GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE TITOVI ZAVODI LITOSTROJ LJUBLJANA LETO XVIII. SEPTEMBER 1977 ŠT. 9 LITOSTROJU HITREJŠI IN KVALITETNEJŠI RAZVOJ CENJENI DOMA IN NA TUJEM Ing. Andrej Marinc, predsednik IS Slovenije, je na naši osrednji prireditvi ob 30. obletnici v hali Tivoli v svojem govoru širše opredelil položaj, razvoj, srednjeročne ter dolgoročne načrte in pomen, ki ga v sedanji fazi razvoja zavzema slovenska industrija, v njej strojegradnja in s tem tudi Litostroj. Njegove besede izražajo skrbno analizo obstoječega stanja v slovenski industriji, kar terja bolj načrtovano in samostojno prihodnost slovenskih in tudi lito-strojskih delavcev. Zato njegov govor objavljamo v celoti. Slovenska industrija bo tudi v prihodnje temeljni nosilec gospodarskega razvoja. Pri njenem razvoju bo potrebno še veliko bolj kot doslej upoštevati zagotavljanje energetske in surovinske osnove, usposobljenost za stalno povečevanje izvoza in storitev ob smotrnem nadomeščanju uvoza. Hkrati pa bo treba tudi zagotoviti hitrejše uveljavljanje kvalitetnih dejavnikov razvoja, naraščanje produktivnosti dela, boljše gospodarjenje z rezultati živega in minulega dela ter povečevanje deleža izdelkov z višjo stopnjo predelave. Naše znanje in delovne sposobnosti smo že tako razvili, da se lahko enakopravno vključujemo v mednarodno delitev dela, kolikor te sposobnosti medsebojno združujemo v usklajeno skupno nastopanje. Preprečiti moramo še vedno prisotne poizkuse uveljavljanja ozkih osebnih in krajevnih koristi, ki tak razvoj zavirajo. Večjo družbeno podporo moramo dosledno zagotoviti le takšni proizvodnji in naložbam, ki zagotavljajo večjo rast družbenega proizvoda na podlagi večje stopnje Predelave in kvalitete proizvodnje ter višje ravni tehnologije, višje produktivnosti dela in rentabilnosti poslovanja. Lahko pa smo prepričani, da bo mogoče takšnim zahtevam zadostiti le tam, kjer se bo uveljavil resničen Interes delavcev po združevanju dela in sredstev ter po medsebojnem dohodkovnem povezovanju, ki bo za vsakogar opredelil njegove naloge in pravice do dohod- ka na osnovi prispevka k skupnemu rezultatu. Strukturne spremembe v gospodarstvu doma in v svetu čedalje bolj poudarjajo pomen takšne proizvodnje kot jo ima Litostroj in ji zastavljajo tudi čedalje zahtevnejše naloge. Zavest, da je v sedanjih razmerah v svetu nujna zgrajenost lastne materialne baze, ki je temeljni porok neodvisnosti in samostojnosti ter hitrejšega napredka, spodbuja v vseh družbenoekonomskih okoljih prizadevanja za zagotovitev lastnih energetskih virov, zgraditev surovinske osnove ter sodobnih proizvodnih zmogljivosti za industrijsko predelavo. Tudi v naših razvojnih načrtih imamo na tem področju konkretno opredeljene cilje in naloge. 130 milijard dinarjev v energijo do leta 2000 Ob tem moram posebej poudariti problematiko energetike kot enega najvažnejših materialnih pogojev za naš družbenoekonomski razvoj. Zato je že v sedanjem srednjeročnem družbenem planu zagotovitev energetike opredeljena kot najpomembnejša skupna razvojna naloga, ki mora imeti prednost pred reševanjem vseh drugih strukturnih problemov gospodarstva. Vsekakor ostaja to tudi prioriteta v dolgoročnem usmerjanju razvoja, ob usklajenosti energetske razvojne politike in politke varstva okolja. V začetku tega planskega obdobja je znašala poraba primarne energije na prebivalca v Sloveniji okoli 24 Gcal na leto, kar pomeni sorazmerno dvakrat več kot v Jugoslaviji, za četrtino več kot v Italiji, enako kot v Avstriji ter za četrtino manj kot v Sovjetski zvezi ali ZR Nemčiji. Do (Nadaljevanje na 2. strani) »•« : : : ! : $ S« Tovarna bo stala... Slovesnosti v počastitev 30-letnice Litostroja se je med drugimi visokimi gosti udeležil tudi idejni in tvorni ustanovitelj Litostroja tovariš Franc Leskošek-Luka. Ker je njegovo ime tako tesno povezano z ustanovitvijo in razvojem naše tovarne, smo ga prosili, da nam ob tej priložnosti pove nekaj svojih spominov o samem začetku obratovanja in o tem, kaj misli o Litostroju danes, ko izpolnjuje svoje poslanstvo že trideset let. Tovariš Leskošek se je prošnji ljubeznivo odzval, povedal pa je tole: Ideja o gradnji nove strojne tovarne se mi je porodila že proti koncu vojne, ko sem bil v Kočevskem Rogu. S propadom treh strojnih tovarn, ki so bile prej v Ljubljani, je veliko število delavcev izgubilo kruh, zato sem že tedaj dejal: PRI NAS BODO STROJNE TOVARNE ŠE STALE, TODA GRADIL JIH BO NEKDO DRUG... Delavci, ki so jim bile te besede namenjene so že tedaj vedeli, da ta obljuba velja njim. Tako smo že kmalu po osvoboditvi pričeli z izgradnjo ene prvih velikih povojnih tovarn — današnjega Litostroja. Temelje nove tovarne smo postavili sredi polj posejanih s pšenico, koruzo in krompirjem. To je bil že tedaj mogočen projekt in naša država ga je potrebovala za elektrifikacijo in industrializacijo porušene domovine. Danes lahko rečem, da nam je s skupnimi močmi uspelo. Leta 1947 je v Litostroju steklo prvo železo. Sporni njam se tega dne, ko sva s tovarišem Titom prisostvovala otvoritvi, saj sem ga tedaj prosil, da bi Litostroj nosil njegovo ime. On pa mi je odvrnil: Ja, zakaj pa moje, Lukovi zavodi naj se imenuje, saj si ti gradil tovarno. Vendar je nazadnje pristal in tedaj je Litostroj dobil tudi svoje polno ime — Titovi zavodi Litostroj. Mislim, da mi je ta obisk najljubši od vseh. V Litostroju sem bil seveda že velikokrat. To je bilo pred otvoritvijo skoraj vsak dan, pa še potem velikokrat. Rad prihajam na obiske v tovarno, saj z velikim zanimanjem spremljam vaš razvoj in razvoj proizvodnega programa. Mnenja sem, da je vaš sedanji proizvodni program dobro zastavljen in da ga z vašim zelo sposobnim strokovnim kadrom dobro in uspešno razvijate, vendar pa ga ne širite več naprej. Negujte ga takšnega kakršen je, saj boste le tako lahko obdržali kvaliteto. Investicije, v katere stopate prav v tem trenutku, pa so pozitivne. To ne pomeni le širjenje obsega tovarne, temveč izboljšanje kvalitete in zadostitve po povpraševanju. Vendar pa ob teh novih investicijah ne smete zanemariti tudi same organizacije dela. Tu mislim predvsem na disciplino ter na polno izkoriščanje delovnega časa. Ne le pri vas, temveč tudi drugod sem imel priliko videti delavce, ki so brez pravega dela postopali, to pa delovnemu učinku nikakor ni v korist. Mislim, da bi se to dalo z malo volje in odločnosti gotovo popraviti. Tudi v tovarnah mora vladati trda roka — vendar delavčeva. Ob tem pa ne mislim le delovne discipline. Nadvse pomembno za dobro in učinkovito delo je tudi dobro izkoriščanje vseh delovnih sredstev. Stroje je potrebno v polni meri izkoristiti, saj se nam bodo le tako lahko obrestovali. Pri tem niti ni tako pomembno, ali je stroj nov ali star. Tu je pomemben delavec, ki mora stroj poznati in znati z njim upravljati. Le tako bo material s katerim dela, dobro obdelan. Danes lahko ugotovimo, da se je položaj našega delavca že dokaj spremenil in to v korist njegovega samoupravnega odločanja in upravljanja s proizvajalnimi sredstvi. Čeprav je bil poklic kovinarja včasih zelo cenjen, lahko danes ugotavljamo, da se je naša miselnost nekoliko spremenila. Mislim pa, da bodo s procesom usmerjenega izobraževanja ti, za sedaj zapostavljeni poklici, ponovno prišli do veljave, kar je koristno in obenem tudi potrebno. Pri tem ima veliko vlogo široko zasnovana ljudska tehnika, ki vključuje veliko mladih ljudi. Tako lahko mladi spoznavajo zanimivosti in potrebnost kovinarskega poklica. Zato bi bilo prav, da Ljudska tehnika zajame celotno strukturo mladih. Pri tem ne smemo pozabiti tudi vprašanja nagrajevanja delavcev neposrednih proizvajalcev, ki morajo biti nagrajevani po delu. Ob koncu čestitam vsem delavcem Litostroja in jim želim tudi v naslednjih letih še veliko delovnih uspehov ter uspešnega razvoja samoupravljanja. Uredništvo eee»eeee#eeeee*eeee«eeeee»eeeee#eeee»eee#eeeeee»eeeeeeeee#»eeeeeeeee«»eeeeeeeeee®eeeeeeeee»»eeeeeeeeee»eeeeeeeeee®eeeee#eeee®eeeeee#eee»eeeee#ee*e»eeeeeeeeee®eeeei CENJENI DOMA IN NA TEJEM (Nadaljevanje s 1. strani) leta 1980 se bo poraba na prebivalca povečala za četrtino, do konca stoletja pa kar za trikrat. Ob tem pa razpolagamo s sorazmerno skromnimi lastnimi energetskimi viri. Danes lahko iz lastnih virov v celoti pokrivamo le potrebe po električni energiji in v veliki meri potrebe po premogu, vse druge potrebe pa moramo pokrivati z nabavo energije iz drugih republik in iz tujine. Naša republika si prizadeva oskrbeti energijo po eni strani z zgraditvijo novih zmogljivosti in zagotovitvijo dodatne energije iz drugih republik ter uvoza, po drugi strani pa s sprejemanjem ukrepov za smotrnost pridobivanja, transformacije, transporta in njene porabe. V sedanjem planskem obdobju je kar 20 odstotkov vseh gospodarskih naložb namenjenih za energetske objekte, kar pomeni okoli 4 odstotke družbenega proizvoda. Tudi po letu 1980 bodo investicije v energetiko še vedno zelo obsežne in bo do leta 2000 zanje namenjeno povprečno 3 odstotke družbenega proizvoda, kar pomeni okoli 130 milijard din. Širitev zmogljivosti za izdelovanje večjih turbin Skoraj polovica teh ogromnih sredstev bo namenjenih elektroenergetiki; tako se bo delež električne energije v okviru celotne porabe energije leta 2000 povečal od sedanjih 19 odstotkov na okoli 30 odstotkov. V tem srednjeročnem obdobju bomo zgradili skoraj za 1000 megavatov novih zmogljivosti. V naslednjem obdobju do leta 2000 pa se bo zmogljivost slovenskih elektrarn predvidoma povečala še za nadaljnjih 4.600 megavatov. K temu bo prispevala pomemben delež izraba vodne sile; njene zmogljivosti bomo do konca stoletja v celoti izkoristili, vključno z manjšimi vodnimi energetskimi viri lokalnega pomena. Tako predvidevamo po letu 1980 vrsto novih vodnih in črpalnih elektrarn, ki bodo zagotovile dodatnih 1100 megavatov moči. Razen v energetski bilanci do leta 2000 bomo tudi v dogovorih o temeljih družbenih planov, zlasti pa dogovorih o temeljih prostorskih planov in prostorskih planih namenili posebno skrb celoviti večnamenski uporabi in izrabi hidroenergetskih zmogljivosti. To ne velja samo za »energetsko vodo«, ampak tudi za posebne oblike uporabe pitne in industrijske vode. Naj omenim le črpalke, pretočne naprave, čiščenje malih in srednjih akumulacij, uporabo sekundarne toplote, itd. Zato smo lahko prepričani, da ti premiki in strukturne spremembe doma in v svetu omogočajo Litostroju hitrejši in kvalitetnejši razvoj. Prav po zaslugi rezultatov vaših dolgoletnih razvojnih prizadevanj, ki so vam prinesli največje priznanje tako doma kot na tujem, smo praktično sposobni optimalno izkoristiti razpoložljive vodne zmogljivosti s svojo tehnologijo in opremo. To najbolj nazorno ilustrira podatek, da ste z vašimi vodnimi turbinami doslej prispevali kar 72 odstotkov k celotni vgrajeni moči v vseh jugoslovanskih hidroelektrarnah. Prav gotovo pa čedalje večje potrebe po zgraditvi hidroenergetskih objektov in opreme predstavljajo tudi za Litostroj čedalje večje in zahtevnejše naloge. Investicijski načrti za velike vodne elektrarne v Jugoslaviji v prihodnjem obdobju v svojih zahtevah prav gotovo marsikje presegajo sedanje tehnološke možnosti Litostroja. Prav zato pa predstavljajo ti načrtovani objekti hkrati tudi resnično realno podlago za ekonomsko upravičenost odločitev, da povečate meje vaše tehnološke usposoblje- nosti, ker bi sicer lahko to postalo pomembna ovira pri vašem nadaljnjem enakopravnem vključevanju v graditev velikih energetskih objektov, je dejal Marinc Litostrojevim delavcem. Zoženje programov, delitev dela in usklajevanje Ko govorimo o Litostroju, ne moremo mimo širše vloge in pomena slovenske strojegradnje nasploh. Prav gotovo ima proizvodnja delovnih sredstev pri graditvi in modernizaciji industrije ter v prizadevanjih za hitrejši materialni razvoj izredno pomembno vlogo, saj je eden temeljnih nosilcev tehničnega napredka in kvalitetnih sprememb. Zato ni slučajno, da se je v Sloveniji delež delovnih sredstev v skupni industrijski proizvodnji v povojnem obdobju povečal od začetnih 5 na okoli 20 odstotkov. Vendar ima sedaj ta industrijska proiz- Franc Leskošek-Luka na proslavi v hali Tivoli vodnja tako v Sloveniji kot v Jugoslaviji preširok spekter končnih izdelkov in nima dovolj razvite specializacije izdelovanja delov, sklopov in agregatov. Zato je potrebna zožitev programov posameznih proizvajalcev, boljše izkoriščanje obstoječih zmogljivosti na temelju dolgoročnih usmeritev, večja delitev dela in intenzivno vključevanje v mednarodno industrijsko kooperacijo. Nujno je potrebno večje vertikalno usklajevanje programov, zlasti z razvojem metalurgije in porabnikov kovinsko-predelovalnega kompleksa. Ena izmed ključnih nalog je, da nakopičeno znanje opredmeteno v obvladovanih tehnologijah ter proizvodnji kvalitetne investicijske opreme, povežemo in usposobimo za skupno izgradnjo celovitih projektov tako doma kot v tujini, še zlasti v deželah v razvoju. Le takšno skupno usklajeno nastopanje bo omogočilo dolgoročno uveljavitev domače tehnologije in opreme, kar ni samo interes strojegradnje, ampak pogosto neposredni interes dobršnega dela združenega dela. Uresničevanje teh interesov združenega dela pa zahteva od nosilcev skupnega nastopanja predvsem njihovo plansko usklajenost ter tehnično-tehnološko in poslovno učinkovitost doma in v tujini, hkrati pa oblikovanje čvrstih dohodkovnih odnosov med njimi. Pri skupnem nastopanju in ponudbi je bistveno zagotoviti najprej učinkovitost na domačem trgu. Pri tem naj Litostroj na podlagi skupnih interesov v konkretnih programih izkoristi možnosti, ki jih dajejo naši družbenoekonomski odnosi in tudi stopnja razvitosti proizvajalnih sil, je svetoval Marinc. Ovira takšnemu skupnemu nastopanju pa je podjetniška zaprtost v proizvodnji, razdrobljenost in nepovezanost posameznih faz reprodukcije, še zlasti pomemb- no je razvijati razvojne službe v organizacijah združenega dela in marsikje preusmeriti dejavnost znanstvenih institucij v naši republiki. Slovensko gospodarstvo si mora prizadevati za višjo raven tehnoloških rešitev, širšo ponudbo različnih tehnologij in proizvodnje investicijske opreme ter same poslovne učinkovitosti. Le ekonomsko upravičena tehnologija je lahko porok za uspešnost, katere rezultat naj bo večja usposobljenost za graditev objektov »na ključ« in večja konkurenčnost ponudbe v tujini. Dogovor o udeležbi pri dohodku bo prinesel vertikalno povezavo Slovenska strojegradnja si je doslej že veliko prizadevala za medsebojno povezovanje, ki se kaže v oblikovanju sestavljene organizacije združenega dela Združena podjetja strojegradnje z namenom, da se resno in odgovorno loti delitve dela, specializacije, usklajevanja in dopolnjevanja proizvodnih programov združevanja sredstev in skupnega načrtovanja dolgoročnega razvoja. Takšno horizontalno povezovanje lahko označimo kot pomemben proces predvsem z vidika kom-pletiranja posameznih vrst storitev ter večje učinkovitosti dela na temelju usklajene specializacije. To je vsekakor zelo pomembno, saj lahko ugotavljamo pri proizvodnji opreme poleg delnih prekrivanj programov posameznih izdelovalcev zlasti dve pomanjkljivosti: posameznih tehnoloških linij ne izdelujemo kompletnih z vsemi potrebnimi napravami; pri izdelanih napravah različnih proizvajalcev je težavno usklajevanje njihovih zmogljivosti znotraj tehnološke linije. Vendar bo treba v prihodnje sedanja prizadevanja razširiti in poglobiti, tako da bo tesnejše povezovanje zajemalo tiste, ki z združevanjem svojega dela uresničujejo skupne ponudbe. Uresničitev učinkovitosti in usklajenosti pri skupnem nastopanju ter uveljavitev dohodkovnih odnosov med sodelujočimi, je namreč mogoče doseči le z vertikalnim povezovanjem. V teh prizadevanjih pa se večkrat srečujemo z defetizmom posameznikov, češ da nismo dovolj usposobljeni za takšno nastopanje, kar je potrebno politično odločno zavrniti. Gre za poizkuse Gostje na prireditvi ohranjanja klasičnih kupoprodajnih odnosov, ki so tudi v svetu že v dobršni meri preživeli ter za ohranjevanje individualnih skupinskih in podjetniških koristi. Izvajanje inženiringa terja razumno koncentracijo znanja, ker gre za izrazito interdisciplinarno delo, zato obstaja nevarnost teženj po izoliranem organiziranju teh dejavnosti v vsaki organizaciji združenega dela posebej. Vendar dokler v procesu povezovanja ne bo medsebojno dogovorjenih obveznosti in pravic o udeležbi v skupnem prihodku oziroma dohodku, nosilci razpoložljivega znanja ne bodo pripravljeni sodelovati, ampak bo vsakdo težil k organiziranju majhnih, kadrovsko nesposobnih enot za izvedbo inženiringa. V zadnjih mesecih smo imeli predstavniki izvršnega sveta skupščine Socialistične republike Slovenije in gospodarske zbornice več srečanj z izdelovalci investicijske opreme. Lahko rečem, da je bila soglasna ugotovitev, da smo na nekaterih področjih z našim znanjem in tehnologijo sposobni opraviti tudi najzahtevnejše naloge pri graditvi investicijskih objektov. Prav tako je bila izražena tudi potreba in pripravljenost, da z medsebojno povezavo podpremo učinkovito nastopanje doma in v tujini. Dogovorili smo se za nekatera osnovna izhodišča za nadaljnje delo na tem področju. Zato sem prepričan, da bo že v bližnji prihodnosti pri konkretnih velikih projektih tudi v praksi dosežen nov pomemben korak pri še učinkovitejšem kompletiranju skupnih ponudb in nastopanja ter s tem še bolj uveljavili vaš resnični in- teres in interes vsega združenega dela, je dejal Andrej Marinc na praznovanju obletnice Litostroja. »žal se odnosi z Avstrijo ne razvijajo v celoti v duhu dobrih odnosov. Avstrijske vodilne stranke, še posebej na Koroškem, so čitno pokleknile pod pritiskom velikonemških nacionalističnih sil, kar vodi v grobe kršitve določil avstrijske državne pogodbe o obnovi demokratične in nevtralne Avstrije. Namesto da bi se usmerili v dokončno uresničevanje pravic slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji na osnovi določil te pogodbe v sodelovanju in dogovoru s prizadetimi manjšinami, se je Avstrija opredelila za politko diktata manjšinam,« je dejal Andrej Marinc. »Tako smo priča političnim sodnim procesom in poskusom prikazati borbo za ustavne in z državno pogodbo zagotovljene manjšinske pravice kot kriminalni delikt. Poleg tega policija nasilno odstranjuje dvojezične topografske napise, ki bi morali na tem področju, po izrecnem določilu državne pogodbe, stati že več kot dvajset let. Očitno v Avstriji še vedno obstajajo in delujejo tudi sile, ki bi želele kolo zgodovine zavrteti nazaj. Kako drugače razumeti napihnjeno in senzacionalistično publiciteto v koroškem tisku o proslavah SS enot, o manifestacijah v Hitlerjevem rojstnem kraju, o nekakšnih proslavah rojstnega dne Franca Jožefa v italijanski Gorici, kjer naj bi Italijani, Furlani in Slovenci s Krasa, »vdano« proslavljali pripadnost nekdanjemu cesarstvu, znanemu kot »ječi narodov«. Takšne razmere ne prispevajo h graditvi miru in sodelovanja v Srednji Evropi in samo potrjujejo nekatera opozorila Willija Brandta o nevarnosti naraščajočih pojavov neonacizma. Deželni glavar Wagner tolmači vse to le kot dejavnost majhnih skupin, srečanja nacističnih vojnih veteranov pa le kot tovariška snidenja. Ob jugoslovanskem dnevu na celovškem lesnem sejmu, ki se ga Slovenija tradicionalno udeležuje, je menil, da je potrebno dati koroškemu tisku posebno izjavo, v kateri celo obtožuje Slove ni j o za nekakšno vmešavanje v zadeve Koroške. Wagner očitno meni, da je vprašanje položaja in pravic koroških Slovencev v Avstriji notranja zadeva Avstrijo same, pozablja pa, da o tem obstoje izrecna določila državne po-godbe, katere podpisnik je tudi Jugoslavija. O pravicah manjšin imamo tudi številne zaščitne norme mednarodnega prava, izborjene pri Združenih narodih, v okviru mednarodnih konvencij Vlmi in ne ki mogli enakopra nastopati v ostri konkuren lAjPednarodnem tržišču. Za nko Litostroj s svojimi izdel viZ® tudi v industrijsko najra državah, kot so ZDA VoJVe EGS, zato lahko danes i zi polovico svoje proizvodni Lii,m-e Titovi zavodi Litostrc no r, Pa’ Jugoslavija je napis Vahna ^delkih v preko 50 drž na vseh kontinentih svet Žav=WJveč naših izdelkov je v d p0mlv Razvoju. Tu naša oprem razvnfa ^ njihovemu hitrejšem iu in tako konkretno pi nejšimi stroji, tako da bomo lahko proizvajali še večje in zahtevnejše izdelke. Prepričani smo, da bomo uspešni pri uresničevanju tega cilja, posebno sedaj, ko je delavec osrednja in odločilna sila vseh dogajanj. Pri vsakem našem delu je človek, njegovi, interesi, njegova vloga in družbeni položaj vodilo za naša snovanja. Vključen v samoupravni sistem sodeluje pri oblikovanju družbenih odnosov in si zagotavlja uresničitev osebnih in skupnih interesov. V Litostroju smo vedno skrbeli za razvoj družbenopolitičnih dejavnosti, ki so omogočale uveljavitev naših delavcev na različnih toriščih dela in življenja kolektiva. Vedno smo bili med prvimi pri uveljavljanju in razvijanju samoupravnega sistema in se je zato, posebno v obdobju po sprejetju ustave in zakona o združenem delu, delavec lahko uveljavil kot odločujoča osebnost. zmage nove družbe, ko se je z izgradnjo Litostroja uresničila napoved našega tovariša Luke Leskoška, da bo v Ljubljani zgrajena tovarna, ki jo bodo upravljali delavci. Naj mi bo dovoljeno, da ta kratek nagovor ob 30-letnici Litostroja zaključim s citiranjem besed našega pogostega dragega gosta tovariša Tita, ki je pred dve-mi leti v Litostroju rekel: »KO DANES GLEDAM TO VELIKO PODJETJE, KI SVOJE IZDELKE PRODAJA SKORAJ PO VSEM SVETU, SE NE MOREM NAČUDITI. TAKE IZREDNE USPEHE SMO DOSEGLI V JUGOSLAVIJI ZATO, KER SMO SOCIALISTIČNA DRŽAVA IN KER SMO RAZVIJALI SAMOUPRAVLJANJE.« Te besede izražajo ugodno oceno za naše delo v 30-letnem obdobju, hkrati pa nas usmerjajo in navdušujejo za nova prizadevanja in za vedno nove in večje uspehe. DRAGI TOVARIŠ TITO Prav te dni, ko smo delavci Litostroja praznovali 30. obletnico obstoja, smo z veseljem spremljali vaše poslanstvo na poti prijateljstva in sodelovanja z narodi ZSSR, LDR Koreje ter LR Kitajske. Prepričani smo, da je vaša pot v te dežele v imenu jugoslovanskih narodov in narodnosti največje svetovno dejanje z namenom zbliževanja narodov sveta. Ob vrnitvi vam zato izražamo iskreno dobrodošlico! V Ljubljani, 9. 9.1977 Delavci Litostroja Napolnili smo dvorano PROSLAVA V SLIKAH V kulturnem delu proslave so nastopali: godba na pihala Litostroj, naš moški pevski zbor, ii:! .lili Dvorana je bila slavnostno in lepo okrašena, da nam je bila lahko v ponos. Dekoracija dvorane je terjala veliko dela in priprav, zato je prav, da se spomnimo tudi tistih, ki niso bili na odru, temveč za njim PRAZNOVALI SMO 30. OBLETNICO Naš praznik smo počastili z vrsto prireditev. Slovesnosti so se začele pravzaprav že 19. avgusta, ko so se litostrojski planinci v počastitev našega praznika odpravili na pot in osvojili vrh Mont Blanca, praznovanje pa smo zaključili 4. avgusta, ko so bila tovarniška vrata odprta vsem, ki so si želeli ogledati proizvodne obrate in proizvodni program. Po koncu osrednjih dogodkov pa je naša delovna organizacija organizirala še tri izlete. Dva sta bila namenjena jubilantom — sodelavcem, ki so v Litostroju že 25 ali 30 let; to sta izleta na Djerdap in po poteh AVNOJA in izlet za naše upokojence v Poreč. Osrednje slovesnosti v hali Tivoli so se poleg slavnostnega govornika Andreja Marinca udeležili še Marijan Brecelj, Zvone Dragan, Zoran Polič, Miran Potrč, Vinko Hafner, predstavniki mesta Ljubljane, občine Ljublja-na-šiška, SOZD ZPS bank ter fakultet. V svojem pozdravnem nagovoru pa je predsednik delavskega sveta Franc Gregorič posebej pozdravil še idejnega in stvarnega tvorca Litostroja, člana sveta federacije, Franca Leskoška-Luko. Ob koncu uradnega dela je mladinka Marjeta Grum prebrala pozdravno pismo tovarišu Titu, nato se je pričel krajši kulturni program. V tem delu programa so nastopili godbeniki godbe na pihala Litostroj, litostrojski moški pevski zbor, plesalci folklorne skupine France Marolt, Slovenski oktet ter recitatorja Slovenskega narodnega gledališča Andrej Kurent in Tone Homar. Veličastne proslave se je udeležilo zelo veliko Litostrojčanov, prenašal pa jo je tudi Radio Ljubljana. V večernem televizijskem Ob prisotnosti gostov ter delavcev tozda TVN je prvi predsednik delavskega sveta Franc Černivec slovesno položil temeljni kamen za novo proizvodno halo viličarjev Polaganje temeljnega kamna za novo halo viličarjev Drugi september 1977 predstavlja za nas pomemben datum. S položitvijo temeljnega kamna novega objekta za proizvodnjo transportnih vozil in naprav tozda TVN smo začeli uresničevati naš investicijski program, ki smo si ga zastavili že prej. To bo nov objekt z novimi proizvodnimi prostori in modernimi stroji, v katerem načrtujemo letno proizvodnjo 7300 ton. Povečana proizvodnja strojev za talni transport, katere vrednost bo po današnjih cenah znašala ca. 640 milijonov din, bo odpravila težave, ki jih čutimo na domačem trgu zaradi dosedanjih majhnih količin in bo tako povsem zadostila povpraševanju. Omogočila pa bo tudi povečanje izvoza, saj smo s temi izdelki dosedaj nastopali na tujih tržiščih le v majhnih koli- činah. Slovesnosti ob položitvi temeljnega kamna so prisostvovali predstavniki mesta Ljubljane, občine šiška, gospodarske zbornice, predstavniki bank, predstavniki naših tozdov ter delavci novoustanovljenega tozda TVN (TOZD Transportnih vozil in naprav). Po slavnostnem govoru predsednika upravnega odbora tovariša Vladimrja Krošlja, ki je na kratko orisal razvoj podjetja ter poudaril pomen in pridobitev te nove proizvodne hale za vso našo delovno organizacijo, sta položila temeljni kamen prvi predsednik delavskega sveta Franc Černivec in mladinec Bojan žvan. S tem je bila simbolično izpričana želja vseh nas, da bi naša tovarna še naprej rasla in se uspešno razvijala, tako kot v dosedanjih tridesetih letih. programu so si lahko tudi ostali Slovenci ogledali nekatere točke iz te proslave, gotovo pa bo zaradi svoje pestrosti in visokega umetniškega nivoja vsem še dolgo ostala v spominu. TISKOVNA KONFERENCA 29. avgusta je Informativni center Litostroja organiziral tiskovino konferenco, na kateri smo želeli predstavnike javnih sredstev obveščanja informirati o delu in razvoju naše delovne organizacije, o investicijah ter o dogodkih, ki smo jih pripravljali ob tridesetletnici. Konferenco je vodil generalni direktor Litostroja Marko Kržišnik, dipl. ing., prisotni pa so bili še vodilni predstavniki Litostroja ter predstavniki družbenopolitičnih ter samoupravnih organizacij. Konference so se udeležili novinarji radia Ljubljane, radia Glas Ljubljane, Dela, Ljubljanskega dnevnika, Delavske enotnosti, Večera, Tanjuga, Tribune in občinskega glasila šiške. Po končani tiskovni konferenci so novinarji radia Ljubljane s predstavniki Litostroja posneli enourno radijsko oddajo o naši delovni organizaciji, ki je bila na sporedu že istega dne. SNEMANJE ODDAJE ZA GLAS LJUBLJANE Ker je Litostroj ena največjih ljubljanskih pa tudi slovenskih tovarn, je naša obletnica močno odjeknila med slovensko javnostjo. Zato so tudi novinarji radia Glas Ljubljane izrazili željo, da posnamejo oddajo o naši delovni organizaciji. Ta oddaja je zajemala predvsem začetno proizvodno dejavnost Litostroja, dosedanji razvoj in izvoz, razvoj samoupravljanja pri nas, izobraževanje, družbeni standard in obiske tovariša Tita pri nas. Ta oddaja je bila na sporedu prav na dan praznovanja tridesete obletnice. PRIZNANJA JUBILANTOM PO TOZDIH V petek in soboto je bilo v naši delovni organizaciji več manjših slovesnosti, na katerih so podelil priznanja jubilantom, ki praznujejo 10, 15, 20, 25 in 30-letnico dela v Litostroju ter najzaslužnejšim članom naše delovne organizacije. Praznovanja so potekala v prijetnem vzdušju, kjer so najstarejši jubilanti obujali spomine na prve dneve Litostroja, ki so bili težki, vendar tudi polni delovnih zmag ter uspehov. Ta praznovanja, čeprav skromna, so bila predvsem znak pozornosti do naših sodelavcev in zahvala za njihov prispevek naši delovni organizaciji. PODELITEV PRIZNANJ ČLANOM SINDIKATA IN ZVEZE KOMUNISTOV Drugega septembra popoldne je bila svečana seja konference osnovnih organizacij sindikata in sveta Zveze komunistov. Posvečena je bila 30. obletnici obstoja in dela naše delovne organizacije, na njej pa so podeli priznanja najzaslužnejšim članom obeh družbenopolitčnih organizacij . V krajšem pozdravnem govoru je sekretar Zveze komunistov tovariš Vukosav živkovič med drugim dejal: »30-letnica Litostroja sovpada s proslavo Titovih in partijskih jubilejev, kar nas vse skupaj obvezuje, da se spomnimo in izrazimo priznanje vsem tistim, ki Na slovesni podelitvi priznanj članom sindikata in zveze komunistov so tako v preteklosti kot tudi z je dobilo priznanje za svoje dolgoletno in uspešno delo veliko naših današnjim delom prispevali in še delavcev LITOSTROJA jm i || Priznanja najzaslužnejšim Obiskovalci so si po ogledu tovarne z velikim zanimanjem ogledali tudi razstavo umetniške fotografije, ki je bila ob glavnem vhodu V počastitev obletnice je tudi Izobraževalni center Litostroj pripravil proslavo, obenem pa tudi razstavo svojih izdelkov in izdelkov Umetniškega livarja Bojana Štineta lil lih prispevajo svoj delež k razvoju delovne organizacije in širše delovne skupnosti. Rezultati dela jubilantov in odlikovancev so vidni na vseh področjih. Ko sedaj ob 30-letnici ocenjujemo rezultate, smo lahko zadovoljni. Toda pred nami so še velike in pomembne naloge, zato naj bodo ta priznanja le vzpodbuda za še večje dosežke na vseh področjih dela v naši delovni organizaciji in širši družbeni skupnosti, obenem pa tudi vpodbuda vsem ostalim sodelavcem.« Tovariš Podbevšek je podelil priznanja naslednjim sodelavcem: • Na področju delovanja v družbenopolitičnih organizacijah v naši OD, kakor tudi delovanja v širših družbenopolitičnih skupnostih so s svojim delom in rezultati dela dokazali upravičenost do priznanja sindikata naslednji tovariši: zlata značka: Sonja Mravlja Drago Dečman Janez Gogala srebrna plaketa: Tončka Škoflek zlata plaketa: Ivo Sabol Za požrtvovalno delo na področju samoupravnih odnosov v naši praksi: zlata značka: Anton Šuštar Slavko Berginc Srečko Pirc srebrna plaketa: Franc Gregorič zlata plaketa: Stanislav Bradeško e Na področju uveljavljanja družbenoekonomskih načel v našem poslovanju: zlata značka: Miroslav Brečko Franc Kostevc Filip Novak srebrna plaketa: Andrej Stržinar zlata plaketa: Boris Klemenc • Na področju inventivne dejavnosti in racionalizacij v DO: zlata značka: Bojan štine Vinko Srbčič tretja se ne podeli srebrna plaketa: Štefan Cankar zlata plaketa: František Dvoržak • Za požrtvovalno delo in dosežene uspehe pri organizaciji rekreativne dejavnosti, kulture in telesno-kulturne dejavnosti: zlata značka: Oskar Štih Janez Oprešnik Ivan Kobler srebrna plaketa: Branko Sršen zlata plaketa: Milan Vidmar • Na področju vzgoje, izobraževanja in za uspešno delovanje pri vodenju društev in sekcij: zlata značka: Valentin Bizjak Miro Vrhovec Dominik Selan srebrna plaketa: Boris Tertnik zlata plaketa: Hrabroslav Premelč Zatem je tovariš Živkovič podelil priznanje naslednjim članom Zveze komunistov, ki so že 30 ali več let člani ZK: 1. Jože Zupan, član od 1944 2. Srečko Bogunovič, član od 1947 3. Martin Einhauer, član od 1947 4. Rudi Hlebec, član od 1946 5. Marko Kržišnik, član od 1944 6. Franc Nolimal, član od 1944 7. Milan špolar, član od 1944 8. Alfred Tomažič, član od 1946 9. Stane Vogelnik, član od 1944 10. Malči Bras, članica od 1946 11. Ciril Venika, član od 1946 12. Rudi Jesenšek, član od 1943 13. Jelka Babšek-Novak, članica od 1945 14. Franc Černivec, član od 1944 15. Zvonka Hren, članica od 1947 16. Boris Kalčič, član od 1947 17. Jože Rupert, član od 1946 18. Dejan Stojič, član od 1944 19. Peter Žohar, član od 1947 20. Franc Tajnikar, član od 1946 21. Mirko Pirih, član od 1946 Predsednik konference osnovnih organizacij sindikata tovariš Miro Podbevšek pa je v svojem pozdravnem govoru dejal: »Priznanja, ki jih podeljujemo, so odraz rezultatov dela posameznikov na področjih uveljav- ljanja v družbenopolitičnih organizacijah, pri uveljavljanju druž-področju inventivne dejavnosti, benoekonomskih odnosov, na razvoja kulture in telesne kulture, na področju izobraževanja in ostalih dejavnosti. Želim, da bi nagrajenci in ostali sodelavci še naprej uspešno uresničevali zastavljene naloge na vseh področjih dela in življenja in si prizadevali dosledno uveljavljati ustavna načela in določila Zakona o združenem delu v korist svojih temeljnih organizacij, delovnih skupnosti in celotne delovne organizacije.« Tako je letos konferenca OOS podelila 6 zlatih in 6 srebrnih plaket ter 18 značk. Ob tem pa je podelila tudi 29 odličij najzaslužnejšim članom naše delovne organizacije, ki so se s svojo dejavnostjo izkazali na različnih področjih svojega delovanja. RAZSTAVA UMETNIŠKE FOTOGRAFIJE Litostrojčani smo imeli že večkrat prilike videti posnetke naše foto-amaterske skupine. Tako so tudi ob tej priložnosti člani pripravili razstavo umetniške fotografije, na kateri so prav gotovo največ zanimanja zbudili posnetki z vzpona na Mont Blanc. Razstavo so si z velikim zanimanjem ogledali mnogi člani našega kolektiva kot tudi obiskovalci, ki so prišli na ogled tovarne. Prav tako lepe so bile tudi ostale fotografije. Razstavljali so: Darinka Androjna, Tone Erman, Jaka Jeraša, Jolanda Kavčič, Peter Kocjančič, Alojzij Kovač, Božo Kukar, Drago Lesjak, Jernej Mlinar, Ivan Pernat, Peter Poženel, Branko Tkalec, Vinko Udovič ter Stane Vogelnik. Čestitke Zveza sindikatov Slovenije je poslala sindikalni konferenci in delavskemu svetu naše delovne organizacije naslednje pismo: Ob 30-letnici obstoja in delovanja vaše delovne organizacije se pridružujem čestitkam in priznanjem za uspešen razvoj, ki jih v teh dneh prejemate delovni ljudje Titovih zavodov Litostroj. Nagel razvoj delovne organizacije je izhajal tudi iz poglobljenih odnosov samoupravljanja, ki so se oblikovali v organizaciji s 13 temeljnimi organizacijami združenega dela in dveh delovnih skupnosti skupnih služb. V njih delavci uveljavljajo v neposrednem sodelovanju svoje dolžnosti in pravice, ki izhajajo iz dela v interesu celotne družbene skupnosti. Z močnim povezovanjem umskega in fizičnega dela in lastne vzgoje kadrov ste dosegli uspešen razvoj celotne organizacije združenega dela in vaši izdelki so po kvaliteti zasloveli širom po Sloveniji, Jugoslaviji in v širni svet ponesli glas Titovih zavodov Litostroj. 25 let razvijanja in poglabljanja samoupravnih odnosov v celotnem našem družbenem sistemu ima svoj odsev v poglabljanje in razvijajočem se delavskem samoupravljanju podjetja Litostroj. Želja nas vseh je, da bi delavci organizacije združenega dela v skladu z ustavnimi določili in z zakonom o združenem delu dosledno, učinkovito in uspešno tudi v bodoče delovali v korist družbene skupnosti in celotnega kolektiva. V želji, da bi organizacija združenega dela Titovi zavodi Litostroj še naprej uspešno izpolnjevala pričakovanja naše družbene skupnosti, iskreno čestitam kolektivu k dosedanjemu razvoju, v bodoče pa želim vsem članom kolektiva še veliko delovnih uspehov. Tovariški pozdrav! Predsednik: Verbec Venčeslav UH i 1 | |i j ji j iiitsii Na proslavi sta nastopila še Slovenski oktet in folklorna skupina France Marolt, PRAZNOVANJE IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA Drugega septembra zvečer je bila še ena slavnostna seja. To je bila svečana seja delovne skupnosti ICL, vendar so bili zaradi jubileja, ki smo ga praznovali, povabljeni vsi člani kolektiva izobraževalnega centra. Slovesnosti ob 30-letnici Litostroja se je udeležila tudi delegacija šolskega centra iz Kavadarjev, ki je bila gost IC Litostroj Prisotne je na začetku pozdravil predsednik OOS Peter Debeljak, posebej pa je pozdravil še goste — predstavnike Elektro strojnega in rudarskega šolskega centra iz pobratenih Kavadarcev: tovariše Laza Stavrova, direktorja centra, Steva Panova, predsednika upravnega odbora, Pavla Džurdžija, predsednika delovne skupnosti in Vasila Mitrova, sekretarja OO ZK. V pozdravnem nagovoru je tovariš Debeljak izrazil prepričanje, da bo srečanje in nadaljnje sodelovanje obeh centrov dalo pozitvne rezultate v njunem skupnem razvoju na področju usmerjenega izobraževanja. V nadaljevanju je tovariš Hra-broslav Premelč, direktor Izobraževalnega centra, na kratko orisal ves dosedanji razvoj centra. Poudaril je, da je bilo izobraževanje kadrov v šoli in centru sestavni del razvoja Litostroja, kar se je odražalo v dveh smereh: delovna organizacija je bistveno vplivala na vzgojnoizobra-ževalno delo, na organiziranost centra, na vsebino in obseg; šola oziroma izobraževalni center pa je z več kot 1700 izšolanimi absolventi in z izobraževanjem zaposlenih Litostrojčanov ob delu veliko pripomogel k proizvodnim uspehom in razvoju Litostroja. Tako je Izobraževalni center za svoje delo prejel tudi vrsto priznanj, med katerimi lahko omenimo nagrado oziroma družbeno priznanje občine in mesta Ljubljane, najpomembnejše pa je vsekakor mnenje tistih, ki najbolj poznajo delo centra, to je delovnih organizacij, za katere center šola učence. Tovariš Debeljak je na kratko orisal dosedanji razvoj samoupravljanja v Izobraževalnem centru Litostroj. Dejal je: Samoupravljanje se je na področju vzgoje in izobraževanja uveljavilo šele po prvih izkušnjah delavskega samoupravljanja v gospodarskih delovnih organizacijah. Za vzgojnoizobraževanje organizacije je določal zakon najprej šolski odbor kot najvišji organ, ki je že deloval na osnovi samoupravljanja. Prvi šolski odbor v industrijski kovinarski šoli je pričel z delom leta 1952. člani šolskega odbora so bili zastopniki delovne organizacije, staršev in šole. Predsedniki so bili vedno zastopniki Litostroja, ki je tako preko šolskega odbora vplival na izvajanje vzgojnoizobraževal-nih nalog v skladu s svojimi interesi in potrebami. šolski odbor je obravnaval izvajanje vzgojnoizobraževalnih nalog, organizacijo izobraževanja, kadrovska in finančna vprašanja, nagrajevanje učencev in njihove proste dejavnosti. V skladu z zakonom o samoupravljanju smo še naprej razvijali samoupravne odnose. Približno v času nastajanja izobraževalnega centra — okoli leta 1960 je bil izvoljen tudi nov samoupravni organ — svet izobraževalnega centra, njegov izvršilni organ pa je bil upravni odbor. V svetu Izobraževalnega centra so bili zastopani, podobno kot prej v šolskem odboru, zastopniki Litostroja, delavcev Izobraževalnega centra, učencev in staršev ter družbenopolitične skupnosti, v upravnem odboru pa samo delavci Izobraževalnega centra. Svet Izobraževalnega centra je skladno s statutom centra obravnaval podobna vprašanja kot prej šolski odbor, vendar je imel večje odgovornosti. Upravni odbor pa je obravnaval in sklepal o notranji problematiki glede finančnih vprašanj, zlasti pa o delitvi osebnih dohodkov in o materialnih vprašanjih glede nabav ipd. Z ustavnimi dopolnili se je Izobraževalni center organiziral kot ena izmed temeljnih organizacij Litostroja in je z novo ustavo svojo samoupravno organiziranost še izpopolnil. Tako se je izoblikovala v zadnjih letih končno sedanja samoupravna organizacija izobraževalnega centra, ki jo vsi poznamo in smo vanjo vključeni. Poleg navedenih samoupravnih organov delujeta še dve samoupravni telesi: — šolska skupnost s svojimi razrednimi — oddelčnimi skupnostmi in domska skupnost s svojimi oddelčnimi skupnostmi. Obe delujeta ob podpori mentorjev — razrednikov in vzgojiteljev. Ta dejavnost je sestavni del življenja šole in razrednikov in vzgojiteljev. Ta dejavnost je sestavni del življenja šole in doma učencev. Učenci se po eni strani navajajo na samostojno opravljanje nalog in izpolnjevanje svojih dolžnosti, uveljavljajo pa tudi svoje z zakonom, statutom in pravilniki določene pravice. V razvoju samoupravljanja v izobraževalnem centru je bila stalno prisotna močna povezava z Litostrojem kot proizvodno delovno organizacijo. Upoštevana pa je bila tudi povezava z družbenopolitično skupnostjo (občino). S tem se je uresničevalo samoupravljanje na podlagi vrednotenja vzgoje in izobraževanja, dejavnosti posebnega družbenega pomena. Zato imamo poleg sveta delovne skupnosti še svet izobraževalnega centra, v katerem so poleg delegatov — delavcev izobraževalnega centra in učencev tudi delegati Litostroja, Iskre, družbenopolitične skupnosti in staršev. Naloga vseh je usmerjati delo izobraževalnega centra v skladu z družbenimi smotri vzgojnoizobraževalnega dela. Seveda je razvoj samoupravljanja trajen proces tako pri samoupravi zaposlenih kot učencev. Ta proces v ICL močno vzpodbuja prav litostrojski kolektiv, katerega del je tudi naša temeljna organizacija združenega dela. Prav v tem je pozitivna posebnost našega izobraževalnega centra, če ga primerjamo z drugimi vzgojnoizobraževalnimi ustanovami. Seveda smo prebolevali začetne težave v razvoju samoupravljanja in danes želimo, da bi ga v našem kolektivu razvili do še višje stopnje. Lahko pa rečemo, da smo usmerjali ta razvoj ne le v iskanje samoupravnih pravic, ampak tudi v izvajanje samoupravnih dolžnosti. Samoupravljanje ne pomeni le izpolnjevanja vseh naših želj in hotenj, ampak tistih, ki se v demokratičnem soočenju z drugimi družbenimi činitelji lahko uresničijo, za katere so tu realne možnosti. Delo v samoupravnih organih, komisijah, ipd. zahteva od članov teh organov, da posvetijo v korist delovne skupnosti in družbe več svojega časa. Odločitve, h katerim prispevajo ti delavci v demokratični razpravi v samoupravnih organih svoj delež, včasih niso povsem všeč posameznikom. Močno smo si prizadevali postavljati v ospredje splošne skupne interese v skladu z našimi družbenimi interesi. Pri tem sta aktivno sodelovali tudi ZK in sindikalna organizacija. Ob koncu bi se rad v imenu družbenopolitičnih organizacij, to je sindikalne organizacije in Zveze komunistov, zahvalil vsem tovarišicam in tovarišem, ki so aktivno delali v samoupravnih organih in jih pozivam, da se še naprej vključujejo v to delo. Zla-, sti pa pozivam mlajše člane kolektiva, da posvetijo še več svojih moči in časa izpolnjevanju samoupravnih nalog v ICL. Svečano sejo so zaključili s podelitvijo priznanj jubilantom ter najzaslužnejšim članom kolektiva. Priznanja za dolgoletno in prizadevno delo je prejelo 46 delavcev, ki so že več kot 10 let zaposleni v Izobraževalnem centru Litostroj. SREČANJE ABSOLVENTOV V MOSTECU Po končani prireditvi v hali Tivoli je bilo v Mostecu družabno srečanje absolventov Izobraževalnega centra Litostroj. Srečanja se je udeležilo več sto ab- Tu sem med množico ljudi opazila tudi našega starega znanca Františka Andjela. Prav gotovo ga pozna veliko Litostrojčanov, saj je bil že večkrat pri nas, posebno dobro pa ga najbrž poznajo tisti, ki so že letovali na češkoslovaškem. Ker je obenem tudi zelo prijazen in simpatičen sogovornik, sem ga z veseljem povprašala o njegovem obisku pri nas in o sodelovanju Litostroja z njihovo delovno organizacijo — Z VVZ Milevsko. — Koliko časa žc sodelujete z Litostrojem? Pred enajstimi leti smo dobili od košarkarskega tima iz Litostroja pismo, v katerem so nas prosili, da sestavimo približno enako ekipo, ki bi lahko tekmovala z vašo. Tako je prišla leta 1966 prva češkoslovaška ekipa v Jugoslavijo, junija naslednjega leta pa vaša k nam. Za tem pa se je sodelovanje razširilo tudi na sodelovanje med podjetjema. Pravzaprav se je to sodelovanje bolj razširilo šele zadnjih 5 let. — Kakšni so bili začetki sodelovanja? Začetek je bil bolj težek, vendar je zato zdaj mnogo bolje. Sedanje sodelovanje dobiva vedno večje razmere, širimo tako osnove, kot tudi okvir sodelovanja samega. Zasluge za to imata predvsem obe sindikalni organizaciji, ki vsako leto pripravljata programe letovanj in izletov z željo, da bi bili čim bolj zanimivi in pestri. Cilj takega sodelovanja pa niso le letovanja sama. Pri tem si želimo, da bi se delavci obeh kolektivov, obenem pa tudi držav spoznali, da bi spoznali lepote druge države, socialne in družbene pogoje ter življenje ljudi v drugi državi. To je gotovo zani- solventov, te šole. Tako so se srečali sošolci, ki se že dolgo niso videli, seveda pa tudi taki, ki še danes delajo skupaj v Litostroju. Na začetku je prisotne toplo pozdravil tovariš Premelč, temu pa je sledil kratek kulturni program, v katerem so sodelovali basist Ladko Korošec in tenorist Rajko Koritnik, član Slovenskega narodnega gledališča Andrej Kurent, pihalni orkester Litostroj ter naš moški pevski zbor. Za dobro voljo in ples pa je po končanem programu poskrbel zabavni orkester iz Milevske-ga, ki je dneve pred tem preživel na letovanju v Fiesi. mivo tako za vaše, kot tudi za naše državljane. — Kakšna je vaša funkcija pri tem? Sam že vrsto let delam v socialni službi kot socialni delavec, torej se tudi službeno ukvarjam s tem področjem. Pripravljam predloge, programe letovanj in izletov; skratka proučujem možnosti za čim prijetnejša in zanimivejša letovanja. Pri tem se trudim, da bi bili izleti zanimivi, zato programe, če le moremo, vsako leto spreminjamo. — Kakšno je mnenje članov vašega kolektiva o izletih v Jugoslaviji? Veste, skupine se vsako leto menjajo. Vendar mislim, da je okrog 10—20% letno istih ljudi, ki letujejo bodisi pri nas ali pri vas. Moram priznati, da so delavci z letovanji pri vas zelo zadovoljni, imam pa vtis, da so tudi vaši pri nas zadovoljni. Seveda pa je to težko trditi za vse. Med tolikim številom ljudi so prav gotovo tudi taki, ki jim kakšna stvar ne ustreza. Največji interes Čehov pa je vsekakor morje. Tu sva morala najin razgovor za nekaj časa prekiniti, že prej so naju prekinjali Františkovi znanci in prijatelji, ka so mu nasmejali ponujali roko in ga toplo poznavljali. Vsak je bil vesel, da ga ponovno vidi in vsi so si želeli spregovoriti z njim nekaj besed. Sedaj pa je bil razlog drug-Nenadoma sva se spogledala i*1 hkrati zasmejala, saj sta na oar ru zraven naju prav ta trenutek basist Ladko Korošec in tenorist Rajko Koritnik prepevala odlom-ke iz Smetanove Prodane neveste. Seveda je bila to tedaj za n®' Na svečani seji delovne skupnosti TOZD ICL so podelili priznanja jubilantom in najzaslužnejšim članom kolektiva PRIJATELJ IZ OB OGLEDU TOVARNE V SOBOTO IN NEDELJO, 3. IN 4. SEPTEMBRA SO SI IMELI LJUBLJANČANI TER SVOJCI NAŠIH ZAPOSLENIH PRILOŽNOST OGLEDATI TOVARNO. TOVARNIŠKA VRATA SO BILA ZUNANJIM OBISKOVALCEM NAZADNJE ODPRTA PRED DVEMA LETOMA, OB 25-LETNICI SAMOUPRAVLJANJA, ZATO TUDI NI ČUDNO, DA JE VLADALO TOLIKŠNO ZANIMANJE ZA OGLED TOVARNE. Takoj ob vhodu so si obiskovalci lahko ogledali turbino za Srednjo Dravo II, ki je bila že pripravljena za prevoz, nato pa so lahko nadaljevali ogled po tovarni po že prej pripravljeni trasi. Pot se je začela v livarni sive litine in se nadaljevala skozi livarno jeklene litine in pločevi-narno ter se zaključila v obdelo-valnici. Zanimalo nas je, kaj nekateri obiskovalci mislijo o naši tovarni in s kakšnimi vtisi jo zapuščajo. Zato smo nekaterim izmed njih postavili tudi nekaj vprašanj. JANKO VELIKONJA e Ali ste danes prvič v Litostroju? Ne, bil sem v Litostroju tudi že prej. Prvič je bilo to leta 1947, ko je bila otvoritev tovarne, takrat ko je bil na obisku tu tudi tovariš Tito. • Kakšni so vaši vtisi ob ogledu Litostroja zdaj, po tolikih letih? To lahko povem le kot laik, vendar sem danes ponovno občutil, da enostavno postaneš majhen, ko vidiš vse tole. Ob tem občutim nek notranji ponos, ko vidim, da smo sposobni izdelovati tako velike stvari. Ob ogledu sem videl velike izdelke za Sovjetsko zvezo, za Nemčijo, nasploh za tuji trg, za gospodarsko zelo razvite države, ki so gotovo tudi same sposobne izdelovati take objekte, pa jih vendarle naročajo pri nas. To torej pomeni, da izdelujemo res kvalitetne stvari. Ob ogledu se mi je porodila marsikatera misel, na primer tudi primerjava, da delamo tako za razvite, kot za države v razvoju. To je za Litostroj vsekakor pohvalno. • Ali ste prej že kaj vedeli o Litostroju? že prej sem dosti vedel o Litostroju, vendar se ti razmišljanja o tem porode šele ob ogledu tovarne. Tu se lahko zamisliš, kam vse lahko vodi razvoj Litostroja. • Ali mislite, da ste dovolj obveščeni o delu in razvoju Litostroja, da javna sredstva obveščanja dovolj pišejo o nas? Mislim, da v časopisih premalo piše o vas. Sam sem že, mislim, petič v Litostroju, pa vendar menim, da sem veliko premalo obveščen. • Se vam zdi, da je pomembno, da odpremo tovarniška vrata obiskovalcem? In ali je dovolj, da je to na primer vsakih pet let? Izredno pomembno je, da si ljudje ogledajo tovarno, vendar je to premalokrat. Bil sem tu že pred dvema letoma in danes znova opažam, da so tu »cele procesije« ljudi, ki si ogledujejo tovarno, kar torej pomeni, da ljudi to zanima. • Kdaj ste se začeli bolj zanimati za Litostroj? Leta 1947 smo začeli šele obnavljati našo domovino in prve lopate, ki smo jih zastavili ob izgradnji Litostroja, so pomenile šele začetek industrializacije. Danes po tridesetih letih pa lahko rečemo, da prej verjetno niti sanjali nismo, da bo po 30 letih toliko zgrajenega. Ob vsem tem razvoju in napredku pa sem vesel in ponosen, ko vidim, kaj vse naši ljudje lahko naredijo, da imamo strokovnjake, ki so zares sposobni. Lazo STAVROV — direktor Elektro strojnega in rudarskega šolskega centra iz Kavadarcev: Sem smo vsi člani delegacije prišli kot gostje vašega Izobraževalnega centra. Pismene stike z vašim centrom smo vzpostavili že prej, zdaj ob vaši obletnici pa smo izkoristili priložnost, da navežemo tako z Izobraževalnim centrom, kot tudi kolektivom tesnejše stike. To je tudi glavni pogoj za dobro in uspešno sodelovanje. — Kakšni so vaši vtisi o dneh, ki ste jih preživeli tukaj? S svojim bivanjem v Ljubljani smo zelo zadovoljni, saj smo v kratkem času veliko videli in se veliko pogovarjali o različnih problemih. Ob povratku domov bomo odnesli s seboj zelo lepe vtise o Litostroju kot o Izobraževalnem centru. — Kaj mislite o tovarni? To je velik gigant, ki nas je navdušil. Na žalost si ob ogledu nismo mogli ogledati vseh pod- Češke Simpatični sogovornik Františck Andjel j in razgovor najprimernejša zvočna kulisa, šele ko sta naša Priznana operna pevca odpela »voj šaljivi odlomek, ki sta ga tuni poskočno odplesala, sva z razgovorom lahko nadaljevala. — Františck, zdaj ste prišli ravno z morja. Kako je bilo? Ja, lepo kot po navadi. Imeli srno prav lepo vreme in preživeli smo prav prijetne dni. To je bil zadnji izlet v letošnji sezoni, pa 7e ta je bil eden več kot po na-Vadi. Običajno pridejo na leto 3 itupine naših delavcev na morje. 5? je skupaj 150 ljudi, ki preži-.1J0 na morju pa 10 dni. Jugo-'°vanov pa pride na češko okrog 200 do 250 letno, na Češkem so p0 en teden. Zdaj je na ste F^u letoval naš zabavni orke-Mot^i igra tudi tu na zabavi v J— Koliko vaših delavcev je do eUaJ letovalo pri nas? Ja, mislim, da je bilo z letošnjim letom pri vas okrog 1700 naših delavcev in okrog 2000 vaših na Češkem. Naše delavce zanima o Jugoslaviji vse. Do Jugoslavije čutimo prav tradicionalno navezanost, ki je značilna že za predvojno obdobje, čutimo pa tudi, da ste vi naša prijateljska država. Prav tako cenimo tudi vašo prisrčnost in mislim, da so tudi zato med nami obojestranske simpatije. — Že ves čas najinega pogovora opažam, da imate pri nas veliko prijateljev. Ste bili že velikokrat v Jugoslaviji? Sam ne vem točno kolikokrat. Mislim, da okrog petkrat ali sedemkrat. Včasih sem prišel službeno, včasih pa na letovanje. Seveda sem v tem času spoznal veliko ljudi, ampak ne morem se vedno točno spomniti, kje sem se s kom spoznal — pri vas ali pri nas. — Vaša delovna organizacija ZVVZ Milevsko je približno tako velika kot Litostroj. Kako pri vas skrbite za rekreacijo in letovanja delavcev? Imamo stalno letovišče v Cer-veni ob Vltavi in letovišče v Jezerskih gorah ob poljski meji. Ob tem pa sodelujemo še s sedmimi podjetji v češkoslovaški, s katerimi izmenjujemo kapacitete ter tako omogočamo delavcem letovanja na različnih mestih. Navadno je to ob kakšnih rekah ali jezerih ali v planinah. To drugo je posebno zanimivo pozimi, ko pride na vrsto smučanje. Tako v tovrstni izmenjavi letuje letno okrog 500 do 600 naših delavcev, za kar vlada v naši delovni organizaciji veliko zanimanje. Včasih organiziramo letovanja tudi v drugih evropskih državah, vendar naši delavci najraje letujejo v Jugoslaviji. — Kako to? Pri vas smo naleteli na veliko prijateljev. Lahko vam povem le en primer. Nek naš delavec, ki je prišel z avtom v Jugoslavijo, je imel nekje ob morju prometno nesrečo. Vaša delovna organizacija mu je takoj priskočila na pomoč in ga rešila iz zagate. Tako pa je bilo vedno tudi ob manj težkih stvareh. — Kako pa je vam všeč v Jugoslaviji? Čeprav dobro poznam celo Slovenijo, mi je najbolj všeč Ljubljana. Ogledal pa sem si tudi druge vaše čudovite kraje, kot so: Bled, Bohinj, Trenta itd. Zares so lepi. — Vam je ostal v spominu kak lep dogodek iz obiska pri nas? Ja, to je bilo leta 1969. Tedaj sem bil tu na obisku z godbo. Bili smo s svojim avtobusom, med ansamblom pa je vladalo čudovito vzdušje. Igrali smo nenehno. Tako je bilo čez celo Avstrijo in še potem po Jugoslaviji. Najprej smo igrali v Litostroju, nato pred Univerzo, pa v študentskem naselju, Piranu in vse do Fiese. Vmes pa še v okrog desetih gostilnah. Lahko trdim, da smo igrali res od jutra do noči. Tu moram povedati, da tudi František zelo dobro igra na harmoniko in zelo rad poje. Zna tudi nekaj naših pesmi in pevcem v družbi rad pritegne. Ob koncu pa sem mu postavila še eno prav izzivalno vprašanje. — No, František, katero pivo je boljše — vaše ali naše? Ja veste, mi je v smehu odgovoril, to je pa odvisno od kolektiva, ki poje. Nekateri vaši prav dobro pojejo, s tem pa ne trdim, da naši ne pojejo dobro. Tedaj sva se oba zasmejala, saj se prvič nekam nisva »mogla« razumeti v izrazu pivo — pitje — petje. Vendar je čisto dobro vedel, kaj mislim in mi prav modro odgovoril. Da ne bi bilo zamere. M. H. robnosti, vendar nas je navdušilo že samo to, kar smo videli. Litostroj izdeluje zares velike stvari. Prej pravzaprav nismo imeli prave predstave, kakšne razsežnosti ima ta tovarna — je pa veliko večja, kot smo si sploh lahko predstavljali. — To torej pomeni, da ste danes prvič v Litostroju? Da, prvič. — Kdaj pa ste se začeli bolj zanimati za Litostroj? Za vašo tovarno smo seveda slišali že pred pobratenjem naših dveh občin. Gotovo pa je, da nas sedaj zanimajo tudi ostale stvari. No, med drugim sem slišal o vas že tedaj, ko ste gradili pri nas v Makedoniji HE Tikveš. — Boste še prišli? Seveda. Vendar nas bodo prej obiskali predstavniki vašega centra, potem pa se bomo dogovorili o našem sodelovanju za naprej. Želim, da naše sodelovanje ne bi zajemalo le obiske pri vas ali pri nas, temveč da bi bilo globlje in učinkovitejše, skratka, da bi bilo obojestransko koristno. — Kaj želite ob koncu povedati našim delavcem? Želim povedati, da je, to kar smo videli, gotovo velik uspeh, vendar pa priporočam delavcem, da si še naprej prizadevajo dosegati čim večje uspehe, kar bo še bolj okrepilo ugled vaše tovarne doma in v svetu. Zdravko KRVAVICA — Ali si danes prvič v Litostroju? Ne, bil sem že enkrat prej s šolsko ekskurzijo, ko sem obiskoval srednjo tehnično strojno šolo. — Kakšni so tvoji vtisi danes ob drugem obisku tovarne? Se ti zdi, da se je do danes že veliko spremenilo? Videl sem precej novega — nov proizvodni program, npr. novi žerjavi, ki jih prej nisem videl, videl sem tudi dieselske motorje itd. — Se tl zdi, da so zdaj proizvodi večji? Imam občutek, da ste šli v izdelavo večjih kosov. — Kako to, da si se odločil za ogled tovarne? To me zanima, ker je to moja stroka. Za možen ogled tovarne sem slišal v Mostecu na Informacijah, bilo pa je tudi v televizijskem dnevniku. — Kdaj si se začel zanimati za Litostroj? Litostroj poznam že dolgo. Že od mladosti spremljam njegovo delo in to kolikor se le da. To je po eni strani tudi razumljivo, saj stanujem v litostrojski krajevni skupnosti. Ob koncu pa bi rad še čestital celotnemu kolektivu ob vašem prazniku in mu zaželel še veliko sreče in delovnih uspehov. Ivanka ŽERJAV — Tovarno si si že ogledala. Kakšni so tvoji vtisi po ogledu? To je področje, ki ga bolj malo poznam. Prej si nisem mogla niti točno predstavljati, kaj to pravzaprav je. Zdaj pa lahko rečem le to, da je vaša tovarna nekaj velikega. Sama delam v Emoni, kar seveda predstavlja popolnoma drugo področje, zato sem želela malo bolj spoznati tudi vaš proizvodni program. Vendar, dokler Litostroja ne vidiš, res ne moreš imeti predstave, kako velik je. — Si zdaj prvič v Litostroju? Da, prvič sem danes tu. — Kako to, da te Litostroj zanima? Imam dva bratranca, ki delata tukaj. Veliko sta mi še pripovedovala o tovarni, zato sem si zaželela to tudi videti. Onadva sta mi tudi povedala, da je možen ogled tovarne in tako sem prišla. — Se ti zdi, da so bili občani dovolj obveščeni o Litostroju in o sedanjih dogodkih? Zdaj, ob obletnici je bilo povsod veliko napisanega o Litostroju. Bilo je v časopisju, na radiu in na televiziji. Na splošno pa menim, da je o samem delu Litostroja, že samo glede na velikost tovarne, premalo informacij. Ob koncu lahko povem še to, da smo letos tudi mi praznovali 30-letnico, vendar se mi zdi, da ste imeli pri vas celotno praznovanje bolje organizirano. Ob ogledu je človek prav lahko ugotovil, s čim se ukvarjate, saj je bila pot lepo in organizirano speljana. Branka GAL — Si že bila kdaj v Litostroju? Bila sem že enkrat, ko sem bila stara približno štiri leta. Bila sem z očetom, ki dela kot čuvaj v Litostroju, vendar se tega bolj malo spominjam. — Kakšni so tvoji vtisi po ogledu tovarne? Mislim, da je Litostroj dosegel zelo velik napredek, povečal se je in ima zelo bogat proizvodni program. — Ali si se odločila za ogled samo zato, ker je tvoj oče Lito-strojčan? Ne, to je bilo tudi zato, ker sem si že dlje časa ponovno želela ogledati tovarno. Za ogled mi je povedal oče, o tem pa sem brala tudi v vašem glasilu in drugem dnevnem časopisju. — Se za Litostroj že dolgo zanimaš? To pa že od mladosti, odkar hodim v šolo. Vedno prebiram vaše glasilo, pa tudi ostale informacije v dnevnem časopisju. Vendar pa mislim, da je razen v sedanjem trenutku, o dogajanjih pri vas premalo informacij. Ob koncu pa delavcem Litostroja želim, da bi Litostroj še naprej uspešno delal in postal še večji kot je sedaj. M. H. Problematika procesne proizvodnje Pri sestavljanju tega prispevka so sodelovali tovariši: inženir Janez Stražišar, šef biroja PN, inženir Jože Gorenc, vodja odseka CO (cementarska oprema), inženir Vasilij Možina, vodja odseka EPN (Engineering procesnih naprav), inženir Niko Vujoševič, vodja odseka SPO (specialna procesna oprema). Članek je namenjen spoznavanju dejavnosti projektivnega biroja procesnih naprav (PN) v TOZD IRRP. V prvem delu bomo govorili o večjih naročilih in ponudbah, ki so trenutno v obdelavi, v drugem delu pa pregledali kritične pripombe na odnos nekaterih v Litostroju do pozitivnih prizadevanj projektive na tem področju. Ob tem smo navedli tudi nekaj misli o kreditni politiki kot odločilnem dejavniku pri pridobivanju novih naročil. Uvodoma je inženir Stražišar podrobno razčlenil in navedel dela na ponudbah in naročilih za domače kot tudi za tuje naročnike. »Za domači trg je v izdelavi ponudba za cementarno UMAG — cevni mlin s pripadajočo opremo za kapaciteto od 40 do 60 ton cementa na uro. Naročilo bo zaključeno do konca leta. Naročnik želi, da ga kreditiramo, del sredstev bi si zagotovil sam, ostalo pa dobavitelji. Za cementarno Ostružnico, ki jo bo investitor gradil iz kredita ZSSR, je v delu ponudba za dva mlina za cement in en mlin za pripravo surovine. Prva dva mlina naj bi dajala od 80 do 100 ton cementa na uro, mlinica surovine pa 160 ton materiala. Objekt je zajet v srednjeročnem planu Beograda in bo realiziran do konca letošnjega leta. Na razpis za cementarno Lu-kavac se sprva sploh nismo prijavili iz razloga, ker je bil zahtevan kredit. Kasneje pa smo vseeno ponudili milnico cementa z zmogljivostjo 100 ton na uro. To bo, če bo naročilo zaupano Litostroju, najtežji kos, ki je bil do sedaj izdelan pri nas. Naslednji so mlini za rudarstvo, in sicer za Veliki Krivelj v Srbiji. Skupaj naj bi izdelali 6 mlinov, ki so vsi večjih dimenzij, največji s 5,5 m premera. Cementarna Kosjerič naroča ponudbo, ker želi razširiti proizvodnjo, in sicer mlinico cementa z zmogljivostjo 80 do 100 ton na uro. Poslali smo ponudbo v tovarno plinobetona v Pulo za palične mline, ki so specialni po svoji zvrsti. Predvidoma bo objavljen razpis za cementarno Trbovlje, ki se želi razširiti. Poslana je ponudba za Toplarno za dve postrojenji za transport pepela in žlindre izpod kotlov. Ravno tako smo poslali tudi ponudbo za mline uranove rude za Žirovski vrh. Ob tem naj pripomnim, da je bilo v preteklosti izdelanih še veliko število manjših ponudb, ki so postala naročila, ki pa za nas niso referenčnega značaja v takem pomenu kot kompletni objekti. Za kupce iz ZSSR smo izdelali ponudbo za kompletno vgradnjo mlinov v skupni teži 500 t opreme. (Podpis pogodbe pričakujemo v dveh, treh mesecih). Podobno ponudbo smo izdelali tudi za Bolgarijo. Sodelovali smo na licitaciji v Turčiji za komplet 14 mlinic cementa. Tu smo prišli v najožji izbor in na koncu ostali za zaključne pogovore mlinic ena najbolj renomiranih svetovnih tvrdk na tem področju. Dokončne odločitve še ni. Verjetnost, da bi to ponudbo dobili, ni velika, kajti nismo še dorasli trgovanju v Turčiji. Razen naštetih smo ponudili Pakistanu mlinico cementa in mlinico surovin. V obdelavi imamo tudi še dva razpisa, in sicer za Pakistan in za Egipt. Poleg naštetih smo ponudili in izdelali več ponudb za kompletna mlevna postrojenja za cement v sodelovanju s konzorcijem za izgradnjo tovrstnih objektov v neuvrščenih deželah in v deželah v razvoju. To so trenutno aktualne ponudbe.« Inženir Stražišar je v nadaljevanju razvil še naslednje misli: »Pri svojem delu se srečujemo z neugodno situacijo, da jugoslovanska podjetja za proizvodnjo cementa naročajo cementarsko opremo pri tujih dobaviteljih, med drugim tudi iz vzhodne Evrope. Škoda je ob tem večstran- ska: porabljena so ogromna devizna sredstva, zmanjšuje se naša konkurenčnost na svetovnem trgu in daje se prilika za reference tujim proizvajalcem. Ostrino tega problema prav nič ne zmanjšuje dejstvo, da je za nas velika ovira nezmožnost kreditiranja naše opreme kupcu. Pri tujih interesentih slišimo očitek, kako, da ponujamo našo kvalitetno cementarsko opremo za tuje tržišče, ko pa te naprave ali podobno opremo sami uvažamo. Sprašujejo, zakaj nam v lastni državi ne zaupajo teh naročil. Ob tem naj dodam, da smo po naši referenčni listi obravnavali objekt in smo do leta 1972 izdelali kompletno cementarno, vključno s kompletnimi inženiringi. To se pravi, da smo mlinice cementa dobavljali pod ključ s kompletno strojno opremo s pogoni in elek-troopremo, avtomatiko itd. Situacija zadnjh petih let nam je zaradi nezmožnosti kreditiranja zelo otežila naš nastop na tržišču. To pa ni samo izguba poslov in denarja za podjetje, pač pa je tudi velika izguba za kader, ki si le ob delu pridobiva izkušnje in to od projektantov do monterjev. Dejstvo je, da gre razvoj na področju procesne tehnike ali specialne opreme za cementarne zelo hitro naprej, saj ustreza 5-let-no današnje razdobje prej 30-let-nemu razvoju. Seveda smo trčili tudi ob problem, ki nas že dolgo žuli, to je, da s sedanjim strojnim parkom ne bomo kos vsem nalogam, ki jih ta hitri razvoj postavlja pred nas in zato je nujno planirati njegovo razširitev in posodobitev.« »Bistvenega pomena ob tem je to, da je skladno s tehnološkim razvojem potekal tudi razvoj velikosti posameznih strojev, pri čemer se je Litostroj vklopil v cementarsko opremo pred 20 leti z mlinom premera 2,8 m, vendar smo kljub nepopolni opremi uspeli izdelati mlin premera 4,4 metra po lastni dokumentaciji. Moram reči, da si je biro PN v tem času nabral dovolj izkušenj, tako da smo sposobni obravnavati najzahtevnejše objekte.« Besedo je povzel inženir Gorenc, vodja odseka CO, ki je povedal naslednje: »Pogrešam kontinuirano, ustaljeno poslovno politiko na področju procesnih naprav. Pri tem zelo nihamo in imam občutek, da če pač ni dru- Jože Gorenc, vodja odseka CO gega, je cementarska oprema tudi dobra. Nemogoče je delati, če nimamo ustreznih referenc in objektov, kjer se preverja naše znanje in kvaliteta. Ob tem obstaja nevarnost, da pride do neljubih presenečenj, ko dobimo po večjih časovnih presledkih spet velik objekt. Na področju izdelave mlinov imamo tudi številne izvirne rešitve, ki se lahko primerjajo z opremo z najboljšimi svetovnimi izdelki te vrste. Tako smo za vzhodnimi kot tudi za zahodnimi proizvajalci že po prvem letu obratovanja njihove opreme vgrajevali naše izboljšave. Seveda, kdor je na špici razvoja, mora tudi nekaj tvegati. Za nas nerazumljivo pa je dejstvo, da domači naročniki, ki uvozijo tovrstno opremo, veliko lažje spregledajo uvoznikove tehnične spodrsljaje, kot pa nam. Žal tudi sami pritrjujejo misli, ki je bila tu povedana, da se prepočasi opremljamo za vse večje zahteve pri izdelavi opreme za PN. Mnogo preveč energije pa porabimo tudi za nepotrebno prepričevanje tistih, ki bi morali našo opremo in izdelke prodajati, ter topiti led okrog omalovaževanja in naših prizadevanj. Tu se mora nekaj spremeniti, kajti možnosti so velike in zastavili bomo vse svoje moči za to, da se bomo ustrezno uveljavili. S pomembno ponudbo in urejenim kreditiranjem bomo, upam, nadoknadili zamujeno. Ob tej priliki bi želel načeti Janez Stražišar, vodja biroja PN še vprašanje našega sodelovanja z drugimi tvrdkami, ki proizvajajo opremo za cementarne. Ni skrivnost, da do sedaj nismo uspeli trajneje poslovno sodelovati na tem področju niti z domačimi niti s tujimi tvrdkami. Menim, da bi bilo v interesu OZD kakor tudi naročnikov (cementarn), da do takega sodelovanja pride čimprej. Pri tem lahko našim referencam priključimo še reference sodelujoče tvrdke v sodelovanju in tako ponudimo opremo za kompletne tovarne.« Se odgovor na morda umestno vprašanje: Zakaj želimo sodelovati s sorodnimi tvrdkami, ob trditvi, da imamo za tovrstno proizvodnjo lastne izvirne projektivne rešitve, ki ne zaostajajo za opremo vodilnih svetovnih proizvajalcev na tem področju? »Cementarne so veliki objekti. Cena elektrostrojne opreme srednje velike cementarne znaša približno 1 milijardo ND. V skladu z našimi proizvodnimi in projektivnimi možnostmi smo se usmerili le na za našo OZD najintere-santnejši del opreme — to je na mlinice, na drobilno in mlevno tehniko. Ta del opreme pa znaša 15 do največ 30 % celotne vrednosti opreme. Investitorji neradi — le izjemoma — sklepajo pogodbe za posamezno postrojenje cementarne. Taka izjema za ponudnika pomeni investitorju dokazati, da je ponujena oprema tehnično popolnejša od konkurence, po ceni pa ugodnejša. Za realizacijo takih naročil so nujne dobre reference in velike komercialne spretnosti. Take ponudbe so zahtevne, saj jih je treba podrobno in zanesljivo obdelati, iz-gledi pa so dokaj nezanesljivi. Ne le s tehnične, temveč s komercialne strani bi ob temeljiti analizi morala priti spodbuda za poslovno sodelovanje. Inženir Vujoševič meni: »V času ko se veliko govori o inovacijah, bi dejal, da se te ustvarjajo le ob kontanuiranem delu na določenem področju, tako da so Vasilij Možina, vodja odseka EPN vse ideje in zamisli v praksi tudi preizkušene. Le tako bomo kos vse večjim zahtevam in tuji konkurenci. Zato moramo ponovno poudariti, da je kontinuiteta naročil pogoj za uspešno razvojno inovacijsko delo.« Inženir Možina: »Mislim, da bi se moral Litostroj otresti proizvodnje drobne opreme in iskati za ta dela ustrezne kooperante, sami pa bi morali posvetiti vso pozornost velikim izdelkom, za kar smo končno tudi naravnani in kjer smo lahko konkurenčni. Prizadevati si moramo, da bomo izpopolnili tisti strojni park, ki nam bo omogočal, da bomo sledili vrhu in dosežkom v svetovnem merilu, tako da bi bili lahko vsak čas sposobni izdelati tudi velike mline. Tako bomo lahko povrnili stroške, ki jih bomo v to vložili. Zdi se mi, da se pri pla- Ob proslavi 30-letnice so jugoslovanski časopisi veliko pisali o naši delovni organizaciji. Pisali so o nastanku, razvoju in proizvodnem programu Litostroja ter o pomenu, ki ga ima v jugoslovanskem gospodarstvu. Predvsem slovenski časopisi pa so veliko pisali tudi o naši slovesnosti, ki so jo zelo pohvalno ocenili. Ime Litostroj dandanes ne pomeni le sinonim za velikost, temveč tudi za kvaliteto in pestrost proizvodnega programa. Predvsem pa so časopisi pisali veliko o pomenu našega lastnega umskega potenciala, ki je bil in je sposoben stopiti v borbo s svetovno znanimi tovrstnimi proizvajalci. To pomeni, da smo postali veliki na podlagi lastnih proizvodnih in tehnoloških zmogljivosti, da smo sami razvijali naš individualni način proizvodnje, kar je bilo pogosto težko pa tudi tvegano. Tako smo uspeli v gospodarsko razvitih državah in tudi v deželah v razvoju in s tem pripomogli ne le h krepitvi našega gospodarstva, temveč tudi h krepitvi prijateljskih vezi in sodelovanja z gospodarsko manj razvitimi državami. Ob vsem tem pa smo ves čas razvijali tudi samoupravne in družbenopolitične vezi in tovariške odnose v tovarni sami. Vendar smo uspeli. To lahko ugotavljamo zda, po 30 letih, ko niranju vse preveč drobnjakarsko obnašamo, kar se nam pa potem leta in leta maščuje. Projektantski in celotni kader v podjetju je danes sposoben z lastnim znanjem ugoditi vsem zahtevam kupca. Družba je končno vložila v naše znanje ogromna sredstva in skupno z odločujočimi faktorji moramo rešiti problem kreditiranja tako, da se bo vloženi kapital vsestransko obračal in vračal pridobitve, ki jih daje naš um in delo. Problem ni nerešljiv, potrebno je še več smelosti za to, da premagamo sedanje pomanjkljivosti, ki smo jih zgoraj omenili, to je problem kreditiranja naše opreme ter problem razumevanja tistih, ki so zadolženi za uveljavitev naše odpreme na tržišču.« Inženir Stražišar je na koncu takole dejal: »Vseskozi smo se vključevali v širše področje PN in temu ustrezne tehnike in ne samo na cementarsko opremo, kar dokazujejo naročila za palične mline in naročila za valjčne mline, pa mlini za mokro mletje v rudarstvu in oprema za tovarne plinobetona itd. Perspektive na področju mletja so velike. Ker so mlini eden največjih porabnikov električnega toka, se pripravlja ukrep, podoben v drugih državah, da bodo usmerjeni na izrabo nočnega toka, to pa terja podvojitev današnjih mlinov in njih zmogljivosti. Jasno pri tem je, da se bodo investitorji odločali za velike enote, ki bodo nadomestile več majhnih, pretežno že dotrajanih mlevnih enot. To bodo mlini s premeri 5 m, na kar se moramo temeljito pripraviti. Lahko rečem, da obstajajo realne možnosti, da nam kupci ob uspešni rešitvi finančnih problemov zaupajo kompletne enginee-ringe. Naša garancija je dokaj visoka kvaliteta in pridobljene reference in v tem smo enakovredni vodilnim svetovnim proizvajalcem. Kako je to vprašanje pereče za nas, govori podatek, da smo v nekaj preteklih letih izgubili posle celo v cementarnah, kjer naša oprema že več let uspešno obratuje, pri čemer pa so bili tehnični predstavniki investitorja na naši strani, vendar nismo izpolnjevali kreditno finančnih pogojev. Zato želimo, da se ta problem reši z združenimi močmi v dobro ne samo Litostroja, pač pa celotnega gospodarstva pri nas.« A. N. smo s ponosom praznovali to obletnico. Več o naši delovni organizaciji so pisali naslednji večji jugoslovanski časopisi: Delo: Pol opreme na tuje Delo: Energija in visoka raven dela (govor Andreja Marinca iz osrednje slovesnosti) Ljubljanski dnevnik: Tovarna za zgled Ljubljanski dnevnik: Proslava Litostroja Ljubljanski dnevnik: Litostroj Ljubljanski dnevnik: Za krajane Litostroja Jcdinstvo: Sopstvcna tehnološka dostignuča Večer: Preveč v ozadju Večer: Ob 30-lctnici Titovih zavodov Glas Slavonije: Vest Vcčernji list: Godišnjica Politika ekspres: Najviše para za energetiku Borba: Ogroman značaj za iz-gradnju zemlje 4. julij: Titove reči — putokaz za nove radne pobede Ugodnih ocen o našem delu in poslovanju je bilo torej polno-Vendar pa nas to ne sme zadovoljiti. To naj nam bo le napotek, da moramo tudi v bodoče delati dobro in še boljše, da ne bomo razočarali družbe, ki to pričakuje od nas in nam zaupa. Pisali so o nas... Nova delovna zmaga skem preizkusu hidravličnega dela gonilnika. Prosili smo ga, naj nam pove, kako je potekal ta preizkus in kako so to delo ocenili prevzemni organi. »Ko smo pred leti preizkušali gonilnik za HE Varaždin, smo imeli zelo veliko težav, zato smo skupaj s strokovnjaki delali celo noč, pa še nismo mogli dela dobro opraviti. Danes, kot vidimo, ni več težav, saj ugotavljamo, da je bila večina vsaj najosnovnejših stvari pripravljena, kar je pogojevalo, da smo funkcijski preizkus opravili nemote- Te dni smo se Litostrojčani mrzlično in ponosno pripravljali na naše jubilejno praznovanje, zaradi česar so bili v ozadju vsi ostali, čeprav tako pomembni dogodki. Kljub temu pa nismo spregledali pomembne delovne zmage, ki so jo dosegli naši monterji vodnih turbin, saj so izredno požrtvovalno in z velikimi napori dokončno sestavili, preizkusili in predali prevzemnim inšpektorjem Kaplanov gonilnik za prvo turbino hidroelektrarne Srednja Drava II — Formin. Gonilnik je velikih razsežnosti, saj tehta 95.000 kg in meri na svojem največjem premeru 5.760 mm. Ko bo vgrajen v prvi agregat bodoče hidroelektrarne in se bo zavrtel, bo njegova moč velika, saj bo dajal obremenjen 60 MW. Ob tej priliki smo vprašali tovariše, ki so neposredno sodelovali pri izdelavi in montaži gonilnika. Naši sogovorniki so bili: Avgust Opaka, delovodja, Franc Hafner, VKV monter, Pavle Drabik, VKV monter, Janez Žnidaršič, VKV monter, Alojz Kačič, VKV monter regulatorjev, Tone Leskošek, KV monter, Franc Starman, tehnolog, Franc Rogelj, vodja obrata, ing. Marjan Lesar, v.d. dir. TOZD Montaža. Tovariš Avgust Opaka, vi že vrsto let kot izkušen monter in delovodja vodite take in podobne montaže. Ali nam lahko poveste kaj o poteku in naporih montaže, ki ste jih imeli pri delu te dni, ko je stala pred vami in vašimi sodelavci tako pomembna delovna naloga? Z delom in pripravami smo Pričeli pred dvema mesecema. Pri montaži nismo naleteli na nobeno napako niti v obdelavi niti v načrtih oziroma projekti-vi. Monterji in sodelavci, ki so sodelovali pri tej montaži, so bili izredno marljivi in prizadevni. Lahko rečem, da so dali vse od sebe, da smo delo opravili v okviru postavljenih rokov. Montaža je zelo dobro uspela, prav tako preizkus in predaja nadzornim organom, kar je veliko priznanje za našo montažno skupino, saj smo montažo opravili v 28 dneh, čeprav smo taka dela delali do sedaj veliko dlje. Izvedeli smo, da je ekipa delala tudi vse popoldneve, sobote in nekatere nedelje. Ali je bilo pri takem tempu kaj težav? Lahko rečem, da smo se vsi zavedali pomembnosti tega dela, vedeli smo, da mora sodelovati celotna skupina. Tovariš Franc Hafner, tudi vi ste naš dolgoletni sodelavec in izkušen monter vodnih turbin. Povejte nam, kako ste vi sodelovali pri tem delu in ali je šlo vse po predvidevanjih in zamislih? Lahko rečem, da je delo šlo kar v redu od rok in ni bilo zastojev, predvsem zato, ker smo vse možne sestavne dele, ki so v gonilniku, prej posebej, če se je dalo, preizkusili. Tako smo pri končni montaži pravzaprav vgrajevali v gonilnik le posamezne Preizkušene sklope in se s tem izognili morebitnim skritim in Nepredvidenim napakam, ki bi se lahko pojavile. Iz odgovora smo lahko razbrali, da vas je pri delu vodila velika previdnost in predvsem ^aše dosedanje delovne izkušnje, k' so prav gotovo potrebne, da tako pomembno delo uspe. Kaj Se lahko poveste? Pri takem delu je razumljivo, ?a igrajo posebno vlogo delovne izkušnje, saj ni preprosto sestaviti oziroma zmontirati skoraj "6ltonski najpomebnejši del vod-turbine. Zavedam pa se, da pSe to ni samo naša zasluga, predvsem gre tu posebno priznanje obdelavi in vsem, ki so odelovali pred nami pri tem de-n. Naleteli pa smo seveda tudi n manjše ali večje težave, pred-j.ssm takrat, ko smo se pripravka/1 na delo, ko smo morali neon®,1® montažne priprave in zu° • sami izdelati, saj je ra-iNljvo, da se vsega ne da pred- tj. ^ri vašem delu se, kot vidi-3 ne more vsega predvideti, eUvs<»rn ne tehnoloških elemen- "S . W\, Zmontiran in preizkušen Kaplanov gonilnik za HE Srednja Drava II — Formin tov montaže, pač pa je mnogo prepuščeno iznajdljivosti in strokovnosti montažne skupine jn posameznikov, da lahko delo nemoteno poteka. Kako se vi, tovariš Pavle Drobnik, sporazumevate v tej skupini in kaj mislite o sporazumevanju v raznih odločilnih trenutkih? V takih pomembnih trenutkih se skupina zbere na posvet z mojstrom in drugimi odgovornimi, kjer se za pomembne odločitve odločimo predvsem na podlagi naših izkušenj. Mislim pa, da mora vsakdo od nas v odločilnih trenutkih predvsem dobro sodelovati in nehote se izkaže, da je v slogi moč. Tovariš Janez Žnidaršič, kako bi lahko vi odgovorili na to vprašanje? Veliko let že sodelujem pri montažah Kaplanovih gonilnikov, lahko rečem, da sem od leta 1955 pa do leta 1970 sodeloval pri vseh montažah Kaplanovih gonilnikov, tako v skupinah kakor tudi samostojno. Predvsem bi rad povedal, da sem pri vseh teh montažah vedno doživel veliko naporov, to pa zato, ker nekateri pojmujejo montažo kot nekaj, kar se na koncu obdelave le še sestavi in pošlje na teren. Seveda ni tako! Menim, da mora monter še posebno stalno živeti za svoje delo in biti pripravljen na vsako žrtev, tako glede delovnega časa, kakor tudi v smislu vzdržljivosti in vztrajnosti, da delo pripelje do konca. Posebno menim, da je potrebno vložiti pri takem delu mnogo truda. Tokrat so sodelavci imeli veliko priprav in pripomočkov, da jim je montaža tako hitro uspela, kar je seveda rezultat temeljitejših tehnoloških in drugih priprav. Pred leti smo mnoge stvari izdelali v zadnjem trenutku in marsikaj improvizirali, tako da je bilo potrebno še več lastne iniciative in iznajdljivosti kot danes. Moj prispevek k montaži tega gonilnika je bil tokrat le ta, da sem sodeloval pri preizkusu vseh mehanizmov in predaji prevzemnim organom. Pri končnih delih montaže in preizkusu tega gonilnika je sodeloval tudi naš sodelavec tovariš Alojz Kačič. Njegova naloga je bila, da sodeluje pri funkcij- no. Ta naš gonilnik smo zmontirali odlično in brez napak, zato tudi ni bilo težav pri samem funkcijskem preizkusu in prevzemni organi niso imeli nobenih pripomb. Celotni preizkusni postopek in priprave so potekale le tri dni, kar je tudi svojevrsten rekord.« Tovariš Opaka, kdo vse je prisostvoval funkcijskemu preizkusu in prevzemu gonilnika? Predvsem so pri prevzemu sodelovali strokovni predstavniki investitorja HE Formin, predstavniki Ljubljanske banke, predstavnik Instituta za turbinske stroje ter predstavniki komiteja za energetiko SRS. Vsakič, ko se v Litostroju opravi tako ali podobno delo, štejemo to za našo delovno zmago. Tovariš Tone Leskovšek, vi ste naš mlajši sodelavec, vendar že imate nekaj izkušenj, zato ste tudi sodelovali pri tej montaži. Ali nam lahko poveste, kako ste se vključili v skupino in ali ste zadovoljni z opravljenim delom? Z opravljenim delom sem zelo zadovoljen, čeprav sem še Glasilo delovne organizacije Titovi zavodi Litostroj izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 5500 izvodov — Ureja ga uredniški odbor v sestavi: Stanislav Bradeško, dipl inž., Milan Vidmar, Janez Oprešnik, Vukosav Žlv-kovič, Leopold Šole, dipl. Inž., Hrabroslav Premelč, Janez Stražišar, dipl. inž., Milan Jurjavčič, Ivan Elikan. Glavni in odgovorni urednik Ivan Elikan, tehnični urednik Estera Lampič. Telefon uredništva 56-021 (h. c.) interna 246 — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo — Tiska Tiskarna Ljubljana. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72. mlad preizkuševalec in začetnik, sem poizkušal storiti vse, da bi tudi jaz kar največ prispeval k našemu skupnemu delu. Predvsem lahko ugotovim da sem se veliko naučil, saj sem nekatere stvari prvič videl in tudi poizkusil. Drugič bo verjetno tudi za mene že manj neznank in potem bom lahko tudi jaz kaj svetoval drugim. Tovariš Franc Starman, sodelavci so nam povedali, da ste tudi večkrat ves čas montaže gonilnika kot tehnolog turbinske opreme spremljali to delo. Večino teh del, ki so bila opravljena, ste vi kot tehnolog predvideli že prej v tehnološkem postopku montaže gonilnika. Zakaj ste pravzaprav tudi pri montaži toliko sodelovali? Predvsem je to moja stalna praksa in dolžnost, da spremljam objekte do končne montaže. S takim spremljanjem si tudi jaz nabiram izkušnje za bodoče delo in predvidevanja. Ali ste zadovoljni z opravljenim delom in ali mislite, da so se uresničila vaša tehnološka predvidevanja? Izredno sem zadovoljen z rezultatom in mišim, da bi tako moralo biti zmeraj, saj je tudi s tem delom porasel naš ugled v očeh naročnikov. Zato čestitam vsem, ki so sodelovali pri montaži in preizkusu gonilnika. Ob tem pa predlagam, da sedaj po končni montaži analiziramo vse dobre in slabe strani, da bi tako tudi za bodoče lahko tehnološko predvideli še boljše rešitve. Ob takem pomembnem delu se običajno zgodi tudi kaj posebnega, nepredvidenega, morda tudi smešnega, kar ljudi razveseli in tako popestri vsakdanje delo. Ali se je tudi tokrat pripetilo kaj takega, tovariš Kačič? Če se lahko temu reče smešno, bilo je pravzaprav nerodno, ko je nepričakovani brizg olja opral našega tehnologa in mene. Takšne stvari se pač dogajajo zmeraj pri velikih preizkusih in bi v nasprotnem primeru skoraj mislil, da nekaj ni v redu. Običajno popusti kakšna cev ali tesnilo in tokrat se kdo zastonj Okoplje v dragem olju. Tovariš ing. Marjan Lesar, v. d. direktor TOZD montaže. Monterji so povedali, da ste tudi vi spremljali celoten potek montaže gonilnika. Vaša dolžnost in odgovornost pri tem delu ni bila majhna, saj vemo, da predvsem rokovno odgovorjate za ta objekt. Ali nam sedaj po končani montaži in uspešni predaji lahko tudi vi kaj poveste za naš časopis? Zavedam se pomembnosti tega objekta, saj pomeni dokaj vidno postavko v načrtih slovenskega elektrogospodarstva in s tem tudi celotnega gospodarstva, ki mu stalno primanjkuje električne energije. Naši monterji so montažo opravili v rekordnem času in s tem še enkrat dokazali svoje sposobnosti in zavzetost za delo. še posebno sem zadovoljen, da smo s skupnimi napori delo tako uspešno opravili, kar je presenetilo tudi prevzemne organe. Ko smo že skoraj zaključili ta prijetni razgovor, nas je presenetil s svojim prihodom vodja obrata montaže vodnih turbin tovariš Franc Rogelj. Takoj se je vključil v razgovor in povedal nekaj zanimivih podatkov: Prav ta čas poteka že 26 let, kar smo v Litostroju izdelali prvi Kaplanov gonilnik za HE Glava Zete, ki je obratoval ves ta čas in je prav zdaj na generalnem remontu v podjetju. Za naše sedanje pojme je zelo majhen v primerjavi s tem, ki smo ga sedaj končali, saj daje le 2500 kW. Zanimivo je tudi, da tehta le približno 1000 kg, srednjedravski pa je težak skoraj 96.000 kg. V vsem tem je viden naš napredek v teh tridesetih letih. K. G. Zagrebški velesejem 1977 Razstavni prostor Litostroja je ob otvoritvi letošnjega zagrebškega velesejma obiskal tudi predsednik skupščine SFRJ tovariš Kiro Gligorov. Zanimal se je za rastavljene proizvode, za naše delo in stanje doma ter nam čestital ob 30-letnici Litostroja. Litostroj je tudi letos razstavljal na jesenskem Zagrebškem velesejmu, ki je trajal od 9. do 18. septembra. Razstavljal je na svojem stalnem prostoru, takoj ob vhodu v paviljon jugoslovanske težke industrije. Razstavni prostor je bil zelo okusno urejen. V paviljonu smo obiskovalcem pokazali dva preoblikovalna stroja, Francisov gonilnik, turbinske regulatorje ter maketo družine naših viličarjev, ostali proizvodni program pa smo prikazali s fotografijami. Pred paviljonom so razstavili še naš novi tip mobilnega dvigala, kateremu so ob vznožju delali družbo viličarji. Tudi črpalke ob bazenu v neposredni bližini so bile naše. To je bilo vse. Morda premalo? Ali ravno prav? Litostroj se je odločil, da v Zagrebu ne razstavi vsega, kar proizvaja, temveč le pomembne, poslovno bolj zanimive proizvode, ostalo pa je nadoknadil s prospekti in dobro informativno službo. V. N. OD TOVARNE DO NAROČNIKA Poti litostrojskih izdelkov V letošnjem letu je sektor odpreme TOZD Prodaja odpravil in organiziral 75 cestnih in 32 železniških izrednih prevozov za razne naročnike v domovini in tujini. Posebno problematiko zavzema vsekakor odprema za jedrsko elektrarno Krško, oprema za hidroelektrarne in zapogibniki ter reduktorji za Sovjetsko zvezo, svoj način transporta pa zahteva tudi odprema dieselskih motorjev in talnih transportnih sredstev. Naše delo se ne prične šele1*/Prav tako pa nam niso neznani tedaj, ko je proizvod že v za- W niti letalski prevozi. ključni fazi, temveč se s problematiko transporta srečujemo že ob sami zasnovi projekta, to je tedaj, ko se na deskah naših projektantov zarišejo prve zasnove končnega izdelka. Nekatere pošiljke presegajo merske norme železniških in cestnih maksimalnih profilnih mer, npr. zaradi prekoračene višine, širine ali dolžine, nemalokrat pa zaradi izrednih tež, prekoračenih osnih potiskov ali obremenitve na tekoči meter. V vseh takih primer je potrebno pošiljko odpremiti kot izreden prevoz. Že leta delajo na tem področ-zu v sektorju odpreme TOZD Prodaja vodja odpreme tovariš Janez Prvinšek, v pripravi pa transportni tehnik Prvoslav Di-danovlč, tehnolog izrednih pošiljk Janez Zadnikar ter tovariš iz transportne in embalažerske skupine. Delo v sektorju odpreme — ekspedite je razdeljeno po referatih. Vsak ekspediter samostojno skrbi za določen del proizvodnih procesov. Vodja odseka in obenem ekspediter za industrijski transport, mline in reduktorje je Srečko Bogunovič, za turbine in opremo hidroelektrarn Anton Panič, za dieselske motorje in stiskalnice Nikola Kušljevič, za talni transport Janez Koderman, za črpalke Vinko Kocjan in za ulitke Alojz Prvinšek. V delo pa se vključujeta tudi tovarišica Marjana Psenerjeva in Marica Tajnikarjeva ter večje število transportnih in skladiščnih delavcev, katerih skupino-vodja je Štefan Božič, ki skrbi, da delo nemoteno teče dalje in da odposlano blago nepoškodovano prispe v roke kupca oziroma naročnika. Embalažersko skupino, ki šteje deset ljudi, pa vodi tovariš Slavko Korošec. Pri delu in odpravi pošiljk se srečujemo z nekaterimi stalnimi imeni, kot so Združeno železniško transportno podjetje Ljubljana, železniška postaja Ljublja-na-šiška pri železniških prevozih in Vektor, Intereuropa ter Hi-dromontaža pri cestnih prevozih, na katere se v glavnem obračamo v primerih, ko nam je njihova pomoč potrebna se obračamo na nekatere (prevoznike), v glavnem pa redno in vselej sodelujemo z ostalimi oddelki našega in drugih tozdov naše delovne organizacije. Vsako leto odpravimo veliko število železniških pa tudi cestnih izrednih pošiljk. Res je, da prevladujejo železniški prevozi, vendar se poslužujemo tudi cestnih in to v primerih, ko prvega ni možno izvesti ali pa to posebej zahtevata kupec in naročnik, varnost prometa, oziroma je to neogibno potrebno zaradi hitre dostave. še vedno se srečujemo s problemom, kako zagotoviti ustrezna prevozna sredstva, saj je splošno znano, da jugoslovanske železnice v svojem voznem parku nimajo zadostnega števila posebnih vagonov za prevoze težkih in izredno dolgih nakladov. Tako moramo najemati drage ali izredno drage vagone tujih železniških uprav, ali pa tovore preusmeriti na dokaj dražji cestni prevoz. Poleg samo železniških ali samo cestnih prevozov mnogokrat uporabljamo tudi kombinirane (npr. železnica—ladje in cesta— ladja, predvsem ko gre za prevoze v prekomorske dežele). Veliko ton naših pošiljk prepeljemo kot redne ali izredne, kosovne, vagonske, komionske, ladijske ali letalske pošiljke. Naj omenimo le nekatere najpomembnejše, ki smo jih v letošnjem letu odpremili za namembne postaje v domovini, za Sovjetsko zvezo, Romunijo, Novo Zelandijo, Novo Gvinejo, Kenijo, Tanzanijo, Peru, Argentino, Poljsko, Združene države Amerike, Venezuelo ali katero drugo deželo, uvoznico naših proizvodov. INDUSTRIJSKA TRANSPORTNA SREDSTVA — ŽERJAVI IN MAČKI Poseben problem transporta zavzemajo industrijsko transportna sredstva — žerjavi in mački dvigal zaradi izrednih dolžin, širin, višin in velike teže. Polarno dvigalo za jedrsko elektrarno Krško je že od samega začetka predstavljalo enega naj večjih transportnih problemov v zgodovini Litostroja, že pred leti, ko so se pojavili prvi obrisi nosilcev na risalnih deskah naših projektantov, smo se zavedali težavnosti, ki nas je še čakala. Prvi pogovori na direkciji za transport pri ZŽTP — Ljubljana so pokazali potrebo po najetju tujih specialnih vagonov. Kasneje, ko smo imeli že jasnejšo sliko obeh nosilcev, smo pripravili transportno študijo in jo poslali v potrditev ZŽTP Ljubljana. Za oba nosilca smo predvideli specialni nemški vagon DB Uaai 812, za katerega je bilo potrebno v naši tovarni izdelati posebne nosilne okvirje za naklad, ki bi povezovali nosilca z oplenom omenjenega vagona. Ob naročilu tega specialnega vagona pri agenturi nemških železnic za Jugoslavijo v Ljubljani, smo aprila letos prejeli od uprave DB iz Moinza telex obvestilo, da je omenjeni vagon zaseden do konca tega leta. Predlagali so nam drugi voz z oznako DB Uaai 775, ki je po našem definitivnem naročilu prispel v Ljubljano koncem avgusta. Nosilec polarnega dvigala (P.11290) dolžine 30080 mm, višine 3220 mm, širine-1600 mm in v skupni teži 75 ton je bil odprem-Ijen v začetku septembra, na njegovi poti od Litostroja do industrijskega tira JE Krško pa ga je spremljala kompletna železniška ekipa za izredne prevoze ter tehnolog izrednih pošiljk Litostroja. Prav tako smo na istem vagonu odpremili tudi drugi nosilec, katerega sestavljata dva specialna p odstavna vozička z opleni, vsak izmed njih pa ima štiri osi. Za isto elektrarno sta bila odpremi j ena dva mostova turbinskega dvigala (P-11243) skupaj z ostalo opremo. Medtem ko je bila pri zgornjem nosilcu problematična izredna teža in dolžina, sta bila ta dva nosilca še nekoliko daljša — 35800 mm in težka vsak po 49 ton. Na osnovi istega projekta (P-11243) je bil s specialnim cestnim vozilom v Krško pripeljan tudi maček turbinskega dvigala, katerega smo bili primorani odposlati po cesti zaradi njegove izredne širine (4800 mm), kar je bilo za železnico nerešljiv problem. Po tirih je bil v tem letu pripeljan en del žerjavnega mačka (P-11256) za »Energoinvest« Sarajevo s širino 3760 mm, prav tako pa tudi dva nosilca žerjava z dolžino 22800 mm za železar- no »Boris Kidrič« v Nikšiču (P-11181). Medtem ko je bil maček prepeljan pod izrednimi varnostnimi pogoji, je bil prvi in drugi nosilec prepeljan v Nikšič kot redna pošiljka s po tremi ščitnimi vagoni. V kooperaciji Litostroj—Metalna in v naši organizaciji smo za Sovjetsko zvezo izdelali dvigalne mačke, ker pa smo se pri njih srečevali z izrednimi dimenzijami, so morali biti le-ti v dogovoru med nami in projektanti razdeljeni na manjše integralne celote, katere smo nato lahko odpremili kot redne pošiljke. Oprema za hidroelektrarne Turbine z oznako »Litostroj« se že vrsto let vrte v elektrar- kapo, pokrovom in dvižnim ušesom. Prepeljali so ga pod posebnimi prevoznimi pogoji kot cestna pošiljka. Pošiljka je potovala do gradbišča tri noči, spremljali pa so jo organizator prevoza »Vektor«, organi uprave javne varnosti in naš spremljevalec. Za isto HE je bilo prepeljano še večje število delov in opreme tega agregata, kot so spodnje, srednje ter zgornje obloge jaška, obroči gonilnika, turbinski pokrov, nosilni obroč ter podstavke nosilnega ležaja. Večina teh delov je morala biti zaradi svojih izrednih dimenzij deljena, kljub temu so jo prepeljali kot izredne pošiljke. Pri vseh delih so bile problematične višina in širina pa tudi teža posameznih nakladov. Kaplanov gonilnik za HE Srednja Drava II — Formin, čaka na transport nah po vsej naši domovini pa tudi drugod po svetu. S problemom odpreme se srečujemo tudi pri tovrstnih proizvodih. Prav v teh dneh je bil od-premljen Kaplanov gonilnik za hidroelektrarno Srednja Drava II — Formin (P.35600) v teži 95 ton s širino 5760 mm in višino 4000 mm, naložen skupaj s Opravljeni so bili tudi prevozi gonilnikov kroglastih zasunov, ter vstopne in izstopne cevi za HE OHAU v Novi Zelandiji in sicer v kombinaciji cesta—ladja. Za HE Sjenica smo odpremili dele sesalne cevi in ostalo po železnici kot posebne pošiljke. (Nadaljevanje na 11. strani) KAKO SMO GOSPODARILI V I. POLLETJU, GLEDANO SKOZI KAZALCE UČINKOVITOSTI, V PRIMERJAVI Z ISTIMI REZULTATI I. POLLETJA LANSKEGA LETA Kako smo gospodarili ? Zakon o združenem delu v 140. členu in Zvezni izvršni svet v Ur. listu SFRJ št. 40 z dne 5. 8. 1977 predpisujeta kazalce, s katerimi se morajo izkazovati rezultati dela delavcev in poslovanja temeljne organizacije. Dosežene rezultate delavci primerjajo z rezultati temeljnih organizacij, s katerimi so združili delo in sredstva. 3. Proizvodnost dela je kazalec delovnega učinka zaposlenih delavcev v delovni organizaciji, ki nam pove, kakšna količina skupno proizvedenih izdelkov odpade na enega zaposlenega količinsko ali vrednostno. Na podlagi bilance uspeha za obdobje 1.1. do 30.6.1977 je Planski biro izračunal zahtevane kazalce, kateri so v naslednji tabeli prikazani po temeljnih organizacijah in skupno za delovno organizacijo. Namen prikazanih kazalcev učinkovitosti je, da delavci in organi upravljanja na vseh nivojih to obravnavajo, primerjajo in ocenjujejo ter na tej podlagi ustrezno ukrepajo, da bi tako dosegli še boljše rezultate. Boris Tertnik, inž. V naši delovni organizaciji delajo vse temeljne organizacije na istih proizvodih, zato je zelo važno, da primerjamo dosežene rezultate glede na dohodek, vložena sredstva, akumulacijo, izpolnjevanje obveznosti do družbe, osebne dohodke in ostanek dohodka. Taka primerjava daje šele pravo sliko o našem poslovanju. Ni važno samo, koliko naredimo, važnejše je, koliko trošimo v našem proizvodnem in poslovnem procesu, predvsem pa, koliko nam ostane na koncu tega procesa. Samo ostanek lahko delimo in z njim zadovoljujemo naše potrebe. Ta ostanek naj bi bil tudi podlaga pri sprejemanju takih ali drugačnih obveznosti na vseh področjih. Enostavno povedano: če hočemo imeti več in boljši standard, nam mora tudi pri obračunu več ostati. Vsak drug način zahteva kredite, katere moramo vračati z obrestmi. Za dobro gospodarjenje so potrebna tri osnovna načela: 1. Gospodarnost — to je kazalec racionalne porabe vseh prvin proizvodnje: strojev, energije, materiale in delovne sile — človeka. 2. Rentabilnost (donosnost) je kazalec doseženega finančnega uspeha, ki nam pove, koliko smo ustvarili z vloženimi sredstvi. KAZALCI UČINKOVITOSTI ZA I. POLLETJE 1977 EM IRRP Pl Pl 6B IV ET SSP ZSE IC DO 1. Dohodek na delavca 1976 1977 Indeks din 32.754 58.737 179 44.770 75.363 166 37.004 75.075 205 75.366 119.317 158 39.291 73.903 186 49.748 54.419 109 32.873 42.0)0 128 39.965 46.482 116 41.317 69.469 168. 2. Dohodek v primerjavi a popr. upor. sredstvi 1976 1977 Indeks J 24,3 36,9 160 31,5 60,4 192 7,3 15,4 211 22,2 47/, 214 30,5 60,1 197 15,9 19,4 122 28,0 18,6 66 26,2 33,4 127 14,2 25,0 176 3. čittl dohodek na delavca 1976 1977 Indeks din 27.568 55.947 203 37.436 58.290 156 23.666 63.277 265 62.423 81.429 130 31.381 52.197 166 40.582 45.553 112 31.272 38.771 124 37.976 43.862 115 32.224 56.760 176- 4. Akumulacija v primerjavi z dohodkom 1976 1977v ? 7,7 15,1 196 16,2 20,2 125 24,1 25,8 107 26,9 21,1 78 4,4 3.1 4.1 132 15.3 16,2 106 27,3 12,0 14,5 19,2 1)2 _ 5. Akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom 1976 1977 Indeks * 9,1 15,8 174 19,3 26,1 135 37,4 30,6 82 32,5 31,0 95 5,5 21,9 398 3.8 4.8 126 16,0 17,5 109 28,6 12,7 44 18,6 23,5 126 . 6. Akumulacija v primerjavi a popr. upor. sredstvi 1976 1977 Indeks J 6.7 5.9 68 5,1 12,2 239 1,8 3,9 217 6,0 10,0 167 1.3 9.3 715 0,5 0,8 160 4,3 3,0 70 7,2 10,6 147 4,7 8,6 183_ 7. OD in sredstva za skupno porabo na delavca 1976 1977 Indeks din 27.749 52.898 191 35.795 49.784 139 22.199 55.867 252 48.641 69.554 143 '32.955 47.276 143 40.661 • 45.391 112 28.893 33.369 115 33.688 39.242 116 30.905 50.326 163. 8. čisti osebni dohodek na delavca (mesečno) 1976 1977v din 5.692 6.257 110 4.477 4.976 111 4.580 5.132 112 5.208 6.006 115 4.545 5.062 111 4.566 5.042 110 3.133 3.886 124 4.286 4.367 102 4.555 5.082 Il2_ 9. Del izplač.oseb.dohodka del. za zadovolj.skup.in splošnih 1976 1977^ din 27.855. 37.652 135 21.504 29.461 137 21.699 29.790 137 24.153 33.072 '• 137 21.260 29.503 139 22.510 30.559 136 17.630 21.344 121 21.612 25.170 116 22.047 29.175 1)2- 10. Celotni dohodek v primerjavi s popreč.uporab.obrat.sredstvi 1976 1977^ J 40,8 63,3 •155 172,1 80,8 47 37.8 81.9 217 96,5 167,7 174 150,7 306,1 203 38.6 49.7 129 441,0 426,5 97 82,2 91,9 112 57,5 103,5 180. 11. Sred.iz doh. za zadovoljev. skup. in sploš.družb.potreb in 1976 1977^. din 3.119 5.057 162 5.803 12.329 212 4.702 9.453 201 9.465 18.929 199 4.907- 11.948 243 5.687 5.1C8 22_ 1.601 3.259 203 2.008 2.660 129 4.904 9.200 183. 12. Popreč.uporab.poslov.sredstva• (osnov.in obrat.) na dela-vca 1976 1977 din 134.917 150.934 112 142.199 124.717 80 507.850 486.759 96 339.745 251.214 74 128.829 123.024 95 311.440 279.945 90 117.060 225.241 192 152.665 139.C13 91 290.164 277.252 95- 13. Celotni prihodek v primerjavi s porabljenimi sredstvi 1976 1977 f 328,8 424,0 129 140,4 151,8 108 126,1 126,3 100 153,6 203,2 132 167,2 182,1 109 183.7 177.7 97 154,9 161,6 104 193,8 240,3 124 141.3 143.5. 1CL. 14. Doseženi dohodek v primerjavi s planiranim dohodkom 1976 1977 ? 50.8 87.9 173 74,2 122,6 165 52,9 86,7 164 112,6 154,4 137 77,2 129,2 167 92,9 89,8 96 86,5 80,9 93 92,8 96,9 104 68,o 1C?»1 15. Doseženi osebni dohodek v. primerJ. s planir. oseb.doh. 1976 1977 Indeks ' ' * 96,0 109,6 114 98,2 115,8 118 97,3 110,1 113 96,7 100,9 104 98,2 110,9 113 102,3 108,6 106 114,0. 105,5 93 103,4. 97,2 94 98,8 110,6 lli- 13. 9. 1977 LITOSTROJČANI NA MONT BLANCU V letošnjem jubilejnem letu si je Planinsko društvo Litostroj postavilo zahtevno nalogo: 30 Litostrojčanov na Mont Blancu. Ta akcija je presegala okvire običajnih izletov, saj lahko rečemo, da je imela že ekspedicijski značaj. Za tak podvig je bilo potrebnih precej priprav, s katerimi so pričeli planinski delavci že v lanskem letu. širše razsežnosti pa je akcija dobila ob izdaji programa društvenih izletov za leto 1977, kjer je bil razpisan tudi Mont Blanc, z zvezdicami pa so bili označeni še izleti Vršič—Prisojnik— Razor—Vrata, Grossglockner in veliki Oltar, ki so veljali kot priprava za veliki podvig. V dolinah se trgajo oblaki Počitek pred zadnjim vzponom Tako se je zbirala skupina litostrojsfcih planincev, ki so se na teh predhodnih izletih dobro spoznali in si nabrali potrebne kondicije. Drug za dragim so padali vrhovi: najprej Prisojnik in Razor ter končno tudi veličastni sneženi stožec Grossglockner (3.798m), ki je lansko leto zavrnil skupino lito-strojslkih planincev. Na zadnjem, zaradi slabega vremena nekoliko neuspelem izletu na Veliki Oltar (prišli smo le do bivaka 2), je bila skupina (Nadaljevanje z 10. strani) Ker v naši delovni organizaciji nimamo ustrezno velikih ža-rilnih peči, je bilo potrebno od-premiti v Metalno iz Maribora štiri dele spirale in obroč za HE Zakučac. Iz Maribora so se v Litostroj vrnili v nadaljnjo obdelavo in končno izdelavo. Preoblikovalni stroji — stiskalnice iz zapogibniki Po železnici prav tako prepeljemo veliko število stiskalnic in preoblikovalnih strojev, v glavnem za voznike iz ZSSR. Prepeljali smo stiskalnice tipov HVO-2-500 in MPC-2-400 za kupce v Sovjetski zvezi, za LIV iz Postojne, za kupca v Mlade-novcu ter nekatera druga podjetja po Jugoslaviji. V kratkem bo sledila odprema zapogibnikov tipa HKOC-1-250 (P-93079). Zapognike tipa HKOC-1-350 (P-93036) je bilo potrebno razstaviti v manjše celote, ker jih zaradi njihovih razsežnosti ni bilo moč prepeljati kot kompletne pošiljke. Reduktorji in talna transportna sredstva, dieselski motorji Reduktorji predstavljajo svojevrsten problem zaradi velikih tež ter zaradi načina embalaže. Ruski kupec »Metalurgoimport« }e prvotno zahteval, da reduktorje embaliramo v zabojih, ki “i ustrezali kombiniranim prevozom in varovali pošiljko pred atmosferskimi vplivi in temperaturnimi razlikami ± 40° C. Ker Je bil ta način zavarovanja izredno drag in kompliciran, smo skupaj z našimi TOZD IRRP omenjenemu naročniku predlagali, fla reduktorje odpremimo v dokončno zbrana. Takrat smo se srečali tudi z nekaterimi zunanjimi člani naše ekspedicije: znanima gorskima vodnikoma Tonetom Sazonom-Tonačem im Zvonetom Korenčanom-Zvon-cem ter popularnim reševalcem iz Mojstrane Kristlom Langusom. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na zdravnika Marka StanonikarDohtarja. Dogovorili smo se še o poslednjih podrobnostih naše poti. V petek, 19. avgusta popoldne smo se pred litostrojskim izobra- kombinirani embalaži — ponjava in leseni podstavek. Kupca je bilo zelo težko prepričati o kvaliteti in uspešnosti te vrste embalaže, vendar je gumirana po-liesterska ponjava v polni meri ščitila pošiljko, leseni podstavek pa je bil dovolj trden in sposoben za kombiniran transport, to je štirikraten razklati in preklad. Ob obisku ruske delegacije v naši organizaciji so se le-ti prepričali o uspešnosti in kvaliteti tovrstne embalaže ter tako vsak mesec po železnici redno od-premljamo določeno število tovrstnih pošiljk. S svojevrstno problematiko se srečujemo tudi pri dieselskih motorjih in talnih transportnih sredstvih, vendar ne v tolikšni meri kot pri industrijskih transportnih sredstvih, pri odpremi za hidroelektrarne ali pri preoblikovalnih strojih in reduktorjih. Pri našem delu se pojavljajo nekatere ponavljajoče težave, saj so oddelki montaže in projekti-ve marsikdaj premalo pripravljeni za sodelovanje ter se tako pogostokrat soočimo s problematiko transporta šele v trenutku, ko je proizvod že v zaključni fazi obdelave ali pa celo že pripravljen za prevzem. Splošna praksa v svetu je, da se sektorji oziroma biroji za projektiranje posvetujejo z odpremo in prevozniki že v času same zamisli, torej ob samem projektu, tako da kasneje, ko je proizvod izdelan, ni nobenih večjih težav pri transportu, če pa te slučajno nastanejo, so si za to zadolženi oddelki že zagotovili ustrezna dovoljenja ter pravočasno naročili ustrezna prevozna sredstva. Janez Zadnikar ževalnim centrom s težavo zbasali v avtobus. S težavo predvsem zaradi velike prtljage, ki smo jo morali imeti deloma tudi na sedežih. Predsednik litostroj-skega planinskega društva Ludvik Šarf nam je zaželel uspešno pot in kljub izrednemu nalivu smo se s tolažbo, da za dežjem pride sonce, polni upanja, odpeljali. Tehnični vodja izleta, gorski vodnik Viki Uhan, nam je predstavil organizacijske vodje Petra Šterka in Alberta Mažgona ter še dva moj stranska reševalca, Miho Smoleja in Lojza Pezdirni-ka-Tensinga. Na pot nas je skupno s Kompasovim šoferjem odšlo 39. Pred nami je bila dolga nočna vožnja čez severno Italijo do izhodišča za vzpon v Chamo-nixu. Pri montblanškem predoru so nas francoski obmejni organi, ko smo jim povedali, kam smo namenjeni, sprejeli z dokaj nespodbudno informacijo, da je v letošnjem letu do 1. julija na Mont Blancu izgubilo življenje že 44 ljudi. Marsikomu je tak pozdrav vzbudil zle slutnje, saj vemo, da smo tudi Slovenci s kamniškim primerom že zabeleženi v letošnji črni bilanca. »Bele gore«. V Chamonboi smo hitro našli odličen prostor za naše bazno taborišče — »kamp libere«, skok iz centra mesta. Ves čas se mi je zdelo to ime nekoliko sumljivo, kar so že naslednji dan potrdili žandarji, ko so nam dejali, da se moramo preseliti v urejen kamp precej izven mesta, brž ko se bo vreme izboljšalo. Sami pri sebi smo si le stežka predstavljali, da bo treba zapustiti tako ugoden kamp, ki je bil povrh vsega še brezplačen. Dejali smo si: »Ko se popravi vreme, za selitev ne bo časa, ker bomo hiteli na vrh, ko pa se vrnemo, bomo pa odšli domov, dragi Francoza!« No, kasneje se je izkazalo, da nas je kar precej stalo. Vreme je bilo izredno slabo in nam je vedno bolj jemalo pogum. Tako smo se že sprijaznili z vlogo običajnih turistov in se en dan odpeljali proti Ženevi in okrog ženevskega jezera. Stalno smo hodili gledat barometer, ki pa je začel počasi rasti. Tako se je zgodilo, da v torek zjutraj ni več deževalo in odpravili smo se na aklimatizacij sko turo na Le Brčvent, od koder se naj lepše vidi celotno področje Mont Blanca. Razen letalcev z zmaji, ki so se spuščali z našega hriba na nasprotni strani, zaradi megle nismo videli ničesar. Ko smo prišli na Plan Praz, kjer je vmesna postaja žičnice Chamo-nix—Le Brevent, se je stemnilo in v hipu nas je zajel metež sodre. Tudi temperatura je hitro padla in spoznali smo, da smo v drugačnih gorah, kot jih poznamo doma. Nevihta je kmalu minila in odločili smo se za povratek, kajti dosegli smo višinsko razliko 1.000 m, kar je bilo za ogrevanje dovolj. Predvsem pa smo se bali, da ne bi zmočili opreme, ki je bila k sreči še vedno suha. Ko smo bili v bazi, se je spet vlilo. Zvečer nas je Kristl obvestil, da je »modro« vodstvo sklenilo, naj pripravimo opremo in naslednje jutro krenemo na pot. To noč se je vreme zarotilo in lilo je še močneje kot prej, le barometer je še vedno dajal upanje. Naslednje jutro je šele okrog 7. ure nehalo deževati in eden izmed vodnikov je vprašal Kristla, kam gremo. On pa se je odzval, tako kot zna le on: »Ha, ha, ha! Gremo na Mont Blanci«. Odkrito rečeno — večina nas ni verjela, da misli resno, saj je bilo še vedno vse zabasano z oblaki in tudi tisti, ki so prejšnji dan na poti na Brčvent tožili, da zapravljamo čas, ker nismo šli na pravi hrib, so po tisti nevihti, ki nas je tako hitro ujela, previdno molčali. V kraju La Fayet smo se vkrcali na »montblanški tramvaj« in se po enourni vožnji pripeljali do Le Nid d’Aigle na višini 2.364 metrov. Pod nami se je pošastno vil ledenik Bionnassay, nad nami pa so se začele trgati megle in bleščati modro nebo. Ko smo zapustili vlak, smo si oprtali nahrbtnike in se v gosjem redu, 10 navez po na začetku složni stezi, odpravili navzgor. Na pot so odšle naslednje naveze: 1. Sazonov, Melink, Pirc, Pirc. 2. Smolej, Zavodnik, Gladek, Fabčič. 3. Ogrič, Ogrič, Štrus. 4. Pezdirnik, Jus, Žbogar. 5. šterk, Stanonik, Vipotnik. 6. Uhan, Mažgon, Marinček, Reja. 7. Kovačič, Gregorič, Ploj. 8. Anžin, Mihelič, Miklavčič, Biščak. 9. Langus, Vaupotič, Vaupotič, Umek. 10. Korenčan, Veber, Mežan, Kragelj. Po dveurni hoji smo prišli do prve koče Tetč Rousse (3.167 m) in tako premagali prvih 800 m višinske razlike. Med potjo so se megle razpodile in v bleščečem soncu smo si morali natakniti ledeniška očala. Vsi smo ugotavljali, kako pravilna je bila odločitev vodnikov, da smo odšli na pot in začeli smo upati, da morda res že prvikrat dosežemo vrh. Treba je povedati, da je vreme tod izredno muhasto in se morajo planinci večkrat vrniti, če žele osvojiti vrh. Večina se nas je prejšnje dni že videla naslednje leto spet v Chamonixu! Gora je že v tem prvem delu pokazala, da se z njo ni šaliti in eden od članov odprave se je moral zaradi izčrpanosti z vodnikom vrniti nazaj na železnico. Po krajšem okrepčilu smo že korakali po položnem ledeniku Griaz naravnost proti širokemu, s snegom in ledom tlakovanemu žlebu, ki je vdolben v severozahodno steno Aug. du Gofiter in sega do razpokanega ledenika Bionnassay. Tu smo si privezali dereze in se navezali na vrvi. Ko smo prečkali žleb, smo se po steni z odličnimi oprijemi in stopami začeli vzpenjati proti koči na Aug. du Gotiter (3.817 m), ki se je bleščala nad nami. Plezanje ni bilo nikjer težko, le tu in tam nekoliko neprijetno, ker so bile skale na nekaterih mestih deloma zametene, deloma prevlečene z ledom, žive skale ni videti, zdi se ti, kakor da je vse naloženo drugo vrh drugega. Po treh urah smo premagali 650 m višinske razlike in prišli v kočo na Aug. du Gouter. Koča je izredno lepa in dobro oskrbovana, tako da si v njej lahko privoščiš vse, kar si želodec poželi. (Nadaljevanje na 16. strani) Poti litostrojskih izdelkov NOVE MOŽNOSTI PREVENTIVNEGA ZDRAVLJENJA Dosedanjim oblikam preventivnega varstva in prizadevanjem, da bi čim dlje ohranili naše zdravje in da bi s tem vplivali na čim manjšo izgubo delovnih dni zaradi obolevnosti ter s tem tudi na dvig produktivnosti, smo dodali še eno. To je možnost 10-dnevnega preventivnega zdravljenja v zdraviliščih. Možnost takega zdravljenja imamo v času od 1. novembra do 31. marca, če bodo kapacitete v zdraviliščih dopuščale pa tudi v oktobru in aprilu. Odločali pa se bomo lahko za preventivno zdravljenje v Dolenjskih Toplicah, šmarjeških Toplicah, zdravilišču Rogaška Slatina in Dobrna. V času 10-dnevnega preventivnega zdravljenja bo delavec opravil dva zdravniška pregleda — ob prihodu in odhodu, po potrebi pa tudi med zdravljenjem. Vsak dan bo imel na razpolago kopanje v termalni vodi, po potrebi in lastni želji pa še dodatne storitve, kot so telovadba, masaža, obsevanje, šotne kopeli in drugo. Da bi se vsaj delno seznanili z razmerami v omenjenih zdraviliščih, smo si le-ta ogledali in ugotovili, da so razmere in bivalni pogoji ugodni. Nekoliko neugodno je le v šmarjeških Toplicah in Dobrni, ker je bazen ločen od bivalne stavbe, kar zahteva nekoliko več skrbi, da se pred prehodom iz ene stavbe v drugo ohladimo in primerno oblečemo. V vseh obiskanih zdraviliščih so možnosti rekreacije — trim steze, sprehajališča in možnost izletov, predvsem pa zrak, ki še ni onesnažen z raznimi plini in prahom, in je zato gibanje na prostem še posebno priporočljivo in koristno. Ob obisku v Dolenjskih Toplicah, šmarjeških Toplicah, Rogaški Slatini in Dobrni smo se pozanimali tudi o zdravilnih učinkih posameznega vrelca, katera obolenja zdravijo najbolj uspešno, in o možnostih za rekreacijo. Tako smo izvedeli, da so Dolenjske Toplice znane že stoletja posebno po antirevmatičnem učinku, saj ima voda temperaturo 36 do 38 »C. Dolenjske Toplice so priporočljive predvsem za zdravljenje revmatizma, kroničnega obolenja hrbtenice in sklepov ter poškodbe lokomotornega aparata in druge. Niso pa priporočljive v primerih akutnega revmatičnega obolenja sklepov, v primerih težjih nevresta-nij, akutnih infekcijskih bolezni, alkoholizma, rakastih obolenj in podobno. Oskrbovancem sta v kletnih prostorih na voljo dva bazena, v letni sezoni pa tudi olimpijski bazen na prostem, trim steza, avtomatično kegljišče, možni so izleti v dolino gradov ob Krki, kartuzijo Pleterje in drugam. V zimskem času pa je v komaj 12 km oddaljenih Crmošnjicah možnost smučanja na urejenih smučiščih. šmarješke Toplice, ki leže v prijazni dolinici, so bile znane že v prazgodovinski dobi. Topli izvir ima 32 »C in je določen za zdravljenje bolezni ožilja, srca, nevropsihičnih in drugih obolenj. Oskrbovancem je na voljo pokrit bazen, ki pa je ločen od moderniziranega in lepo urejenega zdraviliškega doma. V vsaki sobi je kopalnica z banjo, do katere je speljana termalna voda. V poletnih mesecih sta na voljo dva bazena na prostem in lepo urejena okolica. Lahko si privoščite rekreacijo na trim stezi ali izlete v bližnjo okolico pa tudi v Kostanjevico, Pleterje, Stari grad itd. Zdravnilnost vrelca v Rogaški Slatini je znana že 300 let. Rogaška Slatina je znana po treh vrelcih: Tempel, Donat in Sty-ria. Priporočljiva je predvsem za zdravljenje bolezni jeter, žolčnika, želodčnih in črevesnih bolezni, sladkorne bolezni in drugih. Zdraviliška kura se izvaja s pitjem zdravilne vode, hidro-terapevtičnimi in fizioterapev-tičnimi postopki, specialno dieto, z gimnastiko in terenskimi kurami. V zdravilišču je za šport in rekreacijo na voljo plavalno kopališče, zimski bazen, savna, solarij, igrišče za tenis, mali golf, namizni tenis, trim steza, avtomatsko kegljišče, ne manjka pa tudi možnosti za izlete. Dobrna je komaj 20 km oddaljena od Celja in cesta do zdravilišča je na novo asfaltirana. Zgodovinarji menijo, da so bile toplice v Dobrni znane že Rimljanom. Zdravilna moč vrelca je večkratna, kar gre verjetno pripisati plinom in natrijevim solem. V Dobrni z uspehom zdravijo ortopedske, ginekološke, revmatične in nevrološke bolezni, lažja obolenja ožilja in srca, kronična vnetja mehurja in ledvic in tudi razna psihonevrotična stanja. Stalna temperatura vode je 35,60 C. Bazen s termalno vodo je v Zdraviliškem domu, medtem ko so bivalni prostori v depandansah. Sobe sicer niso tako prijetne kot v šmarjeških Toplicah, so pa dvoposteljne in zelo snažne. Zgodovinsko zanimiva okolica in prostrani mešani gozdovi nudijo možnost izletov in rekreacije na trim stezi. V skopih obrisih smo skušali predstaviti zdravilišča, kamor bomo odslej lahko hodili nabirat novih moči. Kdor se bo odločil za 10-dnevno preventivno zdravljenje v enem od navedenih zdravilišč, naj socialnemu delavcu dostavi priporočilo zdravnika obratne ambulante, predvsem katere toplice posamezniku najbolj priporoča. Predvidoma bo cena 10-dnev-nega preventivnega zdravljenja od 1400 do 1800 din, kar bo odvisno od izbranega zdravilišča. Stroški tega zdravljenja se bodo delili na delavca in osnovno organizacijo sindikata. Višina delavčevega prispevka se bo ugotavljala izključno na podlagi potrdil in je odvisna od povprečnega dohodka na družinskega člana v zadnjih treh mesecih. Lestvica prispevka, ki gre v breme delavca za 10-dnevno preventivno zdravljenje, je naslednja: dohodek (na družinskega člana din prispevek delavca v% do 1.695 0 od 1.695 do 2.034 10 nad 2.034 do 2.373 20 nad 2.373 do 2.712 30 nad 2.712 do 3.051 40 nad 3.051 do 3.390 50 nad 3.390 do 3.729 60 nad 3.729 do 4.068 70 nad 4.068 80 Če na primer znaša 10-dnevno preventivno zdravljenje 1500 din in je povprečni dohodek na družinskega člana delavca do 2.712, bo delavec prispeval 450 din, razliko pa bo poravnala osnovna organizacija sindikata. Ugodnost je tudi v tem, da de- lavec svoj delež lahko poravna v dveh obrokih. Delavcu, katerega invalidnost je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni, pa krije vse stroške 10-dnevnega preventivnega zdravljenja osnovna organizacija sindikata. Za 10-dnevno preventivno zdravljenje dobi delavec tudi 3 dni izredno plačanega dopusta, za ostale dneve pa izrabi svoj redni dopust. Ker je možnost tega zdravljenja v zimskem času, smo prepričani, da bodo to možnost izkoristili tudi delavci iz podeželja, saj v tem obdobju ni nobenih opravil na polju. Nanizali smo osnovne podatke o možnostih nove oblike preventivnega varstva in osnovne podatke o toplicah. Vse zainteresirane vabimo, da se čimprej odločijo in socialnemu delavcu dostavijo priporočilo zdravnika glede izbire toplic in potrdilo o osebnem dohodku zakonca v zadnjih treh mesecih, če ni zaposlen v Litostroju. Magda Kreft 30 LET Na dan 15. 6. 1977 smo v delovni organizaciji imeli že 144 ugotovljenih primerov alkoholizma, kar predstavlja 4,2 % vseh zaposlenih. Ta številka nam ne dopušča, da bi ostali ravnodušni, posebno še, ker se na alkoholizem navezuje še ostala socialna patologija. Tako so v preteklem letu imeli obravnavani alkoholiki skupaj 29 805 ur bolniškega staleža, ali povprečno 214,7 ur. To pomeni, da je vsak alkoholik zaradi bolezni izostal z dela več kot mesec dni. če ta podatek primerjamo s povprečnim bolniškim staležem v delovni organizaciji, ki je v preteklem letu znašal 119,2 ur, je očitno, da alkoholizem močno zmanjšuje delovno sposobnost prizadetih delavcev. Med alkoholiki je tudi več delavcev, ki so zaradi zmanjšane delovne sposobnosti morali zamenjati delovno mesto, ter so bili spoznani za delovne invalide, kljub temu, da invalidska komisija zelo nerada priznava pravice iz invalidskega zavarovanja tam, kjer je bolezen pogojena z alkoholizmom. Delavci, ki so podvrženi alkoholu, pogosto neopravičeno izostajajo z dela. Kljub pomanjkljivi evidenci smo ugotovili, da je vsak od obravnavanih alkoholikov imel povprečno 18,25 ur neopravičenega izostanka ali skupaj 25 do 28 ur na leto. Med alkoholiki se dokaj pogosto pojavljajo tudi nezgode pri delu. Od 144 alkoholikov se je v letošnjem letu pri delu poškodovalo kar 31 delavcev, zaradi česar so izostali skupaj 2695 ur. Vse naštete posledice alkoholizma dokazujejo utemeljenost prizadevanj socialne službe pri omejevanju tega pojava. Pripominjam, da je socialni delavec pri svojih prizadevanjih naletel na popolno razumevanje s strani družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov, od katerih posebej omenjam odbore za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu. Tam, kjer so se družbenopolitične organizaci- 21. julija so se litostrojski krvodajalci polnoštevilno odzvali pozivu Rdečega križa, saj je svojo kri darovalo kar 112 Litostroj-čanov. Številka, ki jo navajamo, je še toliko bolj razveseljiva, saj vemo, da od predzadnje akcije, ko je bilo naših darovalcev 84, nista pretekla niti dva meseca. V 'tem času je bilo še 18 naših delavcev pozvanih na odvzem. V dobrih dveh mesecih je torej kar 214 Litostrojčanov darovalo kri z zavestjo, da ni tekočine, ki bi nadomestila kri. Prepričani smo, da bodo naslednje akcije prav tako uspešne. Za zadnjo smo od občinskega Rdečega križa Ljubljana-šiška prejeli pismeno zahvalo, ki se glasi: »Občinski odbor Rdečega križa Ljubljana-šiška je v letošnjem tednu solidarnosti dal poudarek krvodajalstvu. Ker ste v tej plemeniti in humani akciji sodelovali tudi vi, dovolite, da se v je in samoupravni organi močneje angažirali pri reševanju te problematike, so bili doseženi tudi najvidnejši uspehi. Za ilustracijo navajam podatke o bolniškem staležu obravnavanih alkoholikov, neupravičenih izostankov in podobno po posameznih tozdih. V TOZD FI smo obravnavali 45 primerov alkoholizma. Delavci, ki smo jih obravnavali, so imeli skupaj 8460 ur bolniškega izostanka ali poprečno 188 ur. Skupaj so imeli obravnavani alkoholiki še 278 ur neupravičenega izostanka, kar znese povprečno 6 ur. Obravnavani alkoholiki so utrpeli 11 poškodb, zaradi česar so 68 dni izostali z dela. V TOZD Pl je od 927 zaposlenih 58 primerov alkoholizma. Obravnavani alkoholiki so imeli skupaj 13811 ur bolniškega izostanka ali povprečno 255 ur. Od 58 delavcev jih je 16 utrpelo poškodbo pri delu, kar je povzročilo izostanek z dela za 258 dni. Obravnavani alkoholiki so imeli skupaj 1698 neopravičenih ur izostanka ali povprečno 29 ur. V delovni skupnosti SSP je od 503 zaposlenih 16 ugotovljenih primerov alkoholizma, ki so imeli skupaj 11697 ur bolniškega izostanka ali povprečno 731 ur. Navedeni delavci so imeli skupaj tudi 200 ur neopravičenega izostanka z dela ali povprečno 12,5 ur. Zaradi narave dela v delovni skupnosti je število nezgod pri delu razmeroma majhno ter med obravnavanimi alkoholiki nimamo primera nezgode pri delu. V TOZD IVET je med 308 delavci ugotovljeno 15 alkoholikov, ki so imeli skupaj 6645 ur bolniškega izostanka ali povprečno 443 ur. Prizadeti delavci so utrpeli skupaj 4 nezgode, kar je povzročilo skupaj 59 dni odsotnosti z dela. Obravnavani alkoholiki so imeli 352 ur neopravičenih izostankov ali povprečno 22 ur. V TOZD IRRP je od 267 zaposlenih delavcev socialna služ- O ALKOHOLIZMU V mesecu juniju je koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu in narkomaniji pri občinski konferenci SZDL Ljubljana-šiška delovni organizaciji poslal vprašalnik o obsegu alkoholizma v posamezni temeljni organizaciji združenega dela, o prizadevanjih za njegovo omejitev ter o doseženih rezultatih na tem področju. Ker menim, da bodo rezultati, ki smo jih ugotovili z anketo, zanimali tudi bralce našega glasila, jih z nekaterimi pojasnili objavljam. SAMO KRI NADOMESTI KRI imenu občinskega odbora Rdečega križa zahvalim vsem tistim, ki so darovali svojo kri, organizatorjem krvodajalstva in političnim samoupravnim organom, ki podpirajo to humanitarno dejavnost«. Litostroj čani smo zopet pokazali svojo visoko zavest in od; ločnost pomagati. Ob tej zadnji akciji so se predvsem izkazali mladinci, to je delavci, stari do 27 let, saj jih je bilo kar 57, kar je nekaj več kot 50% vseh udeležencev. Tudi pogumnih sodelavk, ki so izpodbile izjave, da so žene »zajčki«, ni manjkalo. Med njimi so bile Tilka Strehar, ki je kri darovala tokrat že enajstič, Mira šček sedmič, Božena Novak šestič, Marjana Bolta četrtič, tretjič so kri darovale Silva Bregant in Marija Pongrac, drugič Cirila Rozman, Tatjana Časar, Pavla Čibej, Zlata Peček in Iva Nered. Seveda žensk ne moremo primerjati s Štefanom Božičem, ki je kri daroval 52-krat, Janezom Starmanom, ki jo je daroval 43-krat ali Marjanom Rotom s tševilko 21. Vsem gre pohvala in priznanje! Želimo si le, da bi v prihodnje lahko našli v vrstah krvodajalcev še več prvodarovalcev. Torej nasvidenje ob naslednji krvodajalski akciji! M. K. ba obravnavala le en primer alkoholizma. Delavec je imel 56 ur bolniškega staleža. Neopravičenih izostankov in nezgod pri delu ni bilo. Tudi v TOZD IC smo obravnavali le en primer alkoholizma od 86 zaposlenih delavcev. Obravnavani alkoholik je imel 366 ur bolniškega izostanka, neopravičenih izostankov pa ni imel, prav tako tudi ni utrpel nezgode pri delu. V TOZD SE je med 64 zaposlenimi delavci socialna služba obravnavala 4 primere alkoholizma, ki so imeli skupaj 864 ur bolniškega izostanka ali poprečno 216 ur. Obravnavani delavci niso imeli neopravičenih izostankov niti nezgod pri delu. V TOZD Z SE je od 164 delavcev doslej obravnavala socialna služba 6 primerov alkoholizma. Podatkov o bolniškem staležu, neopravičenih izostankih in nezgodah nam iz TOZD ZSE niso posredovali. Kot pomembno navajam tudi ugotovljeno kvalifikacijsko strukturo obravnavanih alkoholikov, ki je naslednja: 6 alkoholikov ima srednjo strokovno izobrazbo, 15 delavcev ima priznano visoko kvalifikacijo, 26 je kvalificiranih delavcev, 14 je priučenih, pogojno nekvalificiranih de; lavcev pa je bilo med alkoholiki kar 78. Pri reševanju problematike alkoholizma smo izvajali preventivne ukrepe, predvsem smo se usmerili na samo zdravljenje oseb, ki so že zasvojene z alkoholom. Med preventivnimi ukrepi naj omenim predvsem predavanja o škodljivosti alkohola v okviru varstvene vzgoje, ki jo izvaja služba varstva pri delu, in ki smo jih iz nerazumljivega razloga odpustili. Smotrno bi bilo enako predavanje nameniti tudi absolventom poklicne šole. Pri samem zdravljenju alkoholizma pa pogrešamo večjo povezavo med vsemi prizadetimi; predvsem pa z ustanovami, ki se neposredno ukvarjajo z zdravljenjem alkoholizma. Iz naštetih podatkov je dovolj očitno, kje smo v prizadevanjih za odprav; ljanje alkoholizma prišli najbolj daleč in kje bi bilo potrebn0 spremeniti napačno miselnost ih nerazumljivo ravnodušnost do posledic, ki jih prinaša alkoholizem. Opomba: Učenci poklicne šele imajo predavanja o škodlji' vosti alkoholizma v okvirh zdravstvene vzgoje. H. C- Otvoritev Srdite borbe Ograde najboljšim Udeleženci Šah: Med stalno prvimi šahisti Metalne, STT in Litostroja skoraj vedno odloča medsebojno srečanje. Na tem tekmovanju pa je nakazal bodočega favorita tudi Gostol. V medsebojnem srečanju STT : Litostroj so imeli več znanja, nekateri temu pravijo tudi sreča, igralci STT. Končni rezultati: 1. STT 2. Litostroj 3. Gostol 4. Metalna 5. Mlinostroj Končna razvrstitev ekip: 1. STT točk 82 2. Litostroj 81 3. Metalna 74 4. Agrostroj 62 5. Gostol 58 6. Riko 52 7. Indos 50 8. Mlinostroj 46 9. Kladivar 39 10. Aitmos 33 11. Hidrometal 19 12. Kovind 3 Naslednje IV. poletne športne igre bodo prihodnje leto v Trbovljah v organizaciji STT. V. M. lanskim letom. Ekipa je štela 3 tekmovalke, ki so metale po 50 kegljev. Favoritinje na tem tekmovanju so bile igralke Gostola in STT. Rezultati: kegljev 1. Metalna 584 2. STT 560 3. Litostroj 496 4. Gostol 469 5. Hidrometal 468 Mali nogomet Litostrojska ekipa je doživela že v prvi tekmi hud udarec, saj so jih domačini Mlinostroja premagali z 2:1. Krivde ni težko ugotoviti: naši so specialisti le za asfaltna igrišča, domačini pa so navajeni trave in mokrega terena. Nepotrebno dribljanje in igranje na kratke pasove so izkoristili domačini, ki so s hitrimi prodori dosegli, kar so želeli. Izmed 12 ekip smo že po prvi tekmi dobili 6 nadaljnjih udeležencev, ki so dali 3 finaliste. V finalu so se srečali Metalna, Mlinostroj in STT. Metalna je premagala Mlinostroj (4:1) in izgubila s STT (1:2). Mlinostroj je tudi izgubil s STT (0:3), STT pa je z 2:1 premagal Metalno. Končni vrstni red: 1. STT 2. Metalna 3. Mlinostroj 4. Agrostroj 5. Indos 6. Gostol 7. Atmos 8. Litostroj Namizni tenis: Ekipa Litostroja dosedaj še nepremagana. Metalna in Agrostroj dobro pripravljena. Rezultati: 1. Litostroj 2. Metalna 3. Agrostroj 4. Riko 5. STT Streljanje — moški: Litostroj z nepopolno ekipo drugi. Kljub temu so bili rezultati zadovoljivi. Ekipa STT streljala odlično. Tretji Agrostroj, četrti Gostol, peti Mlinostroj. Streljanje — ženske: Mlada ekipa učenk iz ICL. S prvim mestom smo več kot zadovoljni. Druga je bila ekipa Metalne, tretja ekipa Agrostroja in četrte strelke STT. Sodelovalo je sedem ekip. Predtekmovanja so se pričela že dan poprej. Tako so morali balinarji izvesti predtekmovanje v Ljubljani na balinišču Litostroja. Tekmovali so v štirih skupinah, ki so dale vsaka svojega prvaka v polfinale naslednjega dne v Domžalah. Tako so se v polfinale uvrstile ekipe STT, Kladivarja, Gostola in Litostroja. V popoldanskem srečanju je ekipa STT premagala Litostroj, ekipa Gostola pa Kladivarja. Borbo med STT in Gostolom v finalu je dobil Gostol, Litostroj pa je premagal Kladivarja. Dosežena mesta: 1. Gostol 2. STT 3. Litostroj 4. Kladivar Kegljanje — moški Moške ekipe so svoje tekmovanje pričele tudi že v soboto. Ekipo je sestavljalo 6 tekmovalcev, ki so metali po 100 lučajev. Že v petek je bilo nekaj presenečenj, ki so vplivala na končne izide. Tako smo bili priča velikemu uspehu domačinov, saj je ekipa Mlinostroja edina prekoračila poprečje 400 kegljev in dosegla 2484 kegljev ter tako do konca obdržala vodstvo. Razočarali sta ekipi STT in Litostroja. Sobota ni prinesla posebnih presenečenj. Rezultati: kegljev 1. Mlinostroj 2484 2. Indos 2348 3. Litostroj 2346 4. Riko 2328 5. Agrostroj 2306 6. STT 2305 Kegljanje — ženske: Nastopilo je kar 10 ekip, kar pomeni napredek v primerjavi z Pričakovanje ^ DAN KOVINARJEV — \ JUGOSLAVIJE KONFERENCA OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA LITOSTROJ SE PRIDRUŽUJE POBUDI ZA USTANOVITEV DNEVA KOVINARJEV JUGOSLAVIJE Pretekli mesec je konferenca osnovnih organizacij Litostroja razpravljala o predlogu organizacijskega odbora za ustanovitev dneva kovinarjev Jugoslavije in ob podpori drugih družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov sprejela sklep, da predlog podpira. Dan kovinarjev Jugoslavije bi proslavljali vsako leto 10. oktobra. Kot že vrsto let tudi letos od 5. do 10. oktobra, tokrat v Zagrebu, pripravljajo sestanek, na katerem bodo pregledali celotno ustvarjalnost, delo in življenje kovinarskih delavcev. Ob tej priložnosti bo v Zagrebu tudi slovesna konferenca sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije. Zanimivo bo tradicionalno, že enajsto tekmovanje kovinarskih delavcev Jugoslavije, pa tudi bogata razstava inventivne dejavnosti in likovne ustvarjalnosti. Med pomembnimi prireditvami bodo še literarni večeri, znanstvena posvetovanja ter simpozij o delitvi osebnih dohodkov po delu ter simpozij o teh- ničnih dosežkih s področja obdelave jekla in drugih materialov. Na slavnostni konferenci sindikatov delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije pa bo na osnovi enotno izražene želje kovinarjev Jugoslavije 10. oktober proglašen za dan kovinarjev Jugoslavije. Na ta dan leta 1910 se je mladi kovinar in delavec Josip Broz včlanil v Zvezo kovinarjev Slovenije in Hrvaške. Zato želimo kovinarji Jugoslavije s ponosom vzeti 10. oktober za svoj praznik. S tem bomo izkazali globoko spoštovanje osebnosti, življenju in delu tovariša Tita, ki je vtkano v zgodovinske zmage delavskega razreda in samoupravne neuvrščene socialistične Jugoslavije. IZLET V POREČ Tradicionalni izlet delegatov samoupravnih organov na nivoju DO smo letos organizirali v Poreču, v hotelu Albatros v Zeleni laguni. To hotelsko središče nudi široke možnosti razvedrila, da si vsak lahko izbere rekreacijo po svoji želji in okusu. Izlet delegatov ni imel samo turistični značaj, bolje rečeno, to je bilo prijateljsko srečanje ljudi, ki so v pretekli dveletni mandatni dobi presedeli marsikatero popoldansko urico prostega časa ob reševanju perečih problemov in aktivnega delovanja na nivoju DO. Prav v tem preteklem obdobju so glede na zaostrene pogoje gospodarjenja in števlna nova zakonska določila obravnavali številne pomembne dogodke. Tako je beseda o tem nehote stekla tudi na tem srečanju. Izlet je bil sicer kratek, zato je bil verjetno toliko bolj prisrčen. eDlegati smo se na tem srečanju še bolj spoznali, doživeli nekaj prijetnih uric in se vrnili z dobrimi vtisi. L. Nadlišek V organizaciji Hidromctala in Mlinostroja iz Domžal so bile končane v soboto 10. 9. 1977 tretje poletne športne igre ZPS za leto 1977. STT najbolje pripravljena ekipa. Velik vzpon manjših delovnih organizacij. Prijateljsko vzdušje in borbenost vrline srečanja. HI. ŠPORTNE IGRE ZPS ENKRAT ŠE O KEGLJAČIH Dvajset let je minilo, odkar je nekaj zanesenjakov ustanovilo v Litostroju kegljaško sekcijo, ki se je v teh letih obstoja razvila v kegljaški klub Litostroj. Kegljaška sekcija res uspešno deluje. Vrsto let uspešno nastopa v mali ligi, pa tudi v športnih igrah ZPS je vedno med vodilnimi, saj osvaja pogosto prva mesta. Tudi na občinskem prvenstvu Ljubljana — šiška je letos osvojila zlato kolajno. Kot vsako leto je tudi letos kegljaška sekcija organizirala prvenstvo Litostroja v kegljanju, ki je bilo združeno z 20-letnico ustanovitve te sekcije. Ob tej priliki je nekaj najbolj zaslužnih delavcev na področju kegljaškega športa v delovni organizaciji prejelo priznanja. Priznanja za predanost kegljaškemu športu so prejeli: Matija Lemič, Ivan Hrastar, Miro Jager in Slavko Žirovnik. Za dolgoletno aktivno sodelovanje: Tone Zobec, Rudi Perušek, Franc Mesesnel in Martin Vu- Kot lani je tudi letos izzvala veliko zanimanje »tekma stoletja« med ekipama TOZD IVET-1. in TOZD FI-1. Potekala je res v pravem športnem vzdušju — tako med tekmovalci, kakor tudi med navijači. Prepreč-ljivo je zmagala ekipa IVET-1 v postavi: Perušek, Mesesnel, Fliser, Zupanič, Troha, Mihelič, z odličnim rezultatom 285 podrtih kegljev in se tako maščevali ekipi FI-1 za lanskoletni poraz. Presenečenje letošnjega prvenstva je bila ekipa SSP- zavarovanje, ki je zasedla odlično 5. mesto. Vrstni red prvih petih ekip je bil naslednji: 1. IVET-1 285 kegljev, 2. FI-I 247 kegljev 3. Pl 240 kegljev, 4. IVET-2 211 kegljev, 5. SSP-zavar ovan j e 204 keglji. Vseh pet ekip je prejelo lične pokale, prvouvrščena ekipa pa še prehodni pokal — kip kegljača, ki je nastavljen v vitrini pri glavnem vhodu. Želimo, da bi se tudi prihodnje leto v tako velikem ali še večjem številu srečali na asfaltni stezi. Ob tej priliki obveščamo vse ljubitelje kegljanja, da imamo kegljanje na kegljišču ILIRIJE, Vodnikova 155. Nasvidenje na kegljišču! Bojan Ostanek ČLOVEK IN NJEGOV ODNOS DO NARAVE Zadnje čase veliko govorimo in pišemo o onesnaževanju okolja. Znano je, da sta človek in narava že vseskozi odvisna drug od drugega. Zato je narava življenjsko važna dobrina, saj brez nje ne bi bilo življenja ne človeštva. Žal v svoji tekmi za denarjem vseskozi pozabljamo na okolje in ga brezvestno onesnažujemo. Do kdaj tako? Premalokrat se zavedamo, da s tem onesnaževanjem narave ogrožamo svoj življenjski prostor in ljudi okoli sebe. zem. Za razvoj kegljaškega športa: Milan Vidmar, Franc Kranjc, in Ivo Sabol. Za spremembo od prejšnih tekmovanj, kjer so nastopali posamezniki, smo letos organizirali tekmovanje v borbenih igrah, kar se je izkazalo za posrečeno potezo, saj je bilo na kegljišču zbranih precej tekmovalcev in je prišla s tem do izraza borbenost posameznih ekip, predvsem pa družabnost in navij alska strast. Da je kegljaški šport v našem kolektivu res priljubljen, je razvidno iz števila prijav, saj se je prijavilo 28 ekip (vsaka ekipa šteje 6 tekmovalcev) — skupno 186 tekmovalcev, kar je res razveseljivo! Še posebno razveseljivo je to, da so v nekaterih ekipah nastopale tudi ženske. Veliko govorimo in pišemo o onesnaževanju rek, gora, travnikov, ki jih v največji meri onesnažuje industrija, s tem pa še ni rečeno, da je glavni krivec samo industrija — tega je kriv človek sam s svojim brezvestnim odnosom do okolice. S pomočjo čistilnih naprav problem onesnaževanja še zdaleč ne bo rešen, če se bomo še naprej mačehovsko obnašali do življenjskega prostora. sorjeva postelja prazna In se vprašuje, kje je profesor. Tedaj naslednji posnetek pokaže profesorja Ratha, ki leži na pevkini postelji.) Za poučen primer onesnaževanja bom opisal okolico lito-strojskih blokov. Ko sva z našim fotografom videla na zelenici osmega lito-strojskega bloka kup različnih — Odtemnitev ali zatemnitev navadno ločita sekvenco eno od druge in označujeta važno spremembo v dejanju, pretek časa ali krajevno spremembo. Zatemnitev ali odtemnitev pomeni občutno prekinitev pripovedi, zato Jo spremlja tudi zvočna prekinitev. Ta dva sta med vsemi prehodi najmočnejša in ju lahko primerjamo s spremembo poglavja v knjigi. — O prelivu govorimo, kadar sl sledita dva posnetka tako, da v dvojni ekspoziciji prva slika izginja, druga pa nastaja in ostane. Preliv ima v glavnem ta pomen, da nakaže pretek časa s tem, da postopoma nadomešča dva časa (prihodnost ali preteklost s sedanjostjo ob isti osebi ali istem predmetu. — Izbris (zasuk z izbrisom) poteka tako: objektiv zapusti sliko z naglim zasukom in se usmeri na nevtralno podlago, nato zajame drugo nevtralno podlago in pokaže po hitrem zasuku novo sliko. Upravičenost prehodov je hkrati estetska in psihološka. a) Prehod estetske narave zopet delimo gledo na to, kakšna je podobnost med posnetkom, ki služi za povezavo med njima: — podobnost materialne vsebine (npr. otroški vlak — pravi vlak, ali plesalka na razglednici — resnična plesalka); — podobnost strukturalne vsebine (npr. curku vina iz soda sledi množica ljudi, ki se usiplje iz plesne dvorane); — podobnost dinamične vsebine (podobnost gibov oseb ali predmetov npr. ubežnikov konj — zasledovalcev konj). b) Prehodi psihološke narave so tisti, kjer ni neposredne likovne podobnosti v sliki, temveč je podobnost le v gledalčevi misli, ki ujame zvezo prehoda: — Izmenjava posnetkov ali prehod, ki temelji na pogledu gledalca na kraj, kamor ne more gledati glavni junak (npr. ko policaji izsiljujejo dečka tako, da v sosednji sobi en policaj tolče po vreči peska, nekdo pa pri tem kriči. Pri tem deček misli, da pretepajo njegovega prijatelja. — Izmenjava posnetkov ali prehod z besedo poteka tako, da se v prvem posnetku omenja neka oseba, predmet, kraj ali čas, pokaže pa se v naslednjem posnetku po prelivu ali zatemnitvi (npr. »Bilo je leta 1940« in naslednji posnetek nas že popelje v določen čas). — Prehod na podobnosti miselne vsebine, kjer imamo podobnost med Junakovo in gledalčevo mislijo. (Npr. v filmu »Plavi angel« stopi služkinja zjutraj v profesorjevo sobo. Začudi se, ker Je profe- VII. METAFORE IN SIMBOLI Filmska slika je z gledalcem v tesni dialektični zvezi po čustveni in miselni vsebini in Je končni pomen, ki ga ima filmska slika na gledalca odvisen skoraj toliko od gledalčeve dejavnosti, kot od režiserjeve ustvarjalnosti. V filmu je vsak dogodek ali kretnja nekakšen simbol ali znamenje. Pomen neke slike pa je v veliki meri odvisen tudi od tega, v kakšni zvezi Je slika s sosednimi slikami. METAFORA Je montažno zaporedje dveh slik, katerih soočenje naj deluje na gledalca kot psihološki udarec, da lažje sprejme in dojame misel, ki jo hoče izraziti režiser v filmu. Metafore delimo v: — Likovne metafore — temeljijo na podobnosti ali nasprotju čisto predstavne vsebine. V filmu »O Nici« vidimo najprej obraz postarane ženske, ki ni prikupna niti po naravi niti po navadah; nato sledi slika noja, ki je prav tako oskuben in svečan kot ona. — Dramatične metafore igrajo važno vlogo za samo dejanje in pojasnjujejo zgodbo. S tem je hotel režiser povedati, da Je edini namen buržoaznega govornika, da bi uspaval revolucionarnost množice. — Idejne metafore imajo namen vzbuditi v gledalcu misel oziroma v končnem cilju tudi svetovni nazor. V nekem filmu sledi vrsti vojakov vrsta grobov. Metafora se rodi ob presenetljivi združitvi dveh slik, kjer je ena sklep primerjave in druga predmet primerjave. Predmet primerjave je vedno človek, sklep primerjave pa vedno žival ali predmet. SIMBOL imamo takrat, kadar se pomen ne razodene ob presenetljivi združitvi dveh podob, temveč izhaja iz slike same. Gre za posnetke in prizore, ki so sicer vključeni v dejanje, vendar imajo poleg neposrednega pomena še nek globlji pomen. — Simbol, ki temelji na kompoziciji slike. Dva izseka resničnosti dajeta nov pomen. V filmu »Pobič« mati nese iz porodnišnice otroka, ki ga je oče zapustil. Pride mimo cerkvenega okna in se ustavi ravno tako, da ima glava otroka za ozadje sij svetnika, ki se nahaja na cerkvenem oknu. V filmu »Plašč« poskakuje glavni Junak — uradniček s svojo šibko in smešno postavo pred razsežno in veličastno renesančno sliko. — Simbol, ki nastane s simboličnim kadriranjem nekega elementa scene ali predmeta (v nekem filmu vidimo v ospredju kip Kristusa, ki nosi križ, preden se glavni junak preda policiji, ker Je obdolžen umora). — Simbol kot kontrapunkt med dvema dejanjema v isti sliki. V filmu »Milijon« pojeta operna pevca, ki se sovražita, ljubezenski duet. Med petjem se še-petaje oblagata s psovkami. Medtem pa dva prava zaljubljenca, ki sta se skrila za bližnjo kuliso, goreče ponazarjata besedilo pesmi. — Simbol, ko ima slika splošnejši pomen kot je tisti, ki ga ima slika sama. Simbol splošnega pomena pa zopet lahko delimo v tri različne vrste, podobno kot metafore, in sicer: Likovni simbol (vihrajoča zastava med bitko poudari važnost trenutka). Dramatični simbol, ki pomaga k razvoju zgodbe (ko delo Napoleon bojni načrt po povratku z ELBE, vrže nož za papir na zemljevid in nož se zapiči ravno pri kraju WaterIoo). Idejni simbol presega meje filmske zgodbe in kaže režiserjev odnos do važnih človeških vprašanj. V filmu »Tatovi koles« ukradejo plakaterju Ricciju kolo v trenutku, ko lepi plakat z Rito Hayworth. Plakat je tu simbol zastrupljajočih filmov, ki Jih pošilja Hollywood po celem svetu ter s svojim plehkim razkošjem poudarja drugo plat: materialno in moralno bedo večine človeštva. Opozoriti je treba na nevarnost, ki jo skriva v sebi nepravilna ali pretirana uporaba simbolov. Film mora ostati zvest resničnosti slike, simboli pa naj le pripomorejo h globljemu razumevanju filmske zgodbe. VIII. MONTAŽA Montaža Je organiziranje posnetkov, prizorov in sekvenc nekega filma v določenih pogojih reda in časa. O tem, kaj Je posnetek. Je govorilo že II. poglavje v 4. točki (»Izrez oziroma zasnova posnetka«), PRIZOR je sestavljen iz zaporedja posnetkov, ki Jih opredeljuje enotnost časa in kraja. SEKVENCA pa je zaporedje posnetkov, ki opredeljuje enotnost dejanja. Opisuje nek dogodek, naslednja sekvenca pa se nanjo naveže. Pogosto se sekvenca začne z odtemnitvijo in konča z za- Ogledalo krajevne skupnosti, ki bi lahko poskrbela za lepši izgled odpadkov, sva se naravnost zgrozila. Prepričal sem se, da se stanovalci tega bloka v Obirski ulici upravičeno jezijo, saj to smetišče zelo kazi okolico. Od stanovalcev osmega lito-strojskega bloka sem zvedel, da so onesnaževalci stanovalci sosednih blokov, ki svoje »umazano« opravilo uresničujejo ponoči (junaki pa taki!) Živimo v samoupravni socialistični družbi, ki nam z demokratično ustavo omogoča in narekuje svobodno odločanje in delovanje v okviru družbe. Toda nekateri si to delovanje v družbi očitno zelo napačno predstavljajo, na kar nam kaže tudi ta primer. Vsi se premalo zavedamo, da gre za nas same, za človeka in njegovo počutje. Ti neodgovorni sosedje — saj zelo dvomim, da so otroci zmožni vreči na zelenico kompletno straniščno školjko, da ostalega raje ne omenjam — pa s svojim ravnanjem nevzgojno vplivajo tudi na svoje otroke. Ob vsem tem se mi postavlja vprašanje: Kaj sploh dela krajevna skupnost, da ne prepreči tega sramotnega onesnaževanja?« Krajevna skupnost že celo večnost obljublja rešitev tega problema, temnitvijo ali se npr. prva konča z dimom iz lokomotive, druga pa se prične s cigaretnim dimom. Razlikovati moramo med montažo kot pripovedjo in montažo kot Izrazom. Montaža kot pripoved združuje posnetke, ki so vsebinsko nosilci dogodkov, v logično in kronološko sekvenco, ki naj pripoveduje neko zgodbo. Montaža kot izraz pa temelji na takšnem sestavljanju posnetkov, da učinkuje stik dveh posnetkov na gledalca kot neko čustvo ali misel. Njegov končni cilj je, da gledalec sledi misli režiserja. Sem spada tudi montaža atrakcij. Prvi začetki montaže filma segajo v dobo, ko se je kamera osvobodila stabilnosti ter Je postala gibljiva. Tako so se v filmu dejanja lahko odvijala izmenično in hkrati na različnih krajih. Velik korak v razvoju filmskega Jezika je naredil leta 1908 Griffith, ko z veliko drznostjo menjuje veliki posnetek s kontra posnetkom. To je prikazal v filmu »Iz ljubezni do zlata«. To je zgodba dveh roparjev, ki hočeta drug drugega okrasti, pa pri tem drug drugega zastrupita s skodelico kave in umreta pri isti mizi. Ta snov je omogočila Griffithu, da je sistematično menjaval velike plane obrazov Igralcev in dal s tem drami izredno napetost. Na isti način je prikazal tesnobo ločitve dveh ljudi, ko se glavni junak nahaja na samotnem otoku, dekle pa ga čaka doma. To je dosegel s hitrim menjavanjem velikih planov obrazov obeh bitij. To pa je bil tudi nov korak v montaži, ki ni služila samo temu, da pripoveduje zgodbo, ampak tudi, da ustvari psihološki učinek, v tem primeru tesnobo. Kasneje se je razvila še montaža atrakcij (surovih ali strahotnih slik), s katerimi so želeli doseči silovite psihološke učinke na gledalca. Npr. v filmu »Stavka« združuje sekvenca policijski pokol delavcev s prizorom, ko pobijajo v klavnici živali. Leta 1925 so o montaži vedeli teoretično in praktično že vse. Kaj Je montaža? Kateri nujnosti ustreza? J. P. Chartier piše tako: stanovalci pa čakajo, čakajo in čakajo, da bo organizirala odvoz smeti, če jih sploh bo! Še tablice z napisom, ki bi opozarjal neodgovorne sosede, da je odlaganje smeti prepovedano, se ji ne zdi vredno postaviti. Po drugi strani se mi dozdeva, da so stanovalci osmega bloka premalo odločni, saj je že zadnji čas, da s skupnim nastopom temeljito spremenijo to stanje, ki ni nikomur v čast. Dejan Vončina V SLOVO Nenadna smrt našega sodelavca tovariša Ivana Meža-na nas je močno pretresla, saj smo izgubili delavca in tovariša iz svojih vrst. Imel je veliko izkušenj, vedno je bil pripravljen prevzemati nase najtežja dela. Ob njegovi smrti čutimo veliko izgubo. Njegovi družini in svojcem pa izrekamo globoko sožalje. sodelavci TOZD PTS ZAHVALE Ob izgubi dragega moža, očeta Ivana Mežana se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti. Hvala za pomoč, posebna zahvala pa njegovim sodelavcem i* TOZD PT servis. žalujoča družina e Iskreno se zahvaljujem sodelavcem iz ostril niče in skladiščne službe v orodjarni za podarjeni venec in sožalje ob smrti moje drage mame MARIJE ŠIFRER. Zahvaljujem sc tudi vsem, kj so jo spremili na njeni zadnj' poti. Sin Janez Šifrer »Montaža z zaporedjem posnetkov ustreza splošnemu dojemanju, ki premika pozornost v zaporedjih. Kakor imamo vtis, da neprestano sprejemamo celotno sliko, ki so ponuja našemu pogledu, ker nam to sliko sestavlja spomin iz zaporednih vtisov, ki jih sprejema pogled. Prav tako sprejemamo dobro montažo iz zaporedja posnetkov, ki Je neopazno, ker ustreza normalnemu premikanju pozornosti in ker nam sestavlja predstavo celote«. e Sodelavcem v temeljni organizaciji TVN se še enkrat zahvaljujem za pozornost, prekrasna d3' rila ter prijeten tovariški večef> katerega smo preživeli ob mojen1 srečanju z Abrahamom. Alojz Juteršek PREHITEVANJE IN VOŽNJA PO DESNI Prehitevanje je vožnja mimo drugega vozila, ki se premika v isto smer. Danes navadno govorimo samo o prehitevanju z leve strani. Redkokdaj se sliši beseda o prehitevanju z desne strani in o vožnji mimo z desne strani. Opravičilo za to bi lahko bilo dejstvo, da zelo redko prehitevamo z desne strani, ker se zelo redko znajdemo v takšni prometni situaciji. Ker pa je prehitevanje z desne strani enako nevarno, kakor prehitevanje z leve strani, mogoče še bolj, te obveza vsakega voznika po Temeljnem zakonu o varnosti v cestnem prometu, da dobro pozna način prehitevanja z desne strani in enako tudi vožnjo mimo z desne strani. Glede tega prehitevanja si lahko postavimo več vprašanj. Najprej si postavimo vprašanje, kdaj lahko prehitevamo z desne strani? Vozilo prehitevamo z desne strani takrat, kadar je vozilo na v ozišču zavzelo tak položaj m njegov voznik daje znak, da se da zanesljivo sklepati, da bo vozilo zavilo na levo. Vozilo, npr. tramvaj, ki se premika po tirnicah, ki so položene po sredini vozišča, prehitevamo samo z desne strani, ali pod pogojem, da te med vozilom (tramvajem) in desnim robnikom vozišča dovolj Prostora, oziroma da obstaja Prometni pas. Kako pa začnemo prehitevati z desne strani? Najprej moramo ugotoviti, če je dovolj prostora med vozilom, ki ga prehitevamo, in desnim robnikom vozišča. Te prometne situacije ne ugotavljamo v zadnjem hipu, ampak prej, na zadostni razdali- Pri prepričanju moramo najprej pogledati v vzvratno ogledalo, potem pa v desni (mrtvi) kot avtomobila. S pogledom v vzvratnem ogledalu ugotovimo Prometno situacijo za seboj: kdo vozi, s kakšno hitrostjo vozi — oziroma se nam približuje, da voznik za nami ni že dal zna-nrenja, da bo prehiteval z desne strani itd. če je voznik za nami prvi vključil desni smerni kazalec, ga moramo pustiti, da najprej prehiti, šele potem začnemo s prehitevanjem. V vzvratnem ogledalu vidimo del ceste, ki je na sliki 1 označena s kotom alfa. Zato pa ne morejo videti dela ceste, ki je ozna-660 s kotom beta in katerega zaradi nevarnosti imenujemo »mrtvi kot« (na sliki je to šra-‘iran »zebrasti« del ceste). V “®m kotu se zelo pogosto znajdejo drugi udeleženci v prome-5U> ki imajo prednost (pešci, kolesarji, mopedisti, osebni avtomobili in drugi). Primer: v mestni vožnji se navadno v tem Kotu znajdejo kolesarji in mo- pedisti, zunaj naselja pa zelo hitri avtomobili. Zaradi tega moramo pogledati v »mrtvi« kot avtomobila pri razvrščanju z enega prometnega pasu na drugi, ali pa pri zavijanju v desno, sicer bi lahko prišlo do težke prometne nesreče, za katero bi bili krivi mi. Prepričamo se tako, da pogledamo v vzvratno ogledalo in v desno zunanje ogledalo. Ko smo se prepričali, potem nekje na varnostni razdalji od vozila, ki ga prehitevamo, vključimo desni smerni kazalec in začnemo s premikom vozila proti desni strani. Prehitevamo tako, da nam desni smerni kazalec utripa ves čas, dokler premik traja (glej sliko 2). Pri prehitevanju, ko se znajdemo vzporedno s prehite-vanim avtomobilom, moramo posebej paziti na bočno razdaljo, to je razdalja leve strani našega vozila od desne strani vozila, ki ga prehitevamo. Ta je odvisna od hitrosti obeh vozil. Pri večji hitrosti moramo imeti večjo bočno razdaljo in obratno. V zadnji fazi prehitevanja moramo paziti tudi na varnostno razdaljo, na katero se z vozilom začnemo vračati na prejšnjo črto vožnje, oziroma na prejšnji prometni pas. Ta razdalja je vama takrat, ko v vzvratnem ogledalu vidimo vozilo, ki ga prehitevamo. Odvisna je od hitrosti obeh vozil. Pri večji hitrosti moramo imeti večjo razdaljo in obratno, če niso izpolnjeni vsi pogoji, ki smo jih prej navedli, ne smemo začeti s prehitevanjem, ker je tvegano. Voznik pred nami ima lahko vključeni levi smerni kazalec in se premika počasi naprej. Takrat ga ne smemo prehitevati, ker z vozilom še ni zavzel položaja na cesti, iz katerega se lahko sklepa, da bo zavil na levo (glej sliko 2). Zato vozimo še nekaj časa za voznikom, da vidimo, kaj bo storil in potem nadaljujemo s prehitevanjem po desni strani, ali pa z vožnjo naravnost. POŠKODBE V AVGUSTU Štev. poškodb Štev. izg. del. dni TOZD/DS tozd PUM — livarna sive litine 7 82 — livarna jeklene litine 6 67 tozd pzo 4 31 tozd fi 18 203 tozd se 1 15 tozd ivet 6 43 tozd zse 1 6 tozd IRRP 2 l»s SSP 1 21 Iz podatkov je razvidno, da smo v naši delovni organizaciji imeli v avgustu 44 poškodb, od tega so se štiri pripe-‘de na poti v službo oziroma iz službe. Zaradi poškodb smo izgubili 470 delovnih dni, ali povprečno 10,6 dni na eno poškodbo. V TOZD IRRP niso imeli nobene poškodbe, pač pa so faradi poškodbe iz prejšnjega meseca izgubili 2 delovna dneva. Glavo so si poškodovali 3 delavci, oči 8, telo 2, prste rok Ll, ostali del roke 6, noge pa sl je poškodovalo 13 delavcev. Največ poškodb se je pripetilo v torek — 14, nato v sredo v ponedeljek 6, v četrtek in petek po 5, ter v soboto in nedeljo po 1 poškodba. V avgustu smo imeli 6 poškodb manj kot v istem mesecu ani. Lani smo zaradi poškodb izgubili 631 delovnih dni, ali Povprečno 12,6 delovnih dni na eno poškodbo, kar je neko- 'ko vec kot v letošnjem letu. Služba varstva pri delu Kaj je vožnja mimo in kako vozimo mimo po desni strani? Vožnja mimo je vožnja mimo ustavljenega ali parkiranega vozila ali drugega objekta na prometnem pasu, po katerem se vozilo premika, če je na sredi vozišča kakšen otok za peš- ZAHVALA SI. 2 ce, ki je zaznamovan, ali pa je zaznamovan prostor za parkiranje, ali pa, če je zaznamovana katerakoli druga površina, po kateri se ne opravlja promet, takrat morajo vozniki voziti mimo takega otoka, objekta ali prostora z desne strani, če so taki otoki, objekti ali prostori na sredini vozišča enosmerne ceste, takrat vozniki lahko vozijo mimo z desne in z leve strani. VEK 25 in 30 letniki Litostroja, ki smo se v dneh od 10. do 11. septembra 1977 udeležili izleta v bratsko republiko Srbijo na ogled hidroelektrarne Djerdap, Beograda in nekaterih kulturno — zgodovinskih spomenikov Šumadije, se najlepše zahvaljujemo samoupravnim organom naše delovne organizacije in njeni upravi za nadvse zanimiv izlet, ki je bil organiziran v počastitev in priznanje nam jubilantom ob 30. obletnici Litostroja. Videli smo lepote Šumadije, mnoge in veličastne spomenike iz junaške zgodovine srbskega naroda vse od časov narodnega osve-ščenja in prvih uporov proti Turkom do končne nacionalne in socialne osvoboditve leta 1945. Videli smo uspehe prizadevanj samoupravne družbe v skrbi za delovnega človeka in spoznali velikopotezni zamah socialističnega gospodarstva Srbije. Posebno močan vtis na tem izletu pa sta nam zapustila Novi Beograd in hidroelektrarna Djerdap. Občudovanje in ponos sta nas navdajala, ko smo stopali po hidroelektrarni Djerdap. Občudovali smo enega največjih hidroenergetskih gigantov sveta in bili ponosni, da je ta objekt rezultat sodelovanja dveh socialističnih držav. Tu je vgrajeno tudi delo naših projektantov, graditeljev, izdelovalcev opreme in monterjev. Ker smo Litostrojčani, so nam v HE Djerdap pokazali več, kot navadno pokažejo skupinam obiskovalcev. Zato smo se lahko spustili iz strojnice navzdol mimo generatorja in nosilnega ležaja do mogočne turbine, ene izmed šestih, M jih je za naš del hidroelektrarne dobavila tovarna LMZ iz Sovjetske zveze. Ponosni smo bili, da smo pri izdelavi teh turbin sodelovali tudi mi in ničesar si ob ogledu teh velikank nismo želeli bolj, kot da bi pri izdelavi cevnih turbin za novo hidroelektrarno Djerdap II ime Litostroja zavzelo v krogu proizvajalcev opreme vidnejše mesto! Kolektivu hidroelektrarne Djerdap smo v spomin na naš obisk izročili spominsko plaketo. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo tudi potovalni agenciji Alpe— Adria za organizacijo izleta in njenima prijaznima vodičema tovarišici Darinki in tovarišu Bojanu. Enako zahvalo smo dolžni tudi zgovornima vodičema Centroturista Vesni in Rajku, ki sta z živahnim pripovedovanjem popestrila ogled Šumadije in Beograda. Ob koncu pa se zahvaljujemo tudi našemu tovarišu Krošlju, ki je prevzel nalogo vodje pota in jo je odlično opravil. Izlet je bil za nas vse enkratno doživetje. Domov smo se vrnili bogatejši za marsikatero spoznanje in še trdneje odločeni, da bomo svoje znanje in delo še prizadevneje kot doslej usmerjali v uspeva-nje naše delovne organizacije in utrjevanju naše samoupravne socialistične družbe. Vsem, ki ste nam omogočili to zares lepo doživetje, še enkrat prisrčna hvala! 25- in 30-lctniki — udeleženci izleta v Djerdap DOGODIVŠČINE STRICA MATICA Naš prijatelj stric Matic je svojčas kupil od starega Strgarja pristavo v Zaplani, postavil so mu prinesle nekaj medu za sladko življenje in tudi nekaj tam dom počitka, gojil čebele, ki grenkobe s starim Strgarjem. Leta je sedaj Se pozabljen med pokojnimi. Maticovo pristavo je z leti porasel gozd. Razkošatili so se gabri, Hrastje, bukve in smreke, tako da se iz doline bajta ne vidi več. Na jasi okrog nje so zasajene jablane in hruške in to je Maticu jesensko veselje. Obiskujejo ga mnogi prijatelji in občudujejo ta njegov tihi svet. Vsakemu je všeč veliko hruškovo drevo ob hiši, ki je vsako leto polno kot brinjev grm in je Matic zanj v večnih skrbeh. Boji se, da se ne bi kdaj našel kdo in ga otresel. Sadeži so menda čudovitega okusa, kot bi človek pojedel zalogaj zaplanskega masla (»putra«), zaradi tega imajo te hruške tudi ime »zaplanske putr-ne«. V življenju se zgodi, kot pravimo ljudje, mogoče in nemogoče. Tako so prišli neko jesensko popoldne iz doline mladi fantje, polharji. Ogledovali so lepoto Matičevega vrta in seveda tudi hruško. Nekdo med njimi je bil, ki je Matica dobro poznal in tudi njegov strah, da mu ne bi nekdo otresel žlahtnih sadežev. »Veste kaj, fantje,« je dejal. Dolgo že ni bilo na pristavi nobene norčije. Napravimo jo danes. Matic pride iz doline ponavadi z nočjo in ne bo vedel, kaj smo mu pripravili. Poglejte! Dajmo v stare hlače in v suknjič nekaj otave. Glavo naj pokriva klobuk. To naj bo tat na Maticovi hruški. Seveda —z vrha drevesa moramo do bližnjega skrivališča napeljati vrvico za tresenje hruške. Fantje! To bo Matic godrnjal okrog hruške, gledal nanjo in preganjal tatu. Povem vam, da take norčije že zlepa ni bilo!« Pristavo je zajela noč, Polharji so čepeli v skrivališču in čakali. Matic se je pozno pripeljal. Najprej si je ogledal hruško. Nič ni opazil. Žena Cilka je pripravila večerjo, Matic pa je prebiral časopisne novice. Nenadoma zajame hruško rahlo tresenje in plodovi so se usuli na tla. Fantje niso mogli več vzdržati brez dela. Hruške so pa- dale kot v viharju bilo hipoma prazno. in drevo je Matic, kot bi ga nekdo podkuril, je vrgel časopis po kuhinji in zakričal. »Cilka! Na hruški je tat! Daj mi baterijsko svetilko, da mu posvetim«. Hruška se je umirila. Fantje v skrivališču so se hihitali. Pa smo ga! Nič jim ni bilo žal, da je šel polharski plen po vodi. Matic se jim je zdel bolj imeniten. Matic je z baterijsko svetilko našel pod napuščem lestev in jo prinesel k hruški. »Aha, sedaj te pa imam, tiček tatinski! Ne boš mi ušel! Doli se mi spravi, če ne grem jaz gori in ti povem, da te bom treščil na tla, da se boš razletel. Ali si slišal?« Mož na hruški je molčal in se ni ganil. Matic je stopil na lestev in zlezel med veje. S svetilko je osvetlil moža na hruški in zaklical ženi. »Cilka, veš da je lump res na hruški. Bova kar gori poračunala!« Lezel je naprej med veje. Ko je bil dovolj visoko, so fantje še enkrat krepko potresli. Poteg je bil tako močan, da se je pri vrhu odtrgala vrvica in tresenja je bilo konec. Vtem je Matic spoznal prevaro. Prišel je že dovolj visoko, da je lahko tatu prijel za hlačnico. »Veš kaj, Cilka, to pa ni tat, to je le slamnjač, zamisli si — slam-njač je na hruški. Lump je nekje v gmajni in čaka na plen!« Prijel je moža in ga vrgel s hruške. Tiho sta s Cilko pobrala otresene hruške in jih znosila v klet. Ugasnila sta luč in legla. Matic si je priklical v spomin norčijo pokojnega Strgarja s kraguljem. Stisnilo ga je pri srcu. Nenadoma se je iz Strmce oglasila fantovska pesem. Bila je pesem posebne vrste. Fantje so peli: Smo fantje iz Zaplane, Matic je iz Ljubljane. Otresli smo hruške Maticu — brez buške. KULTURNA KRONIKA Moški pevski zbor je pod vodstvom Primoža Cedilnika imel vrsto uspešnih nastopov, vendar pa ni nastopil na srečanju pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Težave, zaradi katerih naši pevci niso nastopili na tem srečanju, bi se dale odpraviti, če bi se pravi čas z njimi spoprijeli. ženski pevski zbor še vedno ni dosegel dovolj visokega števila udeleženk, da bi pričeli delovati samostojno. Prijav je sicer precej, vendar kaže, da obstajajo določene ovire in da bo mogoče boljše, če se prijavljenke pridružijo moškemu zboru, ki bi tako nastopal kot mešani pevski zbor sindikata Litostroj. 7. septembra 1976 je imel pevski zbor prve vaje pod vodstvom sedanjega zborovodje Primoža Cedilnika, torej je od takrat minilo leto. Uspehi v tem času so bili lepi in so na splošno presegli pričakovanja. Pevci so ostali zvesti svojim obljubam in amaterskemu prepevanju, ki ni brez truda in samoodpovedovanj a. Praznovanje 30-letnice je bilo v dokajšnji meri odvisno od naše godbe na pihala, ki se je odlično odrezala. Dobili smo novega dirigenta tovariša Blagoja Iliča, ki se je predstavil občinstvu kot dirigent v hali Tivoli s skladbo »Gozdovi šumijo«. vesti iz obratov TOZD PUM — proizvodnja ulitkov in modelov Kljub dopustniškim mesecem je delo v modelni mizami potekalo zelo živahno. Konec julija smo prejeli naročilo za večje število ulitkov ladijskih delov za Brodo-gradilište Split. Za celotno naročilo je bilo potrebno izdelati šest modelov. Ker je bil rok zelo kratek, smo organizirali več delovnih skupin modelarjev. Zelo razveseljiva je pripravljenost nekaterih tovarišev, ki so zaradi tega dela prekinili ali prestavili svoj letni dopust na kasnejši čas. Zato že lahko predvidevamo, da bodo vsi navedeni modeli narejeni do sredine avgusta. Poleg tega so v izdelavi tudi modeli za rotacijski mlin za Ko-lubaro, HE Hemrem Dam, HE Tikveš in Salonit Anhovo. V livarni sive litine nadaljujemo z izdelavo ulitkov za reduktorje za Sovjetsko zvezo, za Jelšingrad ter Jugoturbino. Poudariti je treba, da so naši delavci vedno pripravljeni priskočiti na pomoč, tudi ob sobotah in nedeljah, tako da ne zamujamo rokov. Proizvodnja specialne litine ima težave s formarskimi Stroji, ki so že nekaj časa pokvarjeni. Treba bi bilo poskrbeti, da se zmanjša čas popravila ter omogoči bolj redna oziroma neprekinjena proizvodnja. Omeniti je treba tudi, da se bo z obratovanjem nove žarilne peči, ki stoji poleg Hermannove peči, zmanjšala problematika termične obdelave, posebno še, ko bo tudi postavljen kalilni bazen. V juliju smo prejeli večje naročilo manganske litine za Rudnik Majdanpek. V livarni jeklene litine nadaljujemo s proizvodnjo ulitkov za Rudnik Bor in Majdanpek, reduktorje za ZSSR ter D juro Djakovič. V čistilnici smo končali z izdelavo prve serije ulitkov za ladijske dele za ladjedelnico v Splitu, končali in odpremi-li smo tudi dva večja ulitka za Indijo. Zelo hitimo s čiščenjem ulitkov za Minel iz Beograda in Rade Končar iz Zagreba. TOZD PZO — proizvodnja zvarjencev in odkovkov V juliju je bilo poglavitno delo v pločevinami vsekakor izdelava vseh zvarjencev za polarni žerjav za Sovjetsko zvezo. Hitimo tudi z izdelavo zvarjencev za HE Zakučac, nekaj jih nimamo gotovih še za prvo turbino. V juliju smo končali z izdelavo vseh zvarjencev za HE Mangapapa Predviden je tudi pričetek izdela ve spiralnega ohišja za HE S j eni ca, ki se je rokovno zavlekla za radi zapoznele dobave pločevine V kovačnici je potrebno pohi teti s kaljenjem obdelanih vilic, ki so glede na končno montažo viličarjev zelo nujna. Želimo, da bi obdelava potekala bolj kontinuirano, tako da ne bi imeli naenkrat take količine izdelkov za kaljenje, ki je skupaj z izdelavo atestov zelo dolgotrajno. A. G. ŽERJAVI Te dni je bilo izgotovljeno in odpremljeno polarno dvigalo za JE Krško nosilnosti 320 ton. To je tudi prvo dvigalo, ki je bilo izdelano pri nas za jedrsko elektrarno, v izdelavi pa imamo še drugo polarno dvigalo večje nosilnosti za Sovjetsko zvezo. Za železarno v Nikšiču sta dokončani obe naročeni kleščni dvigali za prenos ingotov. Pričela so se tudi že montažna dela na prvem od treh naročenih dvigal EMD 160 NP za Sovjetsko zvezo. Dokončujemo tri žerjave nosilnosti 5 ton za novo skladišče Metalke v Vižmarjih. Montiramo tudi žerjav EMD 10 NP za naše lastne potrebe, in sicer za kovačijo. V polnem teku je obširno naročilo reduktorjev za Sovjetsko zvezo, do sedaj je izdelanih in od-premljenih že 31 kosov. Trenutno montiramo še nadaljnjih 9 reduktorjev. PREOBLIKOVALNI STROJI Proizvodna hala montaže je v tem obdobju polno zasedena z raznimi naročili. Trenutno so v postopku montaže naslednji preoblikovalni stroji: HVO-2-160 za Ikarus iz Zemuna, HVC-2-63 za Radeljevič iz Dubrovnika, MPC-1-315 za Kovinoplastiko iz Loža, HKOC-1-315 za Sovjetsko zvezo. Pripravljamo tudi dve seriji strojev (zapogibnikov) HKOC-l-250 prav tako za Sovjetsko zvezo. VODNE TURBINE Za HE SD II Formin smo dokončno izdelali in odpremili gonilnik z gredjo v skupni teži preko 150 ton. Gonilnik je bil ravno v času praznovanja 30-letnice pripravljen za transport in je bil postavljen na transporterju pred obdelovalnico, tako si je lahko množica obiskovalcev ogledala gonilnik Kaplanove turbine, ki pomeni vrhunski izdelek v naši proizvodnji. Za HE — Zakučac pospešeno izdelujemo posamezne dele Fran-cisove turbine, v Novo Zelandijo pa smo odpremili še zadnji Francisov gonilnik. TALNI TRANSPORT Končana je serija 3,5 tonskih nakladalcev. Prav tako so izdelani vsi nakladalci nosilnosti 5 ton, ki so opremljeni z mehaničnim menjalnikom. Nakladalci nosilnosti 5 ton, ki bodo opremljeni s hidravličnim menjalnikom, pa so v začetni fazi montaže. Pripravljamo tudi posamezne dele za prototip 10-tonskega nakladalca, katerega montaža naj bi se čimprej pričela. ČRPALKE Izdelane in poslane so bile črpalke za Energoinvest v Saraje- Del nosilca polarnega žerjava za Sovjetsko zvezo vu in za Dalmacijacement v Splitu. V fazi montaže je še nekaj visokotlačnih črpalk, ki jih izdelujemo za zalogo. DIESELSKI MOTORJI Za Romunijo sta bili poslani enajsta in dvanajsta gradnja motorjev. V postopku montaže je trinajsta gradnja. N. Litostrojčani na Mont Blancu (Nadaljevanje z 11. strani) Vprašanje je le, koliko stane. Zvone nam je povedal, da za kočo stalno posipavajo s soljo, da je ledenik ne bi odrinil po steni navzdol. Ob razgledovanju je sonce počasi zašlo, zahod ni bil najbolj čist, vendar smo kljub temu upali v najboljše, saj se nam je luna prikazala tako velika in čista, da se mora vreme zadržati vsaj še naslednje dopoldne. ke razpoke, razsežna polja, ostri vrhovi, mogočne kupole, in vse belo, ledeno in bleščeče v žarkih jutranjega sonca. Greben, po katerem smo šli proti vrhu, je na nekaterih mestih zelo ozek in strm. Kljub izredno mirnemu vremenu je bilo treba hoditi previdno, kajti pri neprevidnem koraku bi lahko zdrsnil do tisoč metrov globoko, in sicer na levo na Grant Plateau, na desno pa na Glacier du Dome. Kmalu se je začel greben širiti in ob pol os- kar ni tako pogost pojav. Vsak je videl v senci svoje glave mavrični svetniški sij. Gora nam je bila ta dan res izredno naklonjena. Po steni iz Aug. du Gouter so vodniki pripravili izredno posrečen način spusta ob eni gibajoči in ostalih fiksnih navezah in kmalu smo bili spet pri »montblan-škem tramvaju«. Ta dan smo bili na poti 12 ur. Vsi smo bili izredno razpoloženi, še posebej, ko smo videli, da se okrog vrhov že spet zbirajo ovčice, ki so vedno slabo znamenje. V dolini smo doživeli neprijetno presenečenje, ko smo ugotovili, da je med našo odsotnostjo mojstranškim fantom nekdo odnesel šotor. Izgleda, da so drugi jemali »kamp libere« še bolj svobodno kot mi! Kljub vsemu smo turo zaključili po tradicionalni slovenski navadi — pozno v noč smo v baru National slavili nov uspeh Litostroj cev. Udeleženci se ob tej priložnosti zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli omogočili ta podvig. Posebna zahvala gre entuziastom litostrojskega planinskega društva, vsem zunanjim vodnikom in reševalcem, sindikalni organizaciji OZD Litostroj, samoupravnim organom DO Litostroj, TOZD Prodaja in TOZD ICL. S svojimi proizvodi so sodelovala še podjetja: Žito, Emona-Pakirnica Zalog, Sadje zelenjava — trgovina na debelo, ABC, Delkatesa Pomurka, Bayer Pharma, Uniš — Rog, Mlinotest, Podravka, Slovin, Zmaj, Peks, Lek in Kartonažna tovarna. S tem izletom je litostrojsko planinsko društvo odprlo novo dimenzijo svoje planinske dejavnosti, ki naj ne bo enkratna, ampak jo je treba gojiti tako, da bomo v bodoče opravili še druge podobne vzpone na štiritisočake in ledeniške gore. Vaupotič IZ TEHNIČNEGA POROČILA TOV. UHANA Spremljal nas je naš simbol Spali smo vsi zelo slabo, predvsem zaradi izredne gneče in vročine, tako da je bilo vstajanje ob dveh zjutraj pravo olajšanje. Oblekli smo vsa topla oblačila in si prižgali čelne svetilke ter se v vrstnem redu navez podali proti končnemu cilju. Zavili smo proti kupoli Doma du Gotiter (4.304 m), kjer so migetale lučke predhodnih navez. Nad nami je bilo temno nebo, posuto z množico zvezd, v dolini pa so nam lučke oznanjale lego Chamonixa in drugih naselij. Zame je bil to naj čudovitejši prizor cele ture. Z Dome du Gouter smo se urno spustili po položnem ledeniku na Col du Dome, nato pa spet strmo navzgor proti pečinam Ro-chers des Bosses du Dromadaire, na katerih čepi Refuge Vallot (4.362m). V dveh urah smo premagali zopet 545 m višinske razlike. V zavetišču, kjer sta 2 pograda in nekaj odej, je precej snega in ledu. Tam smo se dodatno oblekli in zaužili limone ter kooke sladkorja. Bilo je še vedno temno in v zavetišču je zavladala manjša zmeda, kajti nekatere je bolela glava, močno jim je razbijalo srce, zmanjkovalo jim je sape in čutili so slabost. Bili so znaki višinske bolezni. Viki je z odločnimi besedami naredil red in že smo bili pripravljeni za sam vrh, od koder je bilo še 445 m. žal nam je bilo za 4 tovariše, ki so morali zaradi višinske bolezni ostati v zavetišču. Z derezami smo se zagrizli v Bosses du Dromedaire, medtem pa se je začelo svitati. Kamorkoli se ozreš, sam led in sneg. Visoke navpične stene, širo- mih smo prišli na kupolast vrh. Stali smo na strehi Evrope 4.807 metrov visoko. Cilj odprave je bil dosežen! Imeli smo jasno vreme in razgled je bil neomejen in nepopisen. Pod nami so bile Les Aiguil-les, v daljavi pa smo videli Jung-frau, Matterhorn in druge velikane. čudovit je bil tudi pogled v doline in naselja, kjer so hiše izglodale kot igračke. Po razgledu smo se nekoliko okrepčali, nato pa je bilo na vrsti še obvezno slikanje z jugoslovansko, slovensko, planinsko in litostrojsko zastavo, okrog katerih je bilo zbranih 31 veselih lic. Torej tudi tu smo Litostrojci presegli normo. Sestopili smo po isti poti in še naprej uživali čudovit razgled. Nenadoma nas je zajela tanjša meglica in opazili smo glorijo, 23.8.1977 (torek) Dež pada, tlak stoji. Nizko, a stoji. Ob 8. uri se zvedri, ob 9. uri že gremo (razen treh), na razgibano turo na 2500 m visoki Bre-vent. Kako prija hoja vkreber po tolikih dnevih poležavanja v šotoru. Zmotijo nas le borovnice in jagode. Po počitku na Plan Prazu (2000 m) se vsuje sodra, ki kasneje preide v dež. Sreča, da je bilo v baraki ob žičnici dovolj prostora za vse. Ko se izlije, se obrnemo proti Chamonixu. škoda, da bi namočili opremo, če je lahko suha. Upamo, da jo bomo jutri rabili. Zvečer rahel vzpon barometra. Takoj pade odločitev: jutri gremo! Pakiramo nahrbtnike, pripravljamo opremo in hrano. 24.8.1977 (sreda) Ob treh dežuje, ob štirih padajo dežne kaplje le od dreves. Dolino pokrivajo megle, mi pa vseeno gremo v La Fayet na zobato železnico, ki nas bo popeljala na Nid d’Aigle (2364 m). Nekje na polovici vožnje nas zapečejo oči. Megle so pod nami, nad nami pa tako jasno nebo, da je kar črno. Le zvezd ni videti. Krenemo dalje po rahlo zasneženem Gneča Litostrojčanov na vrhu Mont Blanca (4807) (foto J. Vogrič) skalovju. Nekje pod Tete Rousse (3167 m) se mora Ivan zaradi že lodčnih težav obrniti. Ostali pa dospemo po zasneženih skalah do koče na Aig. du Gotiter (3817 metrov). Litostrojske značke in zastavice pomagajo do ležišč. Spati se vseeno ne da. Redek zrak in gneča na ležiščih sta najhujše zlo. Vseeno napoči čas za vstajanje. 25.8.1977 (četrtek) Ob 2. uri čaj, ob pol treh gremo. Kolona svetilk leze kot kre sničke proti nebu. Vsak nov ko rak pomeni nov višinski rekord Vsem ne gre lahko. Želodci pro testirajo. Ob svitu dosežemo za vetišča Vallot (4362 m). Tu izgubimo še štiri srčne može (Dušan, Jure, Janez, Sašo). To je najvišje ležeče zavetišče v Evropi. Za vrh je premalo moči. Kaj je krivo? Ali kondicija? Ali višina? Ali, ali,...? Vsem ni naklonjeno. Počasi se vzpenjamo. Strmina ne popusti, še zadnji greben in vrh-Ura je 7. Trobojnica in litostroj-ska modra zavihrata v rahlem toplem vetriču. Vse pretoplo ja, da bi bili brez skrbi za vreme-Fotografiramo. Oči se pasejo P° vrhovih Dolomitov, Monte Rose, Matterhorna,... po bližnjih ih daljnih sosedih Mont Blanca. Enaintrideset nas je v letu jh' bilejev na vrhu Mont Blance (4810 m), na strehi Evrope. 31 srečnežev za 30 let Litostroj0-Stojimo na terenu Mont Blanca, prvega štiritisočaka v zgodovin* Planinskega društva Litostroj-Prvi štiritisočak ob Titovih 40-letih na čelu partije, in še poln0 osebnih občutkov... Ker tu ne moremo ostali, m°' ramo navzdol. Vsakih 100 metroy niže je občutek v glavi znosne}' ši. Na Vallotu poberemo še štiy srčne može in gazimo zdroblj0' no snežno gmoto proti Aig. da Gouter. Ko se v koči okrepčam0’ krenemo ob 12. uri navzdol. St* na med Gotiter in Tetč Rousse r. zaledenela, čisto drugačna K°! včeraj, ko je bila zaradi pop01'' danskega snega omehčana.