveta za šolstvo ob- »Kino dvorana »Center«. To Je prej skozi vas cesta asfaltirala, da Činske skupščine Jesenice, je imel polda Mejača zapel tri pesmi zame' najlepša dvorana v Jugo- bi postavili trgovino, v kateri naj slavnostni govor. Nato so učenci Pevski zbor šole »Prežihov Vo-slaviji, kljub temu, da sem Jih ve- bi bila tudi mesarija ali vsaj pro- recitirali dela obeh pisateljev, nji- rane« je ob spremljavi orkestra liko videl«. daja mesa. Zaradi razvijanja tu- hov združeni pevski zbor pa je glasbene šole zapel pod vodstvom Učitelju in sedaj vojaku Đuru rizma bi bilo priporočljivo imeti zapel. Janka Pribošiča. Zadnjo točko smo zaželeli čimveč sreče ob nje- boljše gostišče in urediti dostop Za proslavitev tega velikega ju- sta izvajala združena pevska zbo-govem prazniku in prazniku vse v Vintgar. Opomnili bodo tudi ra- bileja so naslednji dan, v petek, ra z orkestrom. Pripravil in vo-naše armade. J.J. dovljisko občino, da to uredi in priredili v gledališču »Tone Cu- dil jo je dirigent Rado Kleč. Ob 150-letnici šolstva na Jesenicah so 17. decembra v avli zgradbe obeh osemletk odkrili kipe pisateljev Toneta čufarja in Preži- far« koncert. Pod taktirko Rada Kleca je izvajal Havdnovo otroško simfonijo orkester Glasbene šole na Jesenicah. Mladinski pevski zbor osemletke »Tone Cufar« je pod vodstvom neumornega Leo- so ugotovili, da bodo morala biti podobna posvetovanja še bolj pogosta in da bo k obravnavanjem posameznih vprašanj potrebno povabiti še večji krog ljudi, ki se ukvarjajo z vzgojnimi vprašanji. Zapisek na rob Primer, ki zasluži pohvalo Kot prehodni gost sem do-1 bil prenočišče v hotelu Evropa v Kranju. Takoj ob stiku z osebjem sem dobil vtis, da vladajo v tem hotelu red, disciplina in pa prijetni odnosi do gostov. To ugotovitev mi je povsem potrdil naslednji dogodek. Zjutraj, ko sem odprl omaro, je zaropotalo in J* zgornje police je padel na itK. moj električni brivski aparat Remington, vreden 23.000 din in se razbil. Ugotovil sem, da je bila deska police preozka in je zaradi večkratnih tresljajev s kovinskimi podstavki vred padla na spodnjo polico, aparat pa na tla. O tem dogodku sem seznanil direktorja Evrope. Dejal mi je, da naj vpišem primer z navedbo zahtevka in to dostavim upravi. Povedal mi je, da bo po vsej verjetnosti plačala nastalo škodo Zavarovalnica, pri kateri imajo zavarovane vse predmete. Zal pa so mu iz Zavarovalnice sporočili, da brivski aparat ne spada k zavarovanim predmetom. Pričakoval sem, da bom imel z razbitim aparatom Še neprijetne težave in sitnosti, kajti krivda uprave hotela ni, če je bila preozka deska police, še manj pa moja. Toda, direktor je pravilno ocenil položaj. Izročil mi je naročilnico za novi električni brivski aparat in me prosil, da naj oprostim neljubemu dogodku. Menim, da tak odnos vodstvenega kadra vzbudi pri gostu popolno zaupanje. Zato izrekam delovnemu kolektivu hotela Evropa v Kranju javno priznanje in* osebno zahvala^ Slavko Smerdel, Krško Sodelovanje občanov - pogoj za uspešno delo Kakšen naj bo program krajevne skupnosti V Btatutu občine Kranja je določilo 127. člena, ki predpisuje, da krajevne skupnosti sestavijo za vsako leto svoj delovni program. Ker je občinska skupščina potrdila že vse statute krajevnih skupnosti, lahko ugotovimo, kako je bilo v njih upoštevano to določilo. Vsi statuti krajevnih skupnosti obravnavajo program skupnosti in določajo, da mora tak program vsebovati: — ugotavljanje potreb delovnih ljudi, gospodinjstev in družin ter možnosti za zadovoljitev teh potreb, — usmerjanje gospodarskega in družbenega razvoja krajevne skupnosti, — naloge organov skupnosti, da b} se dosegel predviden razvoj in — usklajen mora biti z družbenim planom občine. Tako besedilo pa ni v skladu T občinskim statutom. Besedilo 127. člena vprašanje programa postavlja širše, in sicer, da program ne določa le nalog, ampak tudi višino sredstev in način, kako se ta sredstva zagotavljajo. Glede na dosedanje izkušnje v planiranju bi lahko podrobneie določili vsebino programa, in sicer: 1. ocena za preteklo obdobje, zlasti pa podrobna realizacija nalog iz finančnegn vidiki, 2. predvidevanja za bodoTJe leto, 3. razporeditev sređistev za posamezne predvidene naloge in 4. izvajanje programa. 1 L Pri oceni dela za preteklo leto bi morali predvsem zasle- dovati cilj, da se občani krajevne skupnosti objektivno informirajo, katere naloge .so bile izvršene, katere pa ne in zakaj niso bile. Ne bi smeli prevzeti slabo prakso občinskih planov, ki običajno nerešene naloge v preteklem obdobju enostavno zamolčijo. Po drugi strani bi morali prikazati, kako in zakaj so se sredstva trošila. Tako bi zagotovili tudi najbolj učinkovito družbeno kontrolo nad sredstvi krajevne skupnosti. 2. Seveda bo treba najprej ugotoviti potrebe določenega območja, ki bi jih bilo mogoče realizirati v prihodnjem letu. Vendar bo to vprašanje tudi v bodoče toliko časa odprto, dokler se ne bodo postavili perspektivni programi krajevnih skupnosti po posameznih področjih in v katerih bi bile zajete vse potrebe določenega naselja ter predvidena realizacija v posameznih obdobjih. Ker teh perspektivnih planov nimamo, bi morali zaenkrat vnesti v program le najbolj pereče naloge v okviru pričakovanih sredstev. Prepričani smo lahko, da če bodo take naloge vnesene v program in bodo čez leto postopno realizirane, potem bodo tudi občani v krajevni skupnosti prepričani, da se v okviru možnesti resno rešujejo njihovi problemi. Potem bo tudi odpadla praksa, da se zbori volivcev posvečajo svojim problemom na terenu, ne obravnavajo pa vprašanj, ki so pomembna za vso občino. 3. S tem, da bodo sredstva točno razporejena za posamezne predvidene naloge, bo tudi zagotovljeno v precejšnji meri namen- sko trošenje. Namreč občanom bo težko tolmačiti, da so organi krajevne skupnosti porabili denar za druge namene kot pa so se občani na zboru volivcev dogovorili. Razen tega se tudi ne bo več dogajalo, da bodo ostala sredstva krajevne skupnosti neizkoriščena. Ko bodo občani imeli pred seboj točno določene naloge, na drugi strani pa sredstva, potem ne bo težko začeti z delom. Sedaj pa nastajajo sporna vprašanja, zakaj bi se sredstva porabila, interesi se ne uskladijo in zato ostanejo sredstva neizkoriščena, najnujnejše potrebe občanov pa nepokrite. 4. Posebno pomemben je zadnji del programa, ki obravnava izvajanje nalog krajevne skupnosti v prihodnjem letu. Najenostavneje bi bilo, da bi ta del obsegal zadeve, ki jih bo svet krajevne skupnosti, njegove komisije in administracija obravnaval in reševal. Treba bo le zagotovita, da se bo delo organov krajevne skupnosti tako odvijalo, da bodo hkrati re-ševane njene predvidene naloge. Prigovor k temu je vsekakor ta, da je težko predvideti vsa vprašanja kar za eno leto vnaprej. Vendar je to mogoče, če opravimo pregled reševanja zadev v preteklem letu in jih potem primerno razporejene projiciramo v prihodnje leto, pri čemer upoštevamo, katere zadeve želimo v krajevni skupnosti prvenstveno rešiti. Pri sestavi programa krajevne skupnosti morajo sodelovati vsi občani, razen tega pa tudi zainteresirane delovne, družbenopolitične in druge organizacije. Program mora biti tudi realen in ne sme rušiti enotnos-ti obžine, ampak se mora vključiti v občinski družbeni načrt. Ne bi se smelo prezreti možnosti, da te programe pretresa občinska skupščina in da da nanje svoja priporočila zaradi usklajevanja celotnega razvoja občine. DOSEDANJE IZKUŠNJE PRI PROGRAMIRANJU Krajevne skupnosti imajo doslej že določeno prakso v programiranju. V preteklem letu so sestavljale perspektivne programe razvoja trgOvine, turizma in obrti. Ugotavljamo, da so bili s strani svetov krajevnih skupnosti vloženi precejšnji napori, da bi ugotovili bodoče naloge svojega kraja na omenjenih področjih. Ti podatki so bili tudi koristni za perspektivni razvpj posameznih področij v občinskem merilu. Medtem ko je bilo področje trgovine obdelano, sta ostali dve področji v obdelavi. Od leta 1959 so krajevni odbori ob koncu leta sestavljali plane potrebnih finančnih sredstev za prihodnje leto. Tak plan ima 6 poglavij, in sicer: -» vzdrževanje cest, — vzdrževanje kanalizacije, — vzdrževanje javne razsvetljave, — vzdrževanje parkov, spomenikov in obeležij NOV, — vzdrževanje pokopališč, — razna večja vzdrževalna dela na komunalnih delih. Vsaka posamezna postavka ima navedena merila (dolžina cest, dolžina kanalizacije, Število svetlobnih teles, površine parkov; vrsta in dolžina mostov) ter potreb- na sredstva za vzdrževanje. Vsako leto je te plane zbrala komunalna služba in nato podatke preverila na terenu, jih dopolnila ali popravila; ko so bila nato znana proračunska sredstva za krajevne odbore, so se razdelila po omenjenih merilih. Posledica takega dela pa je biJa, da se razprave občanov v tej smeri niso gibale, ampak bolj glede tistih objektov družbenega standarda, ki se ob tem razrezu sredstev niso upoštevali. V prihodnje bi morali biti omenjeni podatki sestavni del programa krajevnih skupnosti. Opozoriti je še na to, da je doslej samo 11 krajevnih skupnosti izdelalo osnutke svojih programov. Zato bo potrebno, da bodo tudi ostale krajevne skupnosti prav pred sprejemom občinskega družbenega plana in proračuna izdelale svoje programe in tako lahko zagotovile, da bodo njihov« predvidevanja usklajena z občinskim načrtom. Razen tega bodo morali te programe sprejeti občani na zborih volivcev. Take zbore volivcev pa bi morali sklicati ob koncu leta aH najkasneje v začetku prihodnjega leta. Ce bodo torej programe krajevnih skupnosti sprejemali zbori volivcev v prihodnjem letu, bodo potrebni precejšnji napori organov krajevnih skupnosti, da bodo v tako kratkem času sestavili svoje programe. Kot že omenjeno, so za program tudi važni podatki, kakšne jn koliko zadev so krajevne skupnosti obravnavale v preteklem letu. Za leto 1963 so krajevne skupnosti izdelale taka poročila. Iz njih je razvidno, da sb imele krajevne skupnosti 2P<9 sej, na katerih so obravnavale kar 1992 zadev, od tega 174 notranje zadeve. 114 finančnih, 29 obrtnih, 50 o servisih, 56 glede vzgojnovarstvenih usta* nov, 85 zadev blagovnega prometa, 75 o kmetijstvu in gozdarstvu, 56 delovnih razmerij, 88 o urbanizmu in gradbeništvu, 348 komunalnih zadev, 51 stanovanjskih za3 dev, 51 kulturnoprce^etnih, 60 področja šolstva, 40 o zdravstvu, 118 o socialnem varstvu, 28 o hiš" nih svetih, 94 organizacijskih vprašanj, 104 o finančnih in zaključnih računih, 55 dotacije, 179 o deW občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij in komisij svetov krajevnih skupnosti ter H" ostalih zadev. Ce se bodo ti V0" datki zbrali tudd za leto 1964 i*1 nadaljnja leta, potem se bo poka* zalo, katera področja postajajo * krajevni skupnosti najbolj pereča, kar bo tudi opozorilo pristojni'11 organom, da izvedejo preventivni ukrepe in da posamezna vprašanja pravočasno sanirajo; Seveda morali vse zbrane podatke v •¥* čini posredovati krajevnim skuP' nostim, da bodo našle svoje me' sto v problematiki vse občine. *°. pa bo tudi omogočilo posamezn1 Hiraj evni skupnosti da bo lahk^ odpravila pomanjkljivosti evojeg* dela. Krajevne skupnosti torej danes pred dvema pornembni^* nalogama, in sicer pred sprejetj^ svojiih letnih programov in ffr sestavo poročil o delu krajev^, skupnosti za leto 1964. Uspešno«* neuspešno delo krajevmfc <*.nih, sledijo Garnizon JLA Bohinjska z 846 krogi, SD Bled 914 krogi, SD Ribno 813 krogov, SD Radovljica 788 krogov, Garnizon JLA Radovljica 670 krogov in SD Nomenj 608 krogov. Med posamezniki je osvojil prvo 2. SD Iskra 654, 3. SD Bratstvo-mesto Dimitrij Milojevič (Garni- edi.nstvo II. 623, 4. SD Sava 6^3 zon Boh. Be'a> z 241 krogi od 300 kro-jov. možnih, s'edijo Franc Gregorc, Pci posameznikih je bil na j bolj-(SD Mošn'e) z 230 krogi, Jaka Vi- ši Naglic s 174 krogi pred V. Fre-dic (SD Radovljica) 230 krogov, lihom 173 (oba Br-ed.) in V. Vil-Andrej Resman (SD Mošnje) 229 i fanom (T- Nadižar) 171 krogov. — krogov, Marjan Fon (SD Bled) 226 krogov itd. — A. R. v Kranju V petek je bilo v tovarni »Sava« v Kranju tekmovanje kranjskih strelskih družin v počastitev dneva JLA. Udeležilo se ga je 8 ekip, ki so Se potegovale za prehodni pokal SD »Sava« Povabljeni so bili tudi. vojaki-strelci, pripadniki kranjskega garnizona, ki pa se tekmovanja v počastitev svojega praznika niso udeležili. Lanskoletni zmagovalec SD »Sava« se letos ni mogla upirati močnejši ekipi SD Bratstvo-edinstvo, ki je zasluženo osvojila prvo mesto in prehodni pokal. Doseženi rezultati so povprečni. Vrstoji red: !• SD Bratstvo-edinstvo I. 670 krogov (od 800 možnih), tW!tt :ii;iiiiiiiiniiiHii).M nmvm^'mmp^'MHM I Trener naših veslačev Peter Klavora piše o XVIII. olimpiadi v Tokiu | XIX. Pri piramidah Najboljši ZROP V domu invalidov in borcev NOB na Zlatem polju v Kranju je bilo pred praznikom dneva JLA na svečan način zaključeno letošnje športno tekmovanje, ki so ga organizirale borčevske organizacije v počastitev 29. novembra in 22. decembra. To tekmovanje je v Kranju že tradicionalno, udeležu-jeio pa se ga ekipe ZROP, ZB, ZVVI. JLA in LM. Nastopajo v streljanju z zračno puško, vojaško p\štolo in MK puško, v balinanju, kegljanju in šahu. Tudi letos je organizacija ZROP premočno zmagala in osvojila prehodni pokal v trajno last-. Ta organizacija je lani osvojila prehodni pokal v trajno last, zato je bil letos podeljen nov; Končni vrstni red letošnjega tekmovsnla: ZROP 27 točk. JLA 20, ZVVI 13, ZB 17 in LM 4 točke. Najboljšim so podelili lepe knjižne nagrade. — C. Šahisti nimajo prostora V Mavčičah pri Kranju imajo pri prosvetnem društvu tudi šahovsko sekcijo, ki uspešno deluje že 10 let. V zadnjem času sicer ni čutiti tiste dejavnosti kakor pred leti, vendar je njeno delo vredno' pohvale. Šahisti iz Mavčič so dobro poznani tudi izven meja naiše občine in okraja, saj so večkrat nastopali tudi na pomembnejših tekmovanjih. Zlasti aktivni in uspešni so bili mladinci. Eeden najtežjih problemov, s katerimi se sekcija v zadnjem času ubada, so primerni prostori. Nujno bi namreč potrebovali prostor, v katerem bi se sestajali in Šahirali. Matično društvo kot tudi svet krajevne skupnosti gresta sekciji na roko in se skupno prizadevajo, da bi rešili ta problem. Ko jim to uspe, pričakujejo, da bo delo zopet polno zaživelo^ — C. HlllllUlIllllIlHIltlliaHIIIIIHIIi Naše potovanje v Tokio ter na- nih rok. Imel sem nekaj denarja zaj je bilo zaupano holandski po- za najnujnejše potrebe naše gru-tovalni družbi KLM, Ta družba pe, kivsem ga Pa pozneje moral v nam je na povratku, v domovino Beogradu kriti z računi, v Kairu organizirala dvodnevno Prvič sem se srečal z bakšišem. bivanje, čudna je bita ta orga- Bakšiš — to je beseda, to je zah-nizacija. Nikjer nismo videli ni- teva, to je pravica vsakega Egip-kogar od KLM, ki bi skrbel za. čana. Bakšiš kraljuje v tem delu nas. Najbolj sem se tega bal jaz. sveta in treba se je navaditi nanj. ker me je skrbelo, da se ne bi če še nikoli nisi slišal za bakšiš, znašli v taki situaciji, da sploh te iznenadi in spravi v slabo vo-nihče ne bi nič vedel za našo od- 1 jo. Toda kmalu se privadiš, popravo in ker kot vodja grupe tu-. staneš flegmatik in nazadnje te di nisem nič vedel od ostalih, zabava. Vendar je šlo vse kot namazano Utrujeni smo legli ob štirih in nit se ni nikjer pretrgala. Ved- zjutraj, toda nismo še dobro za-, no se je našel nekdo, ki nam je prh oči. že so nas zbudili. Ob de-pokazal pot naprej ali kaj storil vetih dopoldne je prišel namreč za nas. Seveda so bili že prej ob- vodič, da nas bi popeljal v stari vesčeoi o našem prihodu. Na letališču nas je že čakal majhen avtobus, ki n*s je pripeljal v hotel Atlas v središču mesta. V hotelu ,so nas razporejali po so- egiptovski muzej ter do znamenitih piramid. i Zložili so nas v tri taksije in odpeljali smo se najprej v muzej: Bili smo še vsi zaspani in u truje-*' bah, sam pa sem se dogovn-;al z ni.in nihče ni kazal posebnega zanimanja, ko smo stopili med dragocene umetnine Egipčanskega receptorjem o organiziranju izleta k pif-amidam in še druge stvari. Medtem pa je pred hote- muzeja. Vsa zgodovina egipčan-lom še vedno čakal šofer avtobu- skega naroda, je bila strnjena V sa. čakal je na bakšiš. Trikrat je tem velikem muzeju. Stare zna-prišel Joža k meni in mi to po- msnitosti so b'le porazdeljene povedal., Nazadnje je prišel šofer velik'h obdobjih egipčanske zgo-sam po bakšiš. Toda ker mi ni dovine. Tolmač nam je pojasnje-rnogel dati računa za preleti bak- val v spakeclramj anglešč:ni. Mo-šiš, je moral ves jezen oditi praz- ral bi prevajati, da bi tudi ostali vedeii za kaj gre, toda bil sem utrujen in najraje bi se vsedel na najbližjo posmrtno masko, ki jih je bilo vse polno. Komaj smo dohajali našega tbl-mača, ki je imel menda nalogo, da nas Čim preje vrže iz muzeja, kajti plačali smo že vnaprej. Največji vtis so napravili na nas mnogi predmeti iz čistega zlata. Morda zato, ko smo bili tako suhi in niti prebite pare nismo imeli v žepu. Tudi do 200 kg težke zlate krste so stražili posebni čuvaji in težko je razumeti, da so lastniki teh dragocenosti vendarle tako revni in zaostali. Kmalu smo bili spet zunaj in zdelo se mi je, kot da smo se šli v muzej malo ohladit pred neznosno vročino, ki je bila zunaj. Se znamenitih mumij nismo uspeli videti, ker so v tistem prostoru prav tedaj nekaj popravljali. Vodja nas je priganjal in že smo se peljali k piramidam, ki so stale na robu mesta. Peljali smo 4e skozi mesto, čez reko Nil in ko smo se osvobodili strnjenega nase1 ja, srno v daljavi zagledali ma:hne silhuete nirarmd, ki so postajale vse večie. Ustavili smo se pod največjo Keopsovo piramido in se začeli razgledovati in čuditi nad mogočnimi umetnijami starin Egipčanov. Toda že so bili tu domačini s kamelami. Po več skupaj se jih je spravilo nad vsakega izmed nas. Eden te je vlekel na svojo kamelo, drugi ti je že pokril jjla-vo z znanim arabskim pokrivalom, tretji te je oblekel v gala-bijo itd. Ze so se nekatere kamele dvigale in le težko je naš vodič prekričal vse ostale. Najprej bi namreč morali v notranjost piramide in šele nato bi jahali kar mele do sfinge, ki stojijo nekaj sto metrov stran. Vse smo vrnili razočaranim Arabcem in se začeli vzpenjati v notranjost kamnite gmote. Piramide so sestavljene ta ogromnih kamnitih kock, ki ao položene druga na drugo brez kakega gradbenega materiala. Vzpenjali smo se po ozkem nizkem hodniku vsi sključeni in polni pričakovanja. Dolgo se nismo mogli zravnati, tako da nas je že bolel križ. Tedaj pa so nam prišli nasproti nek: turisti in le s težavo smo se plazili drug mimo drugega. Vroče je bilo žs zunaj, tu notri pa še rhrtotfo boli in zrak v hodniku je b;l s'ab. Prilezli smo v majhno kamrico popolnoma prazno — v dom faraonov. Komaj da jc bil naš trud poplačan, saj smo bili prepričani, da bomo prišli po ozkem hodniku v velike faraonove sobane okrašene /, umetninami ln polne dragocenosti. Sobica Je bila zračna. Stari Egipčani so bili res veliki gradbeniki. Nobenega okna ni bilo sre- di kamenja, vendar je bila ventilacija odlična. Tu nam je tolmač pokazal največji 30 ton težak kamen, ki so ga z golimi rokami spravili nad 100 m visoko. Ko smo prilezli iz piramide so se domačini spet s podvojenimi močmi vrgli okoli nas, s še večjim kričanjem in Še bolj nesramno. Vsak je hotel zaslužiti. Revščina je tam velika. Končno je le vsak izmed nas za-jahal kamelo in sedaj se je začela trnjeva pot. Kamela je hodila trdo brez^ občutka za ritem Sedlo je bilo trdo in neusmiljeno nas je treslo v neznosni vročini. Pokriti smo bili z galobijami in vročina je bila še večja. Lastnik te je vlekel za hlače in prosil za bakšiš. Prosil je, moledoval, jokal, ustavljal kamero, te vlekel za noge, toda kaj, ko nismo imeli niti dolarčka. Obrnil sem vse žepe in denarnico, našel holandski gul-den, sto naših dinarjev, dve nemški marki in mu dal v prepričanju, da bom imel mir. Toda še bolj me je prosi|, še bolj me vlekel za hlačnice. Postajal sem živčen, enako ostali. Videl sem Jadrana iz Izole, ki je skočil s kamele in nadaljeval pot peš do sfing. Malo je manjkalo, da" se ni stepel z vsiljivim beduinom. Pri-jahali smo do sfing in ko smo zapuščali naše kamele, so nas Arabci že drugič naskočili in vlekli do svojii kamel. Bili smo slaba volje, ker so nam Arabci pokvarili len izlet. Napravili smo Še nekaj posnetkov in se vrnili V hotel. C%^+$$+%$$$%^^