Štev. 28. IJSC^ch. Brije trikrat na me s e c. Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravništvo. — Oglasi se računajo po številu besed. — Uredništvo in upravdništvo se nahajata v ulici S. Lazzaro št. XI, II. nadstr. W Brivca dobiš v Trstu po 5 novč., v Gorici, Ljubljani, Pulju, Nabrežini, Št. Petru in Pragerskem po 6 nvč. Slovanska lipa. Žiga Laykov — Mozirski. Pozdravljam te goriv, srčno. Slovansko lipovo drevo'. Bogovom v čast je naš praded nekdaj Postavljal žrtvenike v lipov gaj ; Tu hrabri voj je čete svoje zbral, Ko dom v nevarnosti mu trepetal, Tu verni rod poslušal starešin, Pravično sodbo je in spomin, In često vabil mladež spev in ples Yr prijazni hlad je lipovih dreves . . . In kakor zdavna še današnje dni Naš narod, lip, te povsod časti, Saj krasna dika vseli dreves Kraljeva lipa ti si res! Mogočno kot zelenje vejni cvet Na vse strani razširja tvoj razplet, Tako prostrt obzor slovanskih tal Od Volge do Adrije obal. A kakor v višek se košat druže Mladike vitke, veje tvoje vse, Oj, da bi široširni Slave rod Tako se združil v smoter en povsod '■ Pozdrav moj, lipa ti srčan, Slooanstva ti simbol krasan! Ce tudi grom je tresel zemlje tlak In blisek trgal je neba' oblak, Ti stala si kot v bojni seči voj, Ki v prah porazil je sovražni roj. Mnog hrul nad tab® je besan vihar, .V tebe streti mogel ni nikdar ! Dasi zdrobljenih vidnih dokaj vej Stoji še deblo tvoje kakor prej, In vdar sekire te ne bo zdrobil, In črv stržena ti ne bo razril! * * * I nam razkačene nevihte strela Na temnosivem svodu je pretela, A narod ni se bal in ni se udal, Ko vanj zaganjal ljut se -jo naval. Kot k tlom priraščeni lipovi k^fčn, Tako on stal je čvrst in nevpognjen! In če sovražnik kruti nam grozi In se na nas kot r gori plaz spusti, Mi črnih se nakan ne bomo zbali. Kot lipa krepko vsikdar v bran mu stali! Pravični Bog nas k zmagi je pozval, Paladij svobode nam .on bo dal! — Pozdravljam te gorico, srčno, Stoletno lipovo drevo! Ponosno sred vasi v nebo štrliš, In z vonjo sladko gorski zrak polniš. Zroe dičnacvetni tvoj razplet širok, Osode naše se mi zdiš prorok. — Moj mili dom bo iz prahu se vspel In divnokrasno kakor ti vzcvetel; Ti zrla naših zlatih dnij boš vzhod ln naše sreče gledala porod, Zdrobljene videla boš ti okove In burno v zraku zibala vrhove . . . Kadar napočil bo plačila dan, Plačila dan za tisoč težkih ran, Kadar rumena zora vstala bo, — In k zmagi nas mogočni zvala bo, — Pred svet strmeči stopil bo Slovan — Rešitelj on in vzvišen velikan ! . . In če tedaj pod rušo vže bom snival, Ko rod moj bo srečnejše dnovc vžival, Iz grobne prsti lipa vzklila bo, Šumljala bajno — tiho nad mano: Kot iz gromade tenis je vzletel, In božji trpnik se iz groba vspel, Tako se dvignil je slovanski rod Y višine slave iz globin nezgod! o oo Životopis rastresenca. Moja mati je še živa, in je umrla na svoj rojstni dan brez otrok. Imel sem devet bratov, med temi dve sestri. Ze iz po-četka sein bil bolehen. Uzrok te moje bo-lehnosti so pripisovali zdravniki temu, da sem prezgodaj po svojem rojstvu na svet prišel. Rodil sem se namreč mesec pozneje nego so pričakovali. Dan na dan postajal sem za leta starejši. Moj oče je umrl tri leta pred mojim rojstvom; zgubil sem ga torej v najnežnejši mladosti, toliko da sem vedel. Svoje matere tudi nisem poznal, ona je 5 mesecev prej, nego sem jaz na svet prišel, umrla, pustivši mojega očeta v največi žalosti. Njegovo tarnanje je bilo grozno, —• to je bil tudi uzrok, da sem hotel postati glazbenik, in komaj 10 let starega poslal me je oče v trgovsko šolo. Ali to se mi ni dopadlo, hotel sem kaj druzega postati, zato sem se tudi premalo učil. Prosi sem svoje stariše, kateri so me zmerom ljubili, kakor da bil bil njihov sin, naj me dajo v gimnazijo, mislil sem -samo na medicino, katero sem nad vse ljubil. Moji stariši so popustili, če prav sem bil jaz proti, in tako sem stopil v gimnazijo. O-pomniti moram, da sem na to obiskoval trgovsko šolo, no s tem sem vam že potem pravil. V 14. lotu preinenil sem z nerazumljivo hitrostjo nenadoma počasi svoj plan; poslal sem namreč svojega očeta v gimnazijo in dovolil sem svoji materi, da postanem tir. med. uu. Oil mene se je pričakovalo malo in nisem jih varal. Z železno pridnostjo in z potrpežljivostjo, kije bila skoro lahkomišljeuost, napravil sem doktorat, ter začel izvrševati zdravniško prakso. Kadi tega je nastala pri meni doma neka nova epidemija; starci so umirali, otroci pa na svet prihajali; med 10 že nami bilo je najmanj 'lo A našel jaz drugo Sem okence že. A dekle? — Hvaležno Za pesmice je. Škorpijon. P>.: To se mi pa dopada v Trstu, da je po vsem mestu tlak ! Z.: 'Po je samo radi Slovencev ? B.: Kako to? Z.: Dragi moj, ako bi bilo kamenje mesto tlaka, bi Slovenci vse Tatjane ka-inenovali ! Dijak. Prosim pokličite me jutri ob pol deveti uri zanesljivo«. Gospodinja: »Ze dobro, če le boste do tistega časa že doma«. Uganjke. Kdaj postanejo tržaški »neodrešenei« »odrešenoi« in kdaj zginejo Slovani iz Trsta in Primorske?« Ko Italija Trst zasede. In kdaj bode to? Tega ne bode nikoli! Zakaj so bili Nemci »izzazivani« v li. a. b. a. li. i a. jI, !a-j h. 'A. iS. a. li. "A. Celju od Slovencev in Cehov ? Zato, ker je Celje po izpoved bi kran jskega klerikalca » Vaterlandu« za Slovence »Fremdes Gebiet«. Zakaj je Bog podaril Slovanom dar učenja tujih jezikov ? Zato, da postajajo nekateri lakše rene-gatje in prodanci. Zakaj smo Slovenci v Trstu in na Primorskem nasproti vladi nehvaležni ljudje. Zato, ker nam je dala v Trstu n e-]) o t r e b n o slovensko šolo, v okolici okrajno glavarstvo itd. itd. in vendar nismo še zadovoljni. Kako je tržaški Llovd poka/al svojo lojalnost nasproti avstrijski državi, koja ga podpira ? Tako, daje zadnjič vozil gratis ob istrskem obrežju generala Garibaldi - ja, »inšpieirat«. Zakaj vpijejo naši ljubi sosedj9 tako radi »evviva 1' Italia !« ? Zato, ker jim se tu predobro godi in ker si ne upajo: »Pereat A.......!« Kaj se morajo kranjski kaplanje po novi maši učiti ? Raz leče politiko razlagati, liberalce ljubiti in »petijot« prodajati. Kdo ima prvo besedo v Trstu ? »Piccolo !« Koji iredentarji so navadno najhujši ? P o n c m č e 11 i in p o i t a 1 i j a n č o n i Slovani. 9 Zato, ker si jih država sama vzgaja. Kaj je Slovanov proldetstvo? Nesloga. Koji krvnik in nasilnik sedanjega veka je najbolj znamenit in najbolj — per-fiden ? Milan Obriti. Pozor starinarji. Znameniti kodeks. Opomni se vse slavne slaviste, kakor g. Jagiea, Rutarja g. Pe-rušeka in dr., na veleznameniti kodeks, ki se je našel 189'.). leta v izvestju c. kr. gimnazije v Trstu. Posebno pa se priporoča g. Lovcu; mogoče da bodi še v tem kodeksu kaj važnega in sestavil še kaj paragrafov. Kodeks v imenovani knjigi stran 100 se glasi: Durch An-kauf: Ponladni gliesi 6 H. Lujza Pe-sjakav, Vijolice 1. H. — Kneza hiježaicr 4 H; I. Gangl Bluč in teme 1. H. Thosi Zabuvar kajžav 5. H. — Dimnih, Preponedke 1. H. — Najišnica za mladine 16 H. Neizvršljiva kolobocija. »Soča« imenuje koloboeije gr. C o-roninija predlog, da bi se z n a s k o-k o m p r i dobile p r a v i o e, k a ( e r e gredo Slovencem v naši deželi. Mi pa vemo, da so to le zato koloboeije, ker se nedado pri sedanjih razmerah izvršiti. Denimo pa, da bi bilo dovoljeno goriškim in drugim Slovencem, na svojo pest vzeti z naskokom vse kar jim tiče, bi hotel videti ali bi se to ne zvr.šilo v 24. urah. Vsega ni mogoče bi ugovarjal kdo. No to je res, vendar bi si hoteli prisvojiti en lep »poroijon«, za stare dni j. Nezrelo grozdje. Na zadnjem zborovanju učiteljskega društva za Goriški okraj so prijatelji želeli pridobiti Medveščeku, »ekskolegu« častno članstvo. Pa bogsigavedi kak duh je uplival na navzoče, da so jo »na ta predlog« kar popihali iz dvorano in odveli častno članstvo seboj, da je izročč, Petru skala, a ne onkmu ki je že poskočil čez dva praga. Vc- Avstrijska ministerstva bolehajo /.o mnogo let na kurji jezični bolezni, tako imenovani »pivida«. Tudi Thun in nj >govi tovariši so zboleli na tej avstrijske) pi-vidnej specijaliteti ter so morali iti menjati zrak. Slovani so že davna našli lok temu zlegu.; treba bi bilo podrezati nemškim kuram jezike. Tega se pa Nemci bojč, ker bi po opoziciji sledila v nemškem kurniku taka »mrzlica«, da se je bati za vsonemško kuretnino. Pred rajem. (Glej sliko). Živel je na Slovenskem o nesrečnih časov narodnih prepirov mladenič blaga slovenska duša, čisti narodni značaj. Sledil je vnetim srcem zgodovino svojega naroda, kojega je ljubil z celo svojo dušo. Ni mogel razumeti avstrijske vladne politike. Ni znal tolmačiti, kako da najzvestejši narod ne~mora podreti do enakopravne veljave z drugimi. Čital je slovensko knjigo, prebiral slovensko časopisje in videl kako doni iz njih klic do pravičnosti — a pravice nij ! Zgodi se da mladenič zboli, huda vročica hotela je pregnati dušo iz mladega telesa. — V boju med življenjem in smrtjo imel je čudne sanje. Potoval je po neznanih krajih, više in više slednjič pride do rajskega vhoda Že je hotel vstopiti, ko mu stopi nasproti sam nebeški ključar. „Kaj iščeš mladenič in od kod prihajaš?" „Slovenec sem, iščem pravice, enakopravne domovine ali je najdem pri vas ?" „Dragi, prezgodaj si prišel, pri nas se samo latinski govori; vem da tega jezika ne razumeš, kaj boš delal notri". „Ali ni nobenega naših tukaj ?" „Malo jih je in še te lehko na-šteješ v koledarju. Imamo sicer dva brata — vašega jezika ali nimata nič kaj sreče, ker niso še prišli časi za ,,slovansko bogoslužje". — »Torej se morem zopet vrniti na zemljo in dalje trpeti in čakati!« »Ni drugače. Mirno pojdi in reci tvojim bratom ob Soči, Savi in Dravi, da naj denejo prepir sušit v dimnik, ker je že zrel. Reci jim, naj bodo pripravljeni, ker se bodo v vaši domovini vršile čudne reči. — Potolaži jih z besedami: Stoji z ap i s a n o v v e čni h bukvah, daje Slovanskemu n a-rcdu prisojena še lepa in slavna bodočnost. Pojdi! Te sanje pripovedoval je mladenič, ko mu je odleglo in je bil »rešen smrtne nevarnosti«. Ta je pa najbolj slana. Kmalu potem, ko so naši okoličansld konšiljiri pokazali »figo« mestni dvorani in farabutni galeriji, se je samolaškim očetom zdel dolgi čas. Misel da besedo, beseda lioee postati dejanje in res naši »zelenci« so si zašli v lase. To vam je bila komedija zadnje čase. Mestnim očetom ne diši več sedanji župan don Peter, ker zahaja menda celo k maši in ne v sinagogo; — to je le pretveza »governatorja«, ki pušča rakete v luft — v resnici pa, ker ima župan tu in tam tudi kaj svojih misli, seveda ne »naših« temveč čisto italijanskih. Naš »izvoljeni« so jo začel' igrati po zadnjem kroju. Kar je kljukastih nosov in starega iredentarskega katekizma so zvesti governu na lesnem trgu, — deloma pa pod dežnikom »Indipendenta«. -- Spet drugi divjaki bi Vpa radi igrali »soeijaliste«, ustvarili so si »Lavoro« : zdaj »Avanti« in dobili moža »značajnega«. »Lavoro« je odprl baterije na župana in asesorja Artika tega tudi tudi zato, ker hodi poljubljati cerkvene kljuke. To vam je bila gonja, da je bilo veselje: psovke so frčale kakor strele. V tem, ko so tržaški očetje obračali sta župan Donpiero in A rti ko pa prav možko obrnila »jopo« proti burji. Glavna bitka se je vršila i"), oktobra. Na dnevnem redu je volitev magistratnega ravnatelja — najvišja služba za županom — in dosmrtna. Delegacija si je izbrala svojega Boc-cardia: je že moral biti pravi »avstrijski gimpel«. Zupan pa svojega Artika. Pri glasovanju je zmagal župan in s tem cvrk-11 i 1 nasprotne mu sršene. Nasledek: delegacija odstopi, a odstopil je tudi ž njimi najzagrizenejši nasprotnik tržaških Slovencev — brezvernik, žid in ob enem kultus minister katoličanskih šol v Trstu in okolici. Strah učiteljev, italijansko-čifutski papež in veliki mojster ob enem. Najbolj zvita lisica v italijanskem brlogu tržaškem. — Mojzes Luzzato. Padel je »idol« govezna, in padel je brez slave in pomilovalne solze. To lahe še najbolj peče. — oo o Srbski Milail: Kaj se vam zdi moja rana, ali nisem zgubil že preveč krvi ! Zdravnik : Prav malo krvi jo bilo. Milan : Tako, tedaj moram takoj ukazati, da ga puščajo .. . (seveda nedolžnim.) Smola na tržaškem ministerstvu. Najprej so morali avstrijsko udani mestni očetje slišati, da je najvišji tribnnal uničil rekurz za uzidanje tiste imenitne table, katera bi imela pričati potomcem, da so dne 15. julija 1899. po zborovanju istrskih županov, nosili Italijani na rame-nah dva istranska prodanca v kratkih hlačah, katera sta še prejšnji dan pripodila čredo pičulatov na trg. Isto sodišče je tudi zavrglo vsa gra-vamina v prilog zaničenja izvolitve Ivana Nabergoja. Naš očka pa si je o tem pri sladkem prosekarju mislil: »Glejte, glctc mene ne marajo, ali moje buteljke tako radi srebajo. — Narobe svet! A.; Kaj je servilizem ? 1$. : Slaba stran Slovanov. A. : Zakaj se slovanski uradniki, če tudi spretnejši, italijanskim in nemškim zapostavljajo ? I>.: Zato, k e i' imajo madež s 1 o-v a n s t v a na sebi. oo o Kdo so ti možje — ali niso uskoki? Vratselio pristen Nemec — V račko je bil Slovenec. Vaupotič je bil odločen narodnjak; zdaj pa je »značajen Nemec. Domanjko se sili Nemca pa revež niti jezika ne pozna. Drilževec se je Nemcem pridružil, bo že nekaj. liantasa; na teg a so Slovenci zidali kakor na kamen. Weberitsch in Toni asi cli sta bila odločna Slovenca — zato sta se odločila in zbežala v želodov gozd. Dervaritsdi, no ta Če ni pristen Nemec, ga nima ves Radgonski okraj. — Ali so te uskoke volili slovenski volilci ? Če so jih naj si jih pa drže! Kakoršni volilci taki izvoljenci. Nova politika. Primorsko raskosimo Urice Lahom izročimo Saj dovolj nas je Sočanov, Vipavcev Goričanov Združene v Slogi lepi: Vsak nas vidi k d o r ni sle p i ! Takotako. 1 pravo je. Pobožni italijanski svečenici podučili su liepo svoje stado (otroke) o dolazku nadpastira i o njegovej nakani, da deli slovenske blagoslove. Krščanski "nauk jo pao v dobro tlo i eto ti obilata ploda. Biskup Sterk nesmije v Piran. Tako viče slav. občinstvo slav. Pirana i to poročuju biškupu podredjenci — župniki i kanoniei, a tako onim nasvetuje i c. k. činovnik. 1 pravo je! Biskup neka ostane doma, za bermu piranskih republikanaea neka si razvija glavu, ta nadavno bio v slav. Piranu slav. general beg vojske Garibaldi •— koj i jih je utvrdio v vjeri kako treba, da strpljivo čekaju svojo spasenje izpod tujega jarma. ,,Naša Sloga". o oo Vseveden iz Karšincev nam piše, da se hočeta obrita Franca oprati. No čejima je mogoče naj se; samo zdaj bo težko ker je voda kalna. — o°o Nagrobnica. Tukaj počiva nadzornik Gobane doktor koroški. — Sel je revež nemške gobe brat: -- »Vsem koroškim Slovencem, kateri imajo pravice obstanka«. — Kadar se on vrne pojdemo pa mi spat. Žalujoči Gorotanci. B.: Zakaj teče ura na poštnem poslopji zmerom slabo? Z.: Zato, da opominja lahko Slovence, kedar se pridejo pritoževat radi zakasne- li! pisem B.: Zakaj pa straži vedno policaj spomenik pred kolodvorom? Z. : Zato. da vsak tujec opazi, da je —■ avstrijski spomenik ! o oo B.: Kaj niso hoteli dati Corsu ime: »Francesco Giuseppe«« ? Z.: Da, ali niso hoteli žaliti - Slovencev ! K Razni politični otroci. ,,SoČa" govori o nekih političnih »otrocih«; pa nc da hi bili mi Slovenci taki. Nemški politični otrok ima polna usta kuha pa reži in kriči da je lačen, da mu hoče Slovan vse iz sklede pojesti. Laški politični otrok, si dela nedolžen kakor velikonočno jagnje pri polnih jaslih, ter mekeče, da se ga naj usmilijo, ker mu gre za kožo, češ slovenski volk ga koče pojesti. Slovenski politični otrok pa kateremu je mati zažugala, naj varje hišo, sreča pred hišo tata, ter mu na vsa vprašanja pove, v »nedolžni odkritosrčnosti«: kje hrani mati ključe, kje zapira oče denar, kje spijo hlapci in ali imajo psa pri hiši. No, tatu ni nobena težava oropati Slovansko hišo — ako jo varje tak političen otrok. Gospod ič: »Ti mali, prosim, daj mi malo ognja«. C e v 1 j a r s k i učenec [ kadeč): » Tu imate krajcar, pa si ga kupite!« o oo Štajerski drobiž. Brivec priporoča slavnemu ltraj-nemu šolskemu svetu v St. Ruppertu, naj le pridno kupuje vse šolske tiskovine pri »nemškemu popru«. Tako bodo imeli vsaj Nemci božji posel in naša mladina se bode bolj »hurtig« naučila nemško »špraho. St. Rupertski kramar nad Laškim trgom, hodi po užigalice sv. Cirila in Metoda v Celje, a ko jih prinese domu, glej čudo, v svoji kramariji so vse spremene v Sudmarkovce. Da se ta čudež bolj po-gostoma vrši, za to skrbe St. Ruperčani, ki tako pridno kupujejo nemške svečioe. Gospod župan Scheseherko v Planini, misli ustanoviti slovensko posojilnico z denarjem, ki ga je kmetom posodil. Ako se mu pa to ne posreči, bode prodal ves »šmir«, ki ga ima v prodajalniei kar na debelo. V Zabukovju nad Sevnico misli kandidirati Šantlenardski kramar. Taji? Požun je tega vesel, ker dobi dobrega naslednika. Zabukovski možje bodo menda še malo pomislili. B. : Ti, k kateri stranki pripada Kamber? Z.: Iv politični! B.: Kaka stranka pa je to ! Z.: To je stranka ki se drži vodno mošnje ! B.: Zakaj je prišel general Garibaldi v Trst? Z.: K... g. vitezu Svareu sc je prišel zahvalit, da se godi okoličanom tako dobro ! P>.: Torej drugo leto pridejo slovenska društva v »Monte verde« kaj ne? Z.: Da. da, ali bojim se da pridejo res na — zeleni hrib! Cuj Pepček, ti imaš pa danes obe lici zatekli ! — Se vfc, moj mojster me šlata po desnem, a gospodinja je pa levičarka. Zdaj pa pomagaj si človek. B.: To gledališče: »Politeama Rossetti« je res krasno in veliko; koliko osel) gre noter ? Z. : Ako dajo Taljani koncert največ 800; ako dajo Slovenci najmanj 3000! Dopisi. Iz Slivja za plankami. Brezovska fara ima mežnarico vdovo, zato vabijo »Brivca« tja, da bi jim inštaliral domačega cerkovnika moža. Mi pa trdimo, če je v Brezovici treba tvoje britve, bi jo tudi pri nas rabil. Da ne boš imel prveč truda, izročimo ti en sam parček kljunačev: enega petelinca in eno kokošico. Ta naš peteline, ima neko posebno slabost, da zahaja na tuja dvorišča in tam odpravlja in zasmehuje drugo kuretnino; in zgodi se tudi, da mu tudi kura pomaga če je ravno pri roki. Kadar se ima zljubi gresta lepo na španeir v mežnarjevo dolino gledati ali je že krompir zrel. Zakonski niso vedno srečni tudi med perutninozajdeprepir in kokodakanja. Kadar se naša kura zjezi je naravno da zboli in more v gnezdo. K sreči pa da je peteline dobrega srca' on jo streže po dolžnosti in vesti. • To je tudi povsem prav. Se eno ti moram povedati. Tukaj v Slivji imamo lepo cerkev in lepe orgije, ali žalibog one ne pojo. Noben ne ve povedati, liti lv< ikšni bolezni trpe. Sedanji pevovodja na kom bi rad igral ko bi znal ; naš učitelj morda bi tudi rad zbudil orgi je iz spanja, pa mu jih ne marajo izročiti. Škoda res, da se tako malo skrbi za lepo cerkveno petje pri nas. Kedo je temu kriv, ti ne veš Brivče mi pa vemo. Rau-sau. Jf 1>. : Kaj prodajajo na Piazza delle Legna drva in polena ? Z.: Bog ne daj! Potem bi moral kmalu »Pieeola« odnesti, pete kakor po v ž svojo hišo. Letigram. Šturje na Vipavskem! Položaj je skrajno kritičen! »Klarinet izpod boršta« je pozval Dr. Pulčič-a na posvetovanje. Podrobnosti tega posvetovanja so do sedaj še tajne, a toliko je gotovo, da je bil Dr. Pulčič takoj po posvetovanju v avdijenci pri okscelenci »Ribniškemu basu«, kateri mu je podelil važno nalogo, da zašije luknjo, koja je nastala vsled dolgotrajnega gibanja konservativne in napredne stranke. Pričakuje se vsestransko, da bo (dokle) dr, Pulčič, kepaciteta prve vrste, mož eminentnih zmožnosti, ugodil zaupanju, ki se stavi v njegovo osebo ter, da spravi zadružene stranke v trdno celoto. Kakšne niti se bo poslužil pri tem poslu ni še doznano. Nevarnost preti samo od jedne strani in sicer od dvornega svetnika dr. Zigončeka, kateri, je pričakoval za trdno, da se njemu poveri naloga, delovati na pomnjenje razburjenih duhov. Dr. Pulčič sklice zastopnike obeh strank na nevtralna tla, v prostorno dvorano plemenitaša Kus-a. Brivčevo leto. Danes 10. oktobra končuje Brivčevo leto. — V tem letu se je mnogo brilo iu žajfalo na vse strani. A dela je še dosti, kosmatincev pa še vedno preveč, Upamo, da nam cenjeni naročniki ostanejo zvesti tudi v prihodnje, ter nam pridobe še katerega prijatelja. Mi pa se hočemo truditi, da ugodimo vedno bolj našim cenjenim čitateljem in čitateljicam. Na zdar ! Listnica uredništva. »Slovanski svet" in „Slaviscta Eclio". JNh Dunaju izhajata ohadva lista, prvi na slovenskem drugi na nemškem jeziku. Izdajatelj je gosp. Fran Podgornik. „Slovanski svet" izhaja 10. in 25. dan v mesecu na 1(1 straneh in stane za vse leto -1 gld. „SIavist'lies Echo" izhaja 1.. 10. in '20. dan v mesecu in stane na leto 5 gld. — V Trstu ga prodaja tobakarna L&vreučič, v Ljubljani bukvama Schvventner po 14 nvč. IHT Oba časopisa vestno zasledujeta slovansko gibanje in temeljito razpravljata najvažnejša dnevna politična vprašanja. Noben slovenski poli-tikar ne bi smel biti brez teh listov. ooooooooooooooooocx>coocooooooo Kedor daruje noveli* za družbo sv. Cirila in Metoda pomaga rešiti našo slovensko mladino i/ laških in nemških krem pel j. 03(XXXXXXXX30»OOOOOQOQOOOOOCOOO Miroflilnica (Hroiiiri) B. Poniž v Gorici Tržna ulica v poslopju okrož. sodišča Po zmernih cenah nudimo fino blago, i. s. suhe in oljnate barve pokosti (lake), za-mazko (kit), klej, čopiče, razne krede, cement, zamaške, gobe, milo, sveče, petrolej, cevi iz kavčuka, mineralne vode. cedi (gume) kirurgično opravo, pogačo za pse, parfumerije itd. Slovenke pozor! U ^ ^f Kupujte vedno od svojih! v Mdriici PnVoli Vam i,rii>,,r<>&» sv"j° l>°- IVmllJCl UUKUlj ga to založeno prodajal-nico na Korzu Štv. 8. v kateri dobite po primerni ceni raznovrstno žensko in možko perilo, narejene obleke za gospe in otroke ter razne druge potrebščine za gospe in gospode. Potrežba je točna cene nizke. Vpoštcvajtc cenjene Slovenke ta oglas ter kupujte pri domačinih ! O IT A K MIHA trgovec ulica S. Calariiia i\. 9. - trst - ul'oa S. Caiarina št. 9, (Nad 30 let stara firma). Razpošilja razna olja, kavo, riž, južno sadje, jestvine in kolonijalno blago. Pošilja se na debelo in drobno. Pošiljatve samo na povzetjč, posode ostanejo na račun firme odjemalca pa pogodbi. - Blago, katero ne vgaja, se vzame nazaj. Cena olju je od 28 nvč., do 72 nvč. Kave dobite: Cevlon, Domingo, Gua-teniale, Jamaika, Moka, Java, Portorico, Perl, Victoria, Rio in Santos. Priporoča svojo bogato zalogo vsem stanovom : duhovnikom, učiteljem in uradnikom. udani Novak Miha. Prva slovenska trgovina i želežjem Konjedic & Zajec v Gorici, pred nadškofijo 5. Oče, po kaj greste v Gorico? Moram nakupiti razno železje. Pri Konjedicu tfc Zajcu dobim najboljše štajersko železo, železne, cinkaste, pocinjene in medene ploščenine, razna orodja, štedilnik ognjišča, peči, cevi, nagrobne križe. Tu dobim okove za pohištva in stavbe; koroški acalon in Brescia jeklo, razne cemente in kmetijske stroje. Vse po najnižjih cenah. t Usojam si slav. občinstvu naznaniti, da prevzamem in izvršujem točno naročila na i kavo, čaj, olje, riž, makerone, delikatese, sadje, ribe, vina itd. 1 Pošiljatve v omotih po 5 kg. oddajam po pošti, one od 30 kg. naprej pa po železnici s povzetjem. Tuke pošiljatve se izplačajo vsakomur, posebno p. n. gg. krčmarjem, družinam in onim, ki rabijo za dom različne jestvine ali žele o raznih prilikah nabaviti si specisli-teie, katerih se na deželi ne dobi, ali pa le zelo drago, n. pr. morske ribe, in raje, sveže sadje, fino olje, itd. W Glavni moj namen je razpošiljati dobro blago in po nizki ceni. Cenike dopošljem radovoljno in brezplačno. Za p. n. gg. trgovce imam poseben cenik in zamoren dajati blago po tako nizkem kupu, da se ne bojim konkurence. Tudi sprejemam zastopstva in vsakojaka posredovanja. Z odličnim spoštovanjem ERNEST PEGAN Trst, ulica S. Francesco št. 6. M: i rejristrovaua zadruga z omejenim poroštvom, edini in prvi slovenski denarni zavod v Trstu Ulica S. Francesco št. 2. sprejema hranilne nloge in obrestuje 4"/0. Toliko ne plačuje v Trstu noben denarni /.»> od. Kontni davek od vlog plačuje zavod in ne vlagate! 6 Obresti sc vsako leto kapitalu pripisujejo, dateKi. obresti od obresti, tudi če dotičnik ne prinese knjižice. Vloženega jc bilo lota 1892 gld. 17.GB3.7il 1893 „ 38.245.13 1894 „ 49.741.6<> 1895 88.644.52 189« „ 125.448.27 1897 „ 1(54.907.79 1898 „ 2(i 1.4-24.45 Skupni promet od 1892-1893 g!. 3 212.095 10 m i Pozor! T/ u Pozor! za leto 1900 izide v Trstu meseca novembra. W Cena 30 nvč. „Brivčev koledar" bo morda najinteresantneji vseh koledarjev, kar se jih bo še tiskalo v tem umirajočem stoletju. ,,Brivcev koledar', bo ilustrovan in šaljiv. Šiljivega gradiva prinese najmanj za eno celo leto. Oziral se bode na vse stanove. Trgovci in obrtniki lahko tiskajo svoje Oglasu v njem z uspehom. Naročnino in vplačila za oglase s p rajem a upravništvo ,,Brivca". D.1 bode vsebina ,,BrivČevega koledarja" bolj interesantna razpisu jemo sledeče nagrade : 1. Za najboljšo humoresko od o do 6 tiskanih pol oktav: 10 dO 20 kron. 2. Za najboljši „dovtip": eno leto ..Brivca" ali rusko-slov. slovar. .'!. Za najboljšo ,,šaljivo pesem": Cankarjeve vinjete. (Jradivo se pošlje najpozneje do 1. novembra, pod kuverto; posebej pa iuie z naslovom poslanega gradiva. m k r XXXXXXXXXXXXXXX Gostilna Fran Potočnik ulica Ireiieo st, 1, - trst - ulica Ircneo št.l, Toči pravo domače istrijansko, dalmatinsko in belo vipavsko vino, Steinfelsko vedno zveze pivo. Gosta se vsak čas postreže z gorico ali mrzlo jedjo. Vse čedno in zdravo. Postrežba točna. Odprto vedno do polnoči. Za obilni obisk se priporoča udani Pran Potočnik gostilničar. xxxxxxxxxxxxxxx Edino pravi Pag-lianov sirup ^SI^BBi kri očiščajoč. ■KHSBRt Ni jeden tolikih posnemalcev in ponarejevalcev Paglianovega sirupa, se ni nikdar upal tajiti, da iznajditelj istega ne bi bil prof. Girolam Pagliano = ustanovitelj tvrdke v Florencij, že leta 1838 — katera sama poseduje izvirni proces tega izdelak, kateri je prešel po postavnem pravu dedinstva, in je samo ona v položenju ponuditi, kako v tudi ponuja deset tisoč lir vsakemu bi zamogel protestirati proti temu pravu in dokazati nasprotno. To naj zadostuje, da bodo odjemalci smatrali nespristen vsak drugi, ki ne bi prišel iz edine fa-brike prof. Girolamo Pagliano iz Florencije ulica Pandolfini 18. Lastna hiša. Tudi naj se pazi, da vsaka steklenica ali škatijica mora imeti od fa-brike depozitirav pečat, ki ima obris v modri barvi privlečen z črnim zategnjenim podpisom. Schutzm&i k«. Vsi drugi pečati so ponarejeni. ČUDEN FRAN urar Glavni trg, - lji buana - &ia?ni tu Priporoča ure, zlatanino, kolesa, šivalne stroje. Najnižje eene. — Najfinejša Stiria kolesa in več drugih vrst koles. Ceniki na razpolago. Leposlovni list za ženske i z -haja v Trstu dvakrat v mesecu. Prinaša razno gradivo za ženski svet; posebno pri po vesti, pesmi in razne pod učne nasvete za matere in h č e r-k e. — Za vse leto velja 6 kron. Naslov: Upravništvo „Slovenke" Trst. EDINO PRAVI PALIANOV SIRUP HZ^Z ki čišti kri IZZZZ OPOMIN v interesu lastnega zdravja. —- Pravi Paglianov sirup, ki čisti kri, je edino oni iznajden po prof. Girolamo Pagliano iz Florencije (ne od Ernesta k.' drugih Paglianov. Ernest Pagliano iz Napolja skuša drznostjo slopariti občinstvo, češ da je njega sirup pravi. Ali to ri res. Da je Ernestov sirup res njegov to ne tajimo, ali da ni od iznajditelja to trdimo. Tvrali. Girolamo Pagliano v Florencij, ponudi 10 tisoč lir vsakemu, ki bi upal dokazati nasprotno, kar pa Ernest nemore. Opozarjamo Vas na edino tvrdko Girolama Pagliana v Florencij, Via Pandolfini 18. Vsaka steklenica ali škatlica-nosi položeno marko: — na svitlo modrem polju — črno in raztegnjeno tvrdko Girolamo Pagliano. (To. je glavni znak.) Zdaj ste razumeli. U GOSTILNA v ulica Conti -^p® (za Holtom). -— Javljam slav. občinstvu, da v moji gostilni dobi vsak mojih gostov dobro ^ črno istrsko in dalmatinsko, < belo vipavsko vino. Točim tudi vedno sveže Dreherjevo pivo v sodčkih in buteljkah. Lačni želodec dobi v kuhinji potrebna jedila. - Imam tudi prostor za kegljanje. Priporoča se udani Mi ho vil Ribarič. >000000000000 Prodajalnica jestvin Vekoslav Pečenko O ulica Commerciale 11. Našim slov. gospodinjam, hišnim in drugim, katere stanujejo v obližji moje prodajalnioe naznanjam, da se v moji zalogi dobe vse potrebne jestvine za katero si bodi družino: kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol, moka, sveče, frank itd. Vse po primerni ceni samo dobro in zdravo blago. Kedor pride enkrat se vrne. Z obilni obisk se priporoča udani Vekoslav Pečenko, trgovec. Svoji k Svojim! Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu bogato založeno pekarijo. — Postreže vsaki čas s zvežim kruhom : prodajalce, Jcrčmarje in odjemalce na debelo s primernim obitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Prodaja se vseh vrst moke — domače pečivo — sladkarije in pristno domače maslo. — Sprejema v peko domači kruh; vse po.nizkih cenah. Pekarija je v W ulici Stadion št. 20. odprta je od f>. ure zjutraj do 10. zvečer. Priporoča se udani Jakob Perhavc, lastnik. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO0O* Slovenska gostilna „PRI PETELINU" v Trstu sprejme vsakega lačnega io utrujenega gosta ter ga pogosti z jedjo in pijačo, da bode zadovoljen. Ciospodar gostilne ^ ANTON VODOPIVEC ^kff je preskrbe] svojim gostom hladnega, vedno svežega piva, vina belega in črnega vipavskega in butiljkam. Prijazna gospodinja pa Vas postreže z tečnim za-juterkom, kosilom, večerjo. l)a bolje ustreženi svojim cenj. gostom, posebno pa trudnemu popotniku, mipravil sem tudi spalnice zinehkinii in čednimi posteljami, katere oddajam svojim gostom v prenočišče. — Cena je zmerna, Vs3 prav čedno zdravo in ceno Popotnik, ko prideš v Trst, ozri se na krasno tablo: ,,PRI PETELINU" Ulica Gliega štev. 7. )OOOOOQQOOQOODQOOOOOOOOQQOOO®Oi