Iz poezij H. Heine-ja. — A. Cjehanovič : Mstiiiski močeradi. 271
Iz poezij H. Heine-ja.
Preložil A. B—č.
Kadar ležim na ležišču
V odeji blazin in noči,
Podoba sladka in mila
Mi plava pred očmi.
Ko tihi spanec rahlo
Očesi mi zapre,
Na tihem v sanje moje
Podoba splazi se.
In prvi solnčni žarki
Je še ne prepode;
Ves dan, kjer hodim, nosi
Jo v sebi moje srce.
Jaz ne prisegam, poljubljam samo.
Za ženske prisege je gluho uho !
Beseda tvoja je sladka, poljub
Je še sladkejši, čeprav je strup.
Imam ga, le nanj verujem, držim.
Beseda pa druzega ni, kot dim.
Iz poezij H. Heine-ja.
Prevel Al. B—č.
Demante imaš žarovite,
In biserov venec blesteč,
Oči imaš divne krasote —
Predraga, kaj hočeš še več?
Na tvojih očij krasoto
Sem zložil koprneč
Krdelo nesmrtnih pesmij —
Predraga, kaj hočeš še več?
Krasota tvojega oka
Mi bila je oster meč,
Uničila je celo me —
Predraga, kaj hočeš še več?
353
Iz poezij H. Heine-ja.
•    Prevel Al. B—č.
Cemu ta samska solza ?
Samo pogled mi kali.
Ostala mi je v očesu
Iz davno prošlih dnij.
Imela je svetlih sestric,
Posušil se njih je sled.
Izginile v noč so z jadom
In radostjo mojo vred.
Kot megla izginile z njimi
Zvezdice so plave,
Ki tisti jad in radost
Smehljale so mi v srce.
Ah ! tudi ljubav moja
Izginila je kot dim !
Ti stara, samska solza.
Izgini še ti zdaj z njim !
Iz poezij H. Heineja. 369
Iz poezij H. Heine-ja.
Prevel Al. B—č.
Odšel izmed vas sem v malem srpanu,
V prosincu med vas se vračam spet.
Takrat v vročini ste se potili,
Sedaj ste hladni, da, mrzli kot led.
A kmalu spet pojdem, in ko se vrnem,
Ne bode  vam  ni gorko, ni mraz,
A meni srce bo borrfb in staro.
Ko hodil po vaših grobeh bom jaz.

Iz poezij H. Heineja.
Iz poezij H. Heine-ja.
Prevel Al. B—č.,
\ cliko ti o meni
Našepetali so,
A kar mori mi dušo.
To zamolčali so.
Obraz so delali važen.
Majali so z glavo,
Hudobnega so me zvali,
In ti si verjela to.
Najhujše izmed vsega.
Pa znano jim bilo ni.
Najhujše, najblaznejše
^li skrivno v prsih spi.
Nocoj pa družbo imajo.
Vsa hiša sveti se.
Tam gori za svitlim oknom,
Pa senca se maje.
A ti me ne vidiš ; v temoti
Tu spodaj sam stojim ;
Se menj pa vidiš v srce mi,
Kjer, ah ! tako trpim.
Ubogo srce te ljubi,
Te ljubi in trpi,
A ti ne vidiš, da poka,
JA poka in krvavi.