I-109
Pregledni prispevek/Review article
MOBILNI MULTIMEDIJSKI TERMINAL
V TRANSFUZIJSKI PRAKSI
MOBILE MULTIMEDIA TERMINAL IN TRANSFUSION PRACTICE
Marko Meža1, Jurij Tasič1, Marko Breskvar2, Irena Bricl 2, Primož Rožman2
1 Fakulteta za elektrotehniko, Tržaška 25, 1000 Ljubljana
2 Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino, Šlajmerjeva 6, 1000 Ljubljana
Prispelo 2004-02-13, sprejeto 2004-03-05; ZDRAV VESTN 2004; 73: Suppl. I: 109–13
Key words: patient identification; wristband; blood trans-
fusion; sample labeling; bar code; identification errors; safety
Abstract – Background. Due to the administrative errors in
the transfusion chain between the blood donor and the
patient, transfusion errors still occur. Usually, they are
caused by the misidentifications of the patient, his blood
samples and respective blood components. A reliable identifi-
cation can only be reached by an appropriate informatizati-
on of the whole process by implementation of information
networks and communication technologies.
Methods. An information system covering all modern stan-
dards of safety and enabling integrity of patient records as
well as faster and efficient transfusion was prepared. The
system is enabling the rational use of the blood as well
as assuring the obligatory haemoviligilance, as foreseen by
the current law. The whole system is modular, consisting of
terminals, supportive equipment, networking systems and
servers. Additional hardware are the electronic code bar
readers. Mobile terminals (Palm Pocket PCs) are wirelessly
connected to the data network using the IEEE 802.11b WLAN
technology in a wireless connection. All elements are
included into the communication network with the servers
contain data bases of blood donors, blood components and
the patients; they execute the algorithms of the blood trans-
fusion process support and enable the authentication. At the
same time they enable the corresponding interfaces adapted
to the users and terminals. For the connection of elements,
corresponding interfaces are used.
Results. The application is supporting the whole system of
ordering, issuing and transfusion of a blood component. Its
main characteristics are the bar-coded wristband for patient
identification, coding of the blood samples with the same
bar code that is unmistakably connected with the patient,
and electronic ordering of blood component via a handheld
device at the patient’s side. By means of which identity of the
patient and the blood component can be matched right befo-
re the intended transfusion. Similarly, the handheld device
can also be used for the posttransfusion procedures inclu-
ding the transfusion report as well as adverse effects reports.
Conclusions. We expect that a similar system of transfusion
safety assurance and haemovigilance is essential for the qua-
lity work at the hospital wards and will be set up soon, thereby
enabling a safer and better transfusion therapy.
Ključne besede: identifikacija bolnika; zapestni trak; trans-
fuzija krvi; označevanje vzorcev; črtna koda; napake pri iden-
tifikaciji; varnost
Izvleček – Izhodišča. Zaradi možnih administrativnih napak
v transfuzijski verigi med krvodajalcem in bolnikom še vedno
lahko pride do napak pri transfuziji. Te so ponavadi rezultat
napačne identifikacije bolnika, njegovih vzorcev krvi in zanj
izdelanih krvnih pripravkov. Zanesljivost identifikacije lahko
zagotovijo le ustrezna informatizacija celotnega postopka in-
formacijska mreža in komunikacijska tehnologija.
Metode. Pripravili smo podporni informacijski sistem, ki ustre-
za sodobnim standardom varnosti in omogoča zanesljivo
identifikacijo, integriteto podatkov o bolniku, hitrejšo in učin-
kovitejšo transfuzijo in obenem omogoča smotrnejšo pora-
bo krvi in zakonsko predvideno hemovigilanco. Celotni si-
stem je modularen in je sestavljen iz terminalov, podporne
opreme, omrežja in strežnikov. Dodatna strojna oprema pri
terminalih so elektronski čitalci identifikatorjev – črtnih kod.
Mobilni terminali (dlančniki) so z uporabo omrežne tehno-
logije IEEE 802.11b WLAN brezžično povezani v informacij-
sko omrežje, v katero so povezani tudi s stacionarnimi termi-
nali, vsi pa so povezani s strežniki. v podatkovno omrežje.
Strežniki vsebujejo vse potrebne podatkovne baze o krvoda-
jalcih, krvnih pripravkih in o bolnikih, izvajajo potrebne al-
goritme za podporo procesa transfuzije in skrbijo za avtenti-
kacijo. Obenem omogočajo delovanje uporabniških vmesni-
kov, ki so prilagojeni uporabnikom in terminalom, za pove-
zavo pa služijo ustrezni uporabniški vmesniki.
Rezultati. Aplikacija podpira celoten postopek naročanja, iz-
daje in transfuzije krvnega pripravka. Njene glavne značil-
nosti so zapestnica s črtno kodo za označitev bolnika, ozna-
čevanje njegovih bioloških vzorcev z enako črtno kodo, ki je
nezamenljivo povezana z bolnikom, in elektronsko naroča-
nje transfuzijskih pripravkov s pomočjo dlančnika ob bolni-
kovi postelji. S pomočjo dlančnika lahko tudi preverimo iden-
titeto pripravka krvi in bolnika neposredno pred transfuzijo
krvi, obenem pa izvedemo vse predpisane postopke po trans-
fuziji, to je poročilo o uspehu transfuzije oz. poročilo o neže-
lenih stranskih učinkih transfuzije.
Zaključki. Predvidevamo, da je uvedba tega ali podobnega
sistema za zagotavljanje varne transfuzije nujna. Pričakuje-
mo, da ga bodo klinični oddelki čimprej vpeljali zaradi zago-
tavljanja celostne kakovosti v transfuzijskem zdravljenju.
ZDRAV VESTN 2004; 73: I-109–13
I-110 ZDRAV VESTN 2004; 73: SUPPL I
či sledljivost vseh posameznih korakov, poleg tega pa vpelje
tudi povratni informacijski kanal, po katerem bolnišnica obve-
šča transfuzijski center o poteku transfuzije. V ta namen smo
izdelali ustrezno informacijsko podporo v obliki uporabniku
prijaznega informacijskega sistema. V arhitekturo sistema smo
poskusno povezali več strežnikov in s tem zgradili sistem, ki
zagotavlja hiter in varen prenos vseh informacij med enotami,
ki te podatke potrebujejo.
Najprej smo definirali dve strani, ki sodelujeta v postopku.
Prva stran je transfuzijska ustanova, ki nudi naročnikom svoje
storitve in krvne pripravke. Druga stran so naročniki storitev
in krvnih pripravkov, tj. bolnišnice oz. oddelki, kjer zdravijo
bolnike. Nato smo določili problematična mesta v postopku
transfuzije. Transfuzijsko dejavnost smo ponazorili z verigo
dogodkov in postopkov, ki tečejo vse od odvzema krvi iz vene
Uvod
Osnovno načelo varne transfuzije se
glasi »Prava kri pravemu bolniku ob
pravem času«. Kljub upoštevanju tega
načela še vedno prihaja do napak, ki
jih imenujejo transfuzijski incidenti. Po-
menijo, da dobi bolnik krvni pripravek,
namenjen drugi osebi (1, 2). Avtorji
ugotavljajo, da se kritična mesta za na-
stanek administrativnih napak nahaja-
jo predvsem v verigi »bolnik – vzorec
krvi – transfuzijska ustanova – krvni pri-
pravek – bolnišnica – transfuzija bolni-
ku«, in da pride do večine napak zaradi
administrativnih postopkov prav ob
bolnikovi postelji (3–7).
Kljub številnim izboljšavam pri teh po-
stopkih je v večini držav, tudi v Sloveni-
ji, še vedno obvezen t. i. obposteljni test
(angl. bedside test), s katerim potrdi-
mo bolnikovo krvno skupino AB0 ne-
posredno pred transfuzijo (8). Vendar
je ta preiskava v praksi tudi ovira, saj je
izredno nezanesljiva in vir novih napak.
V študijah omenjajo kar 16 odstotkov
napačnih določitev krvnih skupin ob
postelji bolnika (9, 10). Zato je boljši
način za izboljšavo varnosti pri identifi-
kaciji v bolnišnicah vpeljava identifika-
cijskega zapestnega traku (»zapestni-
ce«) za bolnike. Zadnje tehnološke iz-
boljšave zapestnic predstavljajo nalep-
ke s črtno kodo, s katerimi omogoči-
mo tudi označevanje vzorcev krvi za
preiskave skladnosti pred transfuzijo
krvi (11–13). V povezavi z informacij-
sko tehnologijo lahko tak sistem omo-
goči preskok v varnosti transfuzije, o
čemer smo že pisali (8).
Navkljub razširjenosti informacijske
tehnologije se pri nas še vedno veliko
medicinskih postopkov izvaja ročno z
uporabo pisala in papirja. Ročno se iz-
polnjuje in shranjuje ogromno papir-
natih obrazcev, ki jih je zaradi njihove
množičnosti zelo lahko izgubiti ali jih
pomešati. Ponavadi so podatki s teh
obrazcev dostopni samo v ustanovi, kjer
se trenutno nahajajo. Zaradi nedosto-
pnosti rezultatov izvidov se preiskave
pogosto po nepotrebnem ponavljajo,
kar obremenjuje bolnika, osebje in
zdravstveni proračun. Slab dostop do
rezultatov predhodnih preiskav omejuje strokovno delo zdrav-
nikov, saj so jim na voljo pogosto le podatki o preiskavah, oprav-
ljenih v instituciji, v kateri se trenutno nahajajo. Če bi imel zdrav-
nik na voljo celotno zgodovino rezultatov preiskav in diagnoz
bi se veliko lažje odločal za načine zdravljenja. Velik del ome-
njenih težav lahko odpravimo tako, da podporne procese v
postopku zdravljenja informatiziramo (14–16).
Namen
Naš cilj je bil izboljšati postopke naročanja, izdaje in transfuzije
krvnih pripravkov, kajti informatizacija tega postopka bistve-
no zmanjša verjetnost administrativnih napak v večini kritičnih
točk v procesu transfuzije. Informatizacija poleg tega omogo-
Sl. 1. Naročilnica za kri, krvne pripravke in storitve.
Figure 1. Order form for blood, blood products and services.
I-111
krvodajalca pa do infuzije krvnega pripravka bolniku (8). Ad-
ministrativne napake v tej verigi imajo lahko resne posledice
in so lahko usodne za bolnika.
V postopku naročanja transfuzijskih storitev in pripravkov naj-
prej identificiramo bolnika na bolnišničnem oddelku. To stori-
mo na podlagi spraševanja bolnika, na podlagi njegove sprem-
ljajoče dokumentacije in na podlagi zapestnice z bolnikovim
imenom in priimkom ter datumom rojstva. Bolnikove podat-
ke prepiše odgovorna oseba na naročilnico in na odvzeti vzo-
rec krvi.
Celoten postopek naročanja storitev in izdaje krvnih priprav-
kov transfuzijskega centra se pri nas še vedno izvaja ročno z
uporabo papirnatih obrazcev. Ko je v bolnišnici postavljena
indikacija za transfuzijo, se bolniku odvzame vzorec krvi za
predtransfuzijsko testiranje. Ob tem se izpolni standardizira-
na naročilnica za kri, krvne pripravke in storitve (Sl. 1).
Izpolnjen obrazec in epruveta z vzorcem se pošljeta v obdela-
vo v transfuzijski center. Na poti krvnega pripravka do bolnika
in same transfuzije je verjetnost administrativnih napak naj-
večja na mestih, ki so na sliki 2 podčrtana (Sl. 2).
podatki zajemajo informacijo o uspehu transfuzije, o možnih
zapletih itd., ki osebju v transfuzijskem centru olajšajo na-
daljnje odločitve pri iskanju krvnih pripravkov za določenega
bolnika. Manjkajoča povratna informacija je glavna ovira za
hemovigilanco, ki je po novem v Sloveniji sicer zakonsko
predpisana (17, 18).
Metode in material
Način identifikacije
Identifikacija temelji na identifikatorjih (nalepke s črtno ko-
do), ki so čitljivi s strojno opremo, lahko pa jih prebere tudi
človek s svojimi čutili (vidom). Identifikatorji – črtne kode –
vseh v postopku transfuzije sodelujočih subjektov se ob vsa-
kem postopku preberejo z uporabo priročnih prenosnih ter-
minalov – dlančnikov (Sl. 3).

 
Sl. 2. Transfuzijska veriga naročanja, izdaje in aplikacije
krvnih pripravkov s podčrtanimi kritičnimi mesti, kjer je
verjetnost administrativnih napak največja.
Figure 2. Transfusion chain for ordering, issuing and appli-
cation of blood products with underlined critical spots which
indicate the greatest possibility for the administrative errors.
Možni izvori administrativnih napak so identifikacija bolnika,
beleženje njegovih podatkov na naročilnico ter označevanje
naročilnice in vzorca. Označene in izpolnjene naročilnice in
vzorce bolnikove krvi pošlje bolnišnični oddelek s kurirjem ali
po cevni pošti, če je ta na voljo, v transfuzijsko ustanovo, ki jih
prevzame. Sprejemno osebje ročno vnese podatke s papirna-
te naročilnice v informacijski sistem transfuzijskega centra. Pri
tem postopku je zopet prisotna možnost administrativnih na-
pak. Poleg tega pa so podatki, ki so v informacijskem sistemu
transfuzijskega centra, v tem trenutku dosegljivi samo znotraj
transfuzijskega centra. V nadaljevanju transfuzijski center pri-
pravi ustrezen krvni pripravek z izvidom predtransfuzijske
preiskave, ki ga osebje v transfuzijskem centru označi, nato pa
kurir odnese na bolnišnični oddelek, kjer ga sprejmejo, identi-
ficirajo in transfundirajo bolniku, kateremu je namenjen. Tudi
v tem koraku postopka obstaja možnost administrativnih na-
pak.
Poleg tega, da so v trenutno uporabljenem postopku številni
potencialni viri administrativnih napak, tudi ni potrebne iz-
sledljivosti. Tako je praktično nemogoče ugotoviti, v kakšni
fazi je postopek izpolnjevanja naročila. Mnogokrat bolnik nuj-
no potrebuje transfuzijsko storitev in bi bilo koristno imeti na
voljo podatek, kaj se dogaja z naročilom in kdaj bo le-to izpol-
njeno. Prav tako v trenutno uporabljenem postopku ni povrat-
nega informiranja. S povratno informacijo bolnišnica transfu-
zijskemu centru sporoča podatke o poteku transfuzije. Ti
Sl. 3. Povezave med subjekti v transfuzijski verigi. A – Vsi v
postopku transfuzije sodelujoči »subjekti« so označeni z elek-
tronsko in človeško berljivo unikatnim identifikatorjem, ki je
vnešen v podatkovno bazo informacijskega sistema. B – pri
odvzemu vzorca bolnikove krvi za predtransfuzijsko testira-
nje poteka identifikacija z dlančnikom in čitalcem (B).
Figure 3. Links between the transfusion chain subjects. A –
All involved »subjects« are marked by an unique barcode iden-
tifier that is stored in the IS database. B – Pretransfusion
blood sample testing is made possible using the handheld and
the barcode scanner (B).
Arhitektura sistema
Celoten sistem je zasnovan modularno. Modularna zasnova
omogoča preprosto nadgradnjo sistema, ko se pojavijo zahte-
ve po novih storitvah. Sistem je torej mogoče preprosto razši-
riti in uporabiti za ostala področja kliničnega dela.
Implementacijski moduli so funkcionalne enote sistema, ki skr-
bijo za določen segment podpornih storitev sistema. Moduli
so kombinacija rešitev v programski in strojni opremi. Poveza-
va posameznih predvidenih modulov v sistem je razvidna iz
slike 4.
Sistem je sestavljen iz terminalov, podporne opreme, omre-
žja in strežnikov. Terminale uporabljajo vse osebe, ki v proce-
su transfuzije kakor koli sodelujejo. Dodatna strojna oprema
pri terminalih so elektronski čitalci identifikatorjev.
Terminali služijo kot vmesniki do storitev sistema. Pod poj-
mom terminal je mišljena kombinacija strojne in programske
opreme. Predvidena je uporaba dveh tipov terminalov – mo-
bilnih in stacionarnih. Mobilni terminali so zaradi svojih dimen-
zij predvideni za delo ob postelji. Omogočajo vse funkcije, ki
jih omogočajo tudi stacionarni terminali. Za mobilni terminal
smo izbrali dlančnik iPAQ Pocket PC, Compaq Computer Cor-
poration. Dlančnik je zgrajen okoli procesorja 206 MHz Intel
Strong Arm. Ima barvni, na dotik občutljivi zaslon iz tekočih
kristalov ločljivosti 240 × 320 točk, ima 16 MB RAM in 64 MB
Flash ROM. Ima tudi IEEE 802,11b vmesnik za dostop do brez-
MEŽA M, TASIČ J, BRESKVAR M ET AL. MOBILNI MULTIMEDIJSKI TERMINAL V TRANSFUZIJSKI PRAKSI
I-112 ZDRAV VESTN 2004; 73: SUPPL I
žičnega omrežja in čitalnik črtne kode. Dostop do brezžične-
ga omrežja omogoča, da ga vzamemo k bolnikovi postelji in z
njim dostopamo do podatkov o bolniku in njegovih diagnozah,
naročamo krvne pripravke in identificiramo bolnika, vzorce in
krvne pripravke.
Stacionarni terminali so osebni računalniki z ustrezno program-
sko in strojno opremo. Povezani so v omrežje, osnovano na
internetnem protokolu – v nadaljevanju IP omrežje. Vsakemu
terminalu je dodan še čitalec črtne kode. Stacionarni terminali
so predvideni zato, ker zaradi večjih zaslonov in tipkovnice
omogočajo lažje delo, kadar mobilnost ni zahtevana. Uporab-
ljamo jih takrat, ko so potrebni kompleksnejši posegi v sistem.
Podatkovno omrežje našega sistema je iz treh delov. Prvi del
so podatkovne povezave med bolnišnicami in transfuzijskim
centrom. Za te povezave se zahteva, da so hitre in zanesljive.
Predvidena je uporaba povezav, ki so osnovane na IP. Zelo
pomembno je, da je v sistemu povezav predvidena zadostna
redundanca virov in primerna zaščita podatkov, tj. kriptiranje,
kar omogoča tehnologija VPN (Virtual Private Network). Dru-
gi tip omrežij so lokalna omrežja znotraj bolnišnic in transfuzij-
skega centra, to so omrežja tipa Ethernet. Tretji tip omrežij pa
so brezžična omrežja, ki uporabljajo tehnologijo IEEE 802,11b,
znana tudi pod imenom WiFi WLAN. Za povezavo naprav v
omrežje skrbijo posebne naprave, imenovane WiFi-prehodi
(Sl. 4).
kazani pravilno na vseh terminalih. Uporabniški vmesnik je
zasnovan intuitivno s kar se da najmanj teksta in s čimveč lahko
razumljivimi simboli.
Uporabniški vmesniki so servirani v standardu html, ki je zelo
razširjen. To dejstvo omogoča uporabo množice različnih ter-
minalov.
Varnost informacijskega sistema
Pomembna naloga, ki jo imajo strežniki, je tudi skrb za varnost
sistema. Vzpostavljen je nabor strogih pravil varnosti. Vsak upo-
rabnik ima definiran nabor pravic, do katerih podatkov in sto-
ritev sistema lahko dostopa. Vsi podatki o uporabnikih so shra-
njeni v podatkovnih bazah sistema, zato lahko uporabnik do
njih dostopa preko različnih terminalov, sistem pa mu bo ve-
dno ponudil njegov vmesnik z njegovimi nastavitvami. Za var-
nost komunikacije je dodatno poskrbljeno z uporabo podat-
kovnih protokolov, ki podatke kriptirajo, pri čemer je predvi-
dena uporaba protokola SSL.
Pod pojem varnosti v sistemu lahko uvrstimo tudi zanesljivost
sistema. Zanesljivost sistemu omogočata kakovostna oprema
in njena podvojenost (redundanca). Strežniška oprema je iz-
brana tako, da so vsi podsklopi, katerih okvara lahko ogrozi
delovanje sistema, podvojeni. Strežniki sami skrbijo tudi za
izdelavo varnostnih kopij občutljivih in vrednih podatkov.
Rezultati
Izboljšava procesa naročanja, izdaje in transfuzije
krvnih pripravkov
Proces naročanja se začne, ko se za določenega bolnika pojavi
indikacija za transfuzijo in njegov zdravnik zahteva transfuzij-
ski pripravek. Bolniku odvzame osebje vzorec krvi v epruve-
to, označeno z identifikatorjem – črtno kodo, nato s preno-
snim terminalom odčita njegov identifikator z zapestnice in
epruvete z vzorcem (Sl. 3B). Zapis o tem postopku se takoj
vnese v podatkovno bazo sistema. Zapis vsebuje identifikator-
ja vzorca in bolnika, zato je vzorec nezmotljivo povezan s bol-
nikom.
Takoj nato zdravnik oz. odgovorna oseba na terminalu izpolni
elektronsko naročilnico za krvni pripravek oz. storitev. Tudi
podatki z izpolnjene naročilnice se takoj vnesejo v sistemsko
bazo podatkov in so na voljo transfuzijskemu centru. Naročilo
dobi status »odposlano« in se lahko začne obdelovati v transfu-
zijski ustanovi. Hkrati se na transfuzijsko ustanovo s kurirjem
ali s hitrejšo cevno pošto pošlje tudi vzorec krvi za predtrans-
fuzijsko testiranje.
Po sprejemu bolnikovega vzorca napravi transfuzijski labora-
torij ustrezne predtransfuzijske preiskave, pri čemer ustrezni
krvni pripravek izbere iz prej izbranega nabora potencialno
ustreznih pripravkov. Bistvena novost pri tem je v dejstvu, da
elektronsko naročilo omogoči začetek priprav za izbor krvne-
ga pripravka, še preden bolnikov vzorec prispe v transfuzijski
laboratorij. Vsi podatki o bolniku in naročilu so transfuziologu
takoj na voljo, zlasti v primerih, ko v podatkovni bazi že obsta-
jajo podatki o prejšnjih transfuzijah za tega bolnika. Ti lahko
znatno pospešijo transfuzijo. Najhitreje pa steče postopek v
primerih, ko ima transfuzijska ustanova že vzorec krvi bolnika,
npr. od prejšnje transfuzije, ki ni starejši od treh dni, ker lahko
takoj po prejemu elektronskega naročila izvedemo tudi pred-
transfuzijsko testiranje in je ustrezni pripravek za bolnika na
voljo v najkrajšem času.
Naslednjo novost v sistemu predstavlja označevanje bolniko-
vih vzorcev krvi s črtno kodo, ki preprečuje zamenjave in na-
pake tudi v transfuzijskem laboratoriju, kjer se lahko izvede
avtomatizacija predtransfuzijskega testiranja, hranjenja vzor-
cev in drugih laboratorijskih postopkov, kar bistveno poveča
varnost transfuzije.
Sl. 4. Arhitektura povezave modulov.
Figure 4. Module linkage architecture.
Strežniki vsebujejo aplikacijsko logiko in podatkovne baze in
so zato najpomembnejši del sistema. Strežniki, ki servirajo sto-
ritve sistema, delujejo porazdeljeno. To pomeni, da je v siste-
mu več strežnikov, od katerih vsak skrbi za svoj del storitev.
Tako so v sistemu podatkovni strežniki, strežniki za avtentika-
cijo, strežniki, ki servirajo aplikacijo, in že obstoječi strežniki s
transfuzijskimi podatkovnimi bazami. Na že obstoječe strežni-
ke dodamo vmesnike, ki skrbijo za dostop do podatkov in
omogočajo povezavo med obstoječimi informacijskimi siste-
mi in našim sistemom. Strežniki vsebujejo tudi module, ki kro-
jijo uporabniške vmesnike in jih servirajo uporabnikom.
Modul za serviranje uporabniških vmesnikov se »zaveda«, s
kakšnim tipom terminala komunicira, in pozna terminalove
lastnosti. Prav tako se »zaveda«, s katerim uporabnikom komu-
nicira in spozna njegove lastnosti. Na podlagi poznanih infor-
macij servira uporabniku in terminalu prilagojen vmesnik. Če
terminal npr. ni sposoben prikazati slik visoke ločljivosti, mo-
dul slike ustrezno pomanjša, da se le-te še vedno pravilno pri-
kažejo na uporabnikovem terminalu. Modul tudi razdeli vno-
sne strani na več podstrani, tako da so elektronski obrazci pri-
I-113
Bolniku primeren krvni pripravek nato odgovorna oseba v
tranfuzijski ustanovi označi z enovitim identifikatorjem (črtno
kodo), ki ga odčita s čitalcem na terminalu. Identifikator se
zabeleži v bazo in s tem je krvni pripravek nezamenljivo dode-
ljen bolniku, za katerega je bil naročen. Hkrati je zdravniku v
bolnišnici že na voljo podatek, kateri krvni pripravek je bil
izbran, in da je ta že na poti.
Izbrani krvni pripravek nato prevzame odgovorna oseba
(kurir), ki ga odnese ali pošlje s cevno pošto v bolnišnico, kjer
ga sprejmejo in dodelijo bolniku, ki mu je namenjen. Tik
preden se opravi transfuzija krvnega pripravka, prebere od-
govorna oseba identifikator s krvnega pripravka in bolnikove
zapestnice z mobilnim terminalom. Sistem nezmotljivo ugoto-
vi, ali je krvni pripravek res namenjen bolniku in dovoli trans-
fuzijo.
Ko je postopek transfuzije zaključen, sistem zahteva od zdrav-
nika, da v poseben elektronski obrazec izpolni še poročilo o
uspehu transfuzije. V poročilu so podatki o poteku transfuzije
(čas trajanja transfuzije, učinki transfuzije in morebitni zaple-
ti). Poročilo se izpolni v elektronski obliki in pošlje v sistem,
kjer se shrani v bazo podatkov. Vsi podatki so na voljo avtorizi-
ranemu osebju v transfuzijskem centru in bolnišnici. Podatki iz
poročila o transfuziji služijo za namen hemovigilance, za izbolj-
šavo prihodnjih odločitev in za statistiko. Ta doktrina je del
celovitega pristopa k zagotavljanju kakovosti pri transfuziji.
Celotni izboljšani postopek naročanja izdaje in transfuzije krv-
nih pripravkov je prikazan na sliki 5.
Zaključki
V članku so na kratko predstavljene možnosti za izboljšavo
postopkov v procesu transfuzije krvi z uporabo novih tehnolo-
gij. Novi pristopi lahko bistveno izbolj-
šajo kakovost zdravstvenih storitev in
zmanjšajo njihove stroške. Ker je infor-
macijska aplikacija modularna, je sistem
zelo prilagodljiv in preprosto razširljiv
še na druga področja kliničnega dela.
Predvidevamo, da je uvedba tega ali po-
dobnega sistema za zagotavljanje varne
transfuzije nujna in pričakujemo, da ga
bodo klinični oddelki čimprej vpeljali v
smislu zagotavljanja celostne kakovosti
v transfuzijskem zdravljenju. Obenem
se zavedamo, da je večjo skupino upo-
rabnikov običajno težko prepričati za
nov način dela, ne glede na to, kako je
novi pristop učinkovit.
Literatura
1. McClelland DB. Treating a sick process. Transfu-
sion 1998; 38: 999–1003.
2. Shulman IA, Lohr K, Derdiarian AK, Picukaric JM.
Monitoring transfusionist practices: a strategy
for improving transfusion safety. Transfusion
1994; 34: 11–5.
3. Baele PL, De B, Deneys V, Dupont E, Flament J,
Lambermont M et al. Bedside transfusion errors.
A prospective survey by the Belgium SAnGUIS
Group. Vox Sang 1994; 66: 117–21.
4. Cox C, Enno A, Deveridge S, Seldon M, Richards
R, Martens V et al. Remote electronic blood rele-
ase system. Transfusion 1997; 37: 960–4.
5. Ibojie J, Urbaniak SJ. Comparing near misses with actual mistransfusion
events: a more accurate reflection of transfusion errors. Br J Haematol 2000;
108: 458–60.
6. Linden JV, Wagner K, Voytovich AE, Sheehan J. Transfusion errors in New
York State: an analysis of 10 years’ experience. Transfusion 2000; 40: 1207–
13.
7. Sharma RR, Kumar S, Agnihotri SK. Sources of preventable errors related to
transfusion. Vox Sang 2001; 81: 37–41.
8. Rožman P. Preventivni ukrepi za izboljšanje varnosti transfuzije in virtualni
transfuzijski laboratorij. Preventive measures for the improvement of the
safety of blood transfusion and virtual transfusion laboratory. Zdrav Vestn
2002; 71: 245–9.
9. Dujardin PP, Salmi LR, Ingrand P. Errors in interpreting the pretransfusion
bedside compatibility test: an experimental study. Vox Sang 2000; 78: 37–43.
10. Ingrand P, Surer P, Houssay D, Salmi LR. Reliability of the pretransfusion
bedside compatibility test: association with transfusion practice and tra-
ining. Transfusion 1998; 38: 1030–6.
11. Jensen NJ, Crosson JT. An automated system for bedside verification of the
match between patient identification and blood unit identification. Trans-
fusion 1996; 36: 216–21.
12. Lau FY, Wong R, Chui CH, Ng E, Cheng G. Improvement in transfusion safety
using a specially designed transfusion wristband. Transfus Med 2000; 10:
121–4.
13. Renner SW, Howanitz PJ, Bachner P. Wristband identification error repor-
ting in 712 hospitals. A College of American Pathologists’ Q-Probes study of
quality issues in transfusion practice. Arch Pathol Lab Med 1993; 117: 573–7.
14. Marconi M, Sirchia G. Increasing transfusion safety by reducing human
error. Curr Opin Hematol 2000; 7: 382–6.
15. Myhre BA, McRuer D. Human error – a significant cause of transfusion
mortality. Transfusion 2000; 40: 879–85.
16. Williamson LM, Lowe S, Love EM, Cohen H, Soldan K, McClelland DB et al.
Serious hazards of transfusion (SHOT) initiative: analysis of the first two
annual reports. BMJ 1999; 319: 16–9.
17. Anon. Priporočilo o pripravi, uporabi in zagotavljanju kakovosti kompo-
nent krvi. Prevod. Ljubljana: Zavod RS za transfuzijo krvi: Informacijsko
dokumentacijski center Sveta Evrope pri Narodni in univerzitetni knjižnici,
2000.
18. Anon. Pravilnik o veljavnosti Priporočila o pripravi, uporabi in zagotavlja-
nju kakovosti komponent krvi. Ur List R Slovenije št. 64/19. 7. 2002, 6997.
Sl. 5. Shema izboljšanega naročanja, izdaje in transfuzije krvnih pripravkov.
Figure 5. Improved blood product ordering, issuing and transfusion scheme.
MEŽA M, TASIČ J, BRESKVAR M ET AL. MOBILNI MULTIMEDIJSKI TERMINAL V TRANSFUZIJSKI PRAKSI