I in I Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemaje za celo leto 3 gld. 40 kr. za pol leta 1 gld. 70 kr. za četrt leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. 10 kr., za četrt leta 1 gld. 10 kr. V Ljubljani 8. oktobra 1890 v Obseg: Žganjarski kotel. Pripravljanje sadnega mošta. Vprašanja in odgovori. Zemljepisni in narodopisni Obiranje, shranjevanje in pošiljanje sadja Razne v* reci c brii zi. Nasi dopisi. Novičar. Gospodarske stvari okolišči tak da okoliščine so : Prim more sladkor kipeti ali vreti Te v Zganjarski kotel raztoplj prim topi d o v olj vode, v kateri je sladkor in pa glivični tros (drožje), ota ■L* Mnogokrat dobimo vprašanje, kakšen je dober kotel, oziroma dobra priprava za kuhanje žganja. Zato smo se namenili na to vprašanje malo bolj obši Pred vsem moramo poznati dogodke, kateri kipenje vname. Žonta je toraj sadni sok, v ka terem se je sladkor izpremenil v alkohol. Ob kuhanj žganja hočemo toraj dobiti iz žonte kolikor možno ve odgovoriti, liko alkohola se rše ob ku (tudi špirit ali cvet imenovan). Vsakem hanji žganja. Žganje imenujemo opojne pijače, ki obstoj je znano, da se dado z veliko vročino voda in tudi druge iz vode, alkohola ali po domače reč nekaterih drugih reči, katerih je sicer špirita ter iz tekočine izpremeniti v sopar (meglo) se pa zopet povrnejo v tekoči malo pa dajo žganju poseben okus in duh z ozirom na tvarino, iz katere se je žganje naredilo. Na tvarine, dajo žganju okus na nje nam in duh, ni toliko paziti naj žnejši del je alko hol katerega hočemo kolikor možno samo čistega dobiti iz žonte Samoči8tega pa ne kadar se shlade. Toda vse tekočine se ne izpreminjajo v sopar ob enoliki toploti, voda na pr. rabi pirit pa se izpremeni uže 100° C. toplot pri 78 o v sopar hamo Ako tekočino ku , sopar pa uja memo ter ga umetno hladimo da ga zopet nazaj v tekočino iz i v premenimo, imenu jemo to delo r preka Podoba panje ali „deštilo moremo dobiti y vode vanj u Tudi kuhanje bode vedno vmes zato je naša namera, dobiti žganje iz Da pa to dosežemo utla vsaj kolikor možno močno mora biti vsa priprava za kuhanj pa kuhano iz žonte. Žonto imenujemo tisto drozgo, ki redi. y žganja prava žganje žganja ni nič drugega zato obstoji priprava za kuhanje žganja iz posode, v kateri se drozga kuha, to je iz kotla nego prekapa in in iz priprave za umetno hlajenje sopara t iz hla na pr. iz sliv, breskev, brinja, hruševega ali drugega dilnika. Rekli smo pa uže gori, da je naša namera, ob mošta » tropin itd. ter obsto j vode, potem iz primesnin kuhanji žganja dobiti kolikor mogoče močno žganj j gle 5 pridejo z dotičnim sadom ali plodom v drozgo (Ha F^Ji 'AR*- ' * X r "v. ^ - ■ dati pa moramo tudi, da se nam nič špirita ne pogubi ? alkohola tem «a d j ki se je naredil iz sladkorja, kateri je bil v Alkohol se namreč naredi iz sladkorja, če so pa iz To pa dosežemo z dobro pripravo. Najvažnejša reč pri žganjarski napravi je hladilnik. To lahko vsak pritrdi, ako opazuje, kako kuhajo žganje s pripravami pri naa 322 običajnimi. Pri nas kuhajo žganje v kotlu znaoe oblike delam iz katerega derži kar naravnost cev skozi kad mošta malo ali veliko. Č njeuo z mrzlo vodo. Te cevi pol ga delamo malo Kak je ga delajo največ kmetovalci, najbol pod vré vodo. polno Mislimo si torej ajveč kaka dva čevlja ljemo in ob enem sok iztisnemo jo i če sadje zme v kotlu nad ne da žonto ki sopara, kateri vsled precejš pritiska puhti skozi cev. Pride pa tudi v hladni del cevi, izp meni se deloma v kaplje, t. v žganje, a veči del so- para je prem časa v ohlaj ker je prekratka «/ A - ----------------J-----» »j J ^ pivotu.unci, puhti ven in se zgubi v zraku. Le denite roko pred cev takega hladilnika čutili bodete kako vre iz nje vroča sopara in se izgublja v zrak. Res je taka priprava cena a če kuhate en dan žganje, imate vsled zgube nekaj najboljšega sopara več škode, nego da bi dali goldinarjev več za dober hladilnik. Kaašen pa je dober 1. kaže žgaujar8ko pripravo, in na nje desni strani je videti pravilni hladilnik. Ta hladilnik obstoji iz lesene kadi, v katero pride zgoraj cev iz kotla, se potem vije kot kača znotraj po kadi ter pri dnu zopet pride iz kadi ven. Ako je v tej vedno merzla voda, še boljše ak sneg ali led je kaplj potem mora se vsa sopara izpremeniti v in ne zgubi se nič alkohola močno ž Će napravi se toraj si podoba p ledamo pripravo kí > pa vidimo še tretjo posodo, ki je med Kaže kotlarn in hladilnikom. Ta ima pa poseben namen » povsod tam koder ž go veliko žganja ter je kurivo drago; vsled česar ga hočejo hraniti. Denejo namreč žonto prvikrat prično kuriti, res precej v kotel, a ob enem ko jo denejo podobo) v srednji kotel. Hladilna cev pelje najprvo skozi srednji kotel in potem šole v hladilno tudi pri (gi kad 1 pri tem pa žonto v srednjem kotlu do dobrega zgreje in, kadar se izpusti iz pervga kotla prekuhana žonta pri d, izpusti se uže zgreta žonta iz srednj kotla skozi kotel v prvega a pride uže vroča žonta v ter se vsled tega prihrani mnog kuriva velevažno kar je kajti pri kuhanji žganja je ob sedanjem vi sokem davku i tako malo dobička Na podobi je videti na enakome mešalno rednjem kotlu tudi pripravo za mešanje,da se žonta rno zgreje. Nekatere vrste kotli imajo pa tudi pripravo, ki prav dobro služ ako se kuh žganje iz tvarin Naposled se rade prismode, na pr. iz droži omenjamo, da je treba pod kotlom tudi pra vilno kuriti. Uže gori smo omenili > prekapati pri 100 o C. Če kuriš da se špirit prične č voda prekapati toliko močno, da se t d * zač vreti dobiš zelo vode. mleti ; Če 8d je grojzdje dobro zmlelo kadar je že iztisneno, če se pridejal kaj ni ga treba več pa raztrgalo, morajo sadne tropine še edenkrat na debel v mlir Kadar smo sok zopet iztisnil denemo tropine v kad in prilivamo vode, dokler ne prestopi in izvleče iz trop vsega, kar je ostalo v njih. Če je vreme gorko, dosti je ob hladnem če voda stoji na tropinah dva ali tri vremenu pa naj bode voda na tropinah štiri ali pet dni Potem j3 tropine v drugič iztisniti mošt se enakomerno pomeša način izvlečemo iz tropin bile prav dobre. parni moštarnici ta način doblj mej prejšnji mošt. Na ta vse, naj tudi stisklnice ne se pa drugače dela se dela s parom, rabijo se lahko mlini z žagami in kam nimi valjarji, ker pri ročnem delu ni mogoče ta& sadni Ker je za ai mlin treba treh ali štirih konjskih sil. takim mlinom zmelje se železniški voz sadja s 100 meterskimi centi v štirih urah. Sadje žage raztrgajo valjarji pa pomečkajo, tako da koža in pešse dado sv duh moštu. Ko je sadje zmleto, vspó se tropine v kad, přilije t jim nekaj vode in tako dolgo pusti stati, da so tropil] kakor pri vinu, popile vodo, kar dneh če zgodi v dveh do petih je vreme gorko PreJ Če je vreme gorko in suho, dob močijo s škropilnico ali i če hladno pozneje je, če se tropine no. pokrijejo z mokrim suknom da > se ne izsuše. Dalje nego pet dnij se pa tropine v kadi ne smejo puščati ima vršiti šele v sodu 9 1 ker že se sicer vršilo v kadi vrenje in j mošt v sodu več dobro ne zavrel. Ko so tropine vodo, odtoči se mošt in tropine iztisnejo, in računa se ki se potem popile pri iivadnih stiskalnicah 60—34 lit hidravličnih pa 70 — 72 litrov mošta od meterskega centa. Če je sadje jako sočno, dobimo ga tudi več. Od slabših hrušek dobi se le 60 litrov mošta. Dvakrat iztiskati s hidravličnimi stiskalnicami ni treba, ker se že prvikrat tropine dobro iztisnejo. Da je most enakomeren, pomeša se mošt, se je pred iztiskanjem odtočil, z moštom, ki se je o bil z iztiskanjem, kar je drobno toči. posebno dobro, če se mošt na Da jo potrebna čistost pri napravljanji mošta, ni slabo žganje, ker je premi čno pomešana z vodo. Kuri zatorej dvomiti. Sadje pa vender navadno ni treba izpirati, ker prehudo, in prekapalo se bode mo- Prst> kar 86 Ie morda drži sadja, ostane v tropinah. Se nakomerno a ne ćnejše žganje; kadar pa začue slabo žganje teči ali celo belina. boljše je če se sadie ne izpira, ker sicer izgubi nekaj haj Sploh ujemi je posebe in je nazadnje še enkrat preku- prijetnega duha. Mošt iz opranega sadja pa tudi slabše in to toli dobodeš s prekuhovaujein močuejše žganje, vre- ^a bi oprano sadje dalo več mo.5ta, napačna je bolj koliko čkrat je prekuhaš misel 5 kajti dobimo toliko več mošta, kolikor litrov meterskega centa. se je Vsak Pripravljanje sadnega mošta. Da napravimo dober je pred vsem da je mošt, ki JU4* se tudi obdrži, treba vode prijelo sadja, dan, ko se neha delati, morajo se stiskalnice skrbuo osnažiti, sadni mlini izplakniti, da se ne začue narejati kaka kislina. Mošt se ne sme deti v smerleče sode. zrelo. Nadalje je razloček, če Sodje morajo se pred polnjenjem preiskati ia z vodo 323 poplakniti, da se odstrani žveplo ki je morda ostalo od žvepljanja, če ne dobi mošt sivo ne lepo barvo Mošt ne preobjedo. 2.) Pitna voda mora biti vedno čista ker iz različnih sadnih vrst je pa zares boljši. Vsaka vrsta vseh vkupej je finejši mošt, nego ima svoj okus jn oa od vsake sadne vrste posebe Kdor se ravna po edenih pravilih, katero je po izkušnjah določil Iva Hàberle, posestnik parne slaba voda provzroča mnoge bolezni. 3.) Dajaj perutnini najboljšega žita. Zadnje žito je pomešano večkrat s škodljivimi in strupenimi semeni, katera tudi pojedo, in zaradi tega zbole ali pa še celo poginejo. 4.) Ne dajaj ali izprijene hrane, ker povzroča grižo moštarnice v Stuttgartu, napravi si dober in stanoviten mošt. > ' :. perutnini plesniv in druge bolezni 5.) zlega dežja in snega, ne hodij ampak napravi varuj, kolikor je moči » mr naj lim lesena tla 6.) po mrzlih tleh, Oe hočeš menjati hrano, katere se je perutnina že privadila lagoma. 7.) Zvečer daj živalim žita, da niso preveč lačn menjaj po zjutraj in po vsem ne pl 8.) Skrbi po vseh hlevih Obiranje, shranjevanje in pošiljanje sadja. Ako nočeš pri sadji imeti škode, tedaj je moraš obrati ob pravem času. Zgodnja jabolka in hruške ne smejo popolnoma * Kako Přeženeš zehie gosenice ? Skoplii blizu po- dozoreti na drevji, ker take gnijo rade in dobe slab okus. 8aÍeDega zelJa jamo v zemljo vrzi vanjo nekaj prižga za čist, zdrav zrak in največo snažnost Oberi jih toraj 8 do 10 dni predno dozore. To velja tudi o jesenskem sadji. Zor mu izpoznaš nega žvepla, čez ujo pa starih cunj, da se dobro nav- žemo žveplene soparice. Cunje vrzi pote mej zelne ajbolje na peškah začno rjaveti, oziroma črniti vrste, in videl bodeš, da gosenice kmalu poginejo Zimsko sadje naj pa dozori popolncma na drevji, predno ga potrgaš. Obiraj previdno, da se ne poškoduje sadje, pa če vsaditi tam, koder so je le mogoče, ob suhem vremenu, in sicer takrat, kadar Kako prst menjati, kadar sadimo drevje tam, koder je raslo staro drevje. Če hočeš mlado drevo stara drevesa, moraš prst tako je drevo uže suho. Zgodnje in jesensko stala obnoviti. Staro prst izkoplji sadje naj dozoreva v kakem daleč okrog in tako globoko, kolikor le mogoče, že zaradi tega, da odpraviš zaprtem temnem kraji. Zimsko sadje prezrači kakih 14 dni poprej na kakšnem zračnem stare korenine. Če imaš dovolj komposta ali pa sprhlega gnoja, napolni ž njim jamo. Sicer pa primešaj malo prostoru, predno je prejšnje prsti. Ob cestah obnoviš prst, če med mestom, spraviš v klet ali v kako drugo zimsko shrambo. Zimska shramba na bodi kjer presadiš novo drevo, in bližnjim drevesom izkoplješ pregorka niti presvetla, kolikor mogoče dolgo jamo. Ta prst se porabi za sada sadje ne uvene. Ne nasipaj ga pregosto, zlasti ne jenje, jama se pa potem zasfe s prstjo, ki se je izko-finih vrst, ker tako shranjeno sadje gnije kaj rado. Več- pala na mestu, kjer je stalo staro in vsadilo novo drevo. krat ga i preberi gnile plode. in odstrani precej vse količkaj na Posebno fino sadje, na pr. hruške, zloži na lataste lese in sicer tako, da se ne dotika plod ploda, in po- * Sadnim drevesom na travnikih narediti moraš kolobar, ki ima vsaj jeden meter dolg premer. Mladim drevesom, ki imajo drobne koreninice svoje še v raz- loži je na mute. Pravi okus ima zrelo sadje, zato kopani prsti, jako ugaja razrahljanje zemlje in veča vživaj velik tako. Dva dneva naredita, posebno pri hruškah razloček o okusu. Zanesljivo znamenje » da je hruška zrela, je, ako se njeno m uda če nekoliko pritisneš s prstem Če Je pri peclji uže na tem mestu še trdo meso, kaže to, da hruška ni še zrela. Kadar pošiljaš fino sveže sadje, zavij vsak plod posebe v mehak papir in zloži sadje v zaboj ali košarno taku, da se ne more med vožnjo pregibati. Pri velikih vlažnost, ko jim ni treba s travnimi koreninami deliti redilnih snovi. Ko razkopuješ kolobar pri starih drevesih pokončaš mnogo škodljivih mrčesov in njih ličink, ki bi bile tukaj prijetno prezimile. Vse te koristi imajo kolobarji tudi ob drevesih po njivah : po travnikih so pa še v nekem posebnem oziru koristni. Dreves skoro ne poškoduješ pri košnji. Kolikokrat vidiš po travnikih dre- vesa, ki so hitro nehala rasti, ne da bi gospodar vedel * množinah je dobro med sadje v zaboje vlagati suhega zakaj. Če pa žaganja, drobne otave> rezanice ali ali rženih. pa plev pšeničnih opazuješ drevo blizu pri tleh, vidiš, da po- ima okrog in okrog vreze s koso. Take rane se časi zdravijo, ali se pa še ozdravijo ne. Zatoraj se jih izogibaj in napravi kolobar okrog drevesa. Razne reči. * Redkova kal za salato. Redkev » je vso zimo * Kako se ohrani perutnina zdrava? Važnej in laže e » perutnino zdravo ohraniti, nego jo pa zdraviti v gorki kleti zadelana s peskom, kali zgodaj in dobi precejšnje število peresec. Ako ta peresca kakor endi-vijo s krompirjem pripraviš, jedel boš izvrstno saleto. » in zatoraj se priporoča sledeče: 1.) Krmi vedno jednako-merno, kar se tiče časa in množine hrane, da se živali 324 Vprašanja in odgovori z veliko težavo prešli. Ako bil nerodno i n N Vprašanje 199. Naznanite mi v prihodnji številki * bilo dobiti na Kranjskem kakih 100 precej močnih divjih kostanjev? Rad imel meni bilo. Na večer smo osem Ircev že peti mesec zlato stane in sklenili. stopil, po dospeli v dolino, v katerej je pralo. Postavili smo namreč da se nekaj dni tu pomudimo/ kranjsko drevj ker mu bolj ugajalo. (M v BI.) tukajšnji kraj in podnebje Ti kraji so moč gore in doline pa so z go stimi pralesi odete. Novozelandski les je veličastnejši na Odgovor : Ne vemo nikoder na Kranjskem za take kostanje, ako pa ve kedo izmed naših čitateljev za nje, pa prosimo poročila in potem Vas obvestimo. pogled od samega pralesa ameriškeg D,*evj do orjaške viši razne ovijalke, po deblih in po ki se ■ j re prav ah se plazijo spenjajo prav do vrhov, in vse je Vprašanje 200 strani hriba obširen grozdj Bi Blizu šole je bil na južnovzhodni nograd, a je sedaj opuščen ker tako spleteno, da ni moči skozi preriti. Tu rasto tudi v objemu imajo praproti, in ni sako leto dozorelo in je bil slabo obdelovan. it uspevalo Ivanovo grojzdiče in ga je vredno pridelovati ? Koliko vina se sme računati na 1 ar zemljišča razne do 15 črevljev visoke po jeden črevelj ; perje jim je razpeto kot orjašk dežnik novo požene in vsako leto oktobra novembra na Sredi lesa tiho kakor da je vse življenje izmrlo ob srednji letini, in a se čem ? hko proda tako vino in po v na Koroškem.) Nikjer ne ugledaš metulja, nikjer zverine številni > samo ne- m lazij po vlažnej emlj Odgovor: Gotovo bode Ivanovo grozdiče uspevalo doide, ne usiha tako kakor v Avstraiij dalj kajti solnce s svojimi žarki v les tu izredno mnogo vsakega v takem kraji, če se pa bode njega pridelovanje, oziroma in dežja napravljanje, vina iz njega izplačavalo, pa ne vamo, ker pa je ptičev na Novem Zelandu nam ni znano, koliko se ga lahko pridela na 1 ar in pevcev, posebno na glašu sta „Kokorimoko zlasti Kedar drevo temveč gnjije prodira, Dosta izbornih ne leta mnogo Tudi kako je s kupčijo z vinom iz Ivanovega grozdja, v nobeni strokovni knjigi ni o tem nikakega pojasnila. Vprašanje 201. Ker je na Koroškem sadno drevje in Tudi divj kokošij je mnogo » tui : u 9 dasi se ne morejo tako lahko ploditi radi premaojih murnov, ki jim jajca Pijo zelo drago mislim napraviti veliko drevesnico. Bi Tri dni smo stišali po tej krajini, kopali tu pa tam uspevalo drevje v ozki dolinici (v jarku), kjer je sedaj da bi se prepričali ali kaj senožet in teče okoli nje voda? Lega je nizka, voda dobili povsodi smo kopali prida zlata. Zlato smo i tako malo, da se nam teče od juga proti severu, a vetrovom je pot precej trudapolno delo le slabo povraćalo. Četrteg zaprta. (L. kraj v N.) Gotovo bode drevesnica uspevala v takem lU nre od i dne reke, ki jej vele Waimi smo > Odgovor: ako svet ni močviren, t ako vsaj tako globoko voda vedno ne stoji, kolikor globoko segalo korenine in da ni toliko hudega mraza da drevj pozeblo prišli v dolinico, tu smo nakanjali dalje se pomuditi. Postavili smo na navršju dva utrjena stana, napravili lesen pod od šibkih dreves in stolkli tudi posebno shrambico za moko in in slanino. Mimo tega smo postavili visok dimnik od Tega pa mi ne moremo vedeti, o tem se morete na lici PraProti> ÍQ 8mo P° daevu ÍQ P° noči kurili. mesta prepričati, oziroma izkušnje nabirati, kako je bilo dosedaj zimi s sadnim Zlato se pere tu kakor drugej Da drevjem v vašem kraji po napraviti potrebnih korit si mogli enakih legah. Znano nam je toliko, da celovška okolica deaak morali smj najpreje dobiti ni za drevesn ker tam trto leto drevje pozebe. To izkušnj gotovo vsako tretje ali če- nastopiti težaven pot pet ali nikjer jih ni bilo moči kupiti. Treba je bilo gleških m je edila koroška naselbi kmetijska družba » so v globokem lesu Irci že samotnej ? je žiti daleč od Celovca proč v zaveten kraj morala svojo drevesnico prelo- hlode žagali. S temi deskami smo lezli nazaj dalj časa doli brodili v vednem deževj , gori in tako da smo vsi ut jeni j Podučile stvari. av Zemljepisni in narodopisni obrazi Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) premočeni in blatni še le tretjega dne se privleili svojemu stanovanju. okolici waimirskej je bilo raztreseno na sto stralijskih diggerjev, kateri so že dalje časa tu delali Delo je zelo mučno, in zato so mi sko ni dobro tu. Hrana se s težavo dobh dežuje v enomer, podnebje je nezdravo vsi tožili, da meso • * 192. druge nadloge in težave je otožnost napade. i zlasti po vrhu so še i * toraj ni čudo, da mnoge dig » Waimiri. Nelson. Otago. Maori. > toraj Doline in gore so z gostim lesom odete preje prostor posekati, in po tem še Na vse zgoda) smo bili gotovi za pot. Stopali smo preden je moči do zlata priti cel ljubi dan po groznih močarinah > sem in tje smo prišli K gorskim jezerom in bistricam, preko katerih prsti , treba kopati, Na vrhu leži plast črne pod njo do tri črevlje debela plast želte ali bledo- smo sive ilovice, potem še je trdina, v katerej se zlato 335 nahaja. Največja nadloga diggerjem v teh krajih pa so nost, in dosta krasnih poslopij. Ves kraj je gorat, ali neizmerne množine selečih murnov. Ni ga kota, ni ga lesov nima dosta. Po lesu se rede prašiči, katere je tu pristal na po- mesta, kamor bi človek glavo položil, da bi ga te kapitan Cook, ko je 8. oktobra 1769. da bi se valice ne nadlegovale. Povsodi jih je dosta, kar mrgoli brežju Novega Zelanda, pustil s tega namena, od njih, tudi na človeka se spravijo. Bil sem priča ta- zaredili, in bi divjakom ne bilo treba po človeškem mesu kemu dogodku Bli reke so kopali štirje Holštinci ; gledati. Res so se prašiči zaredili, in še dandanes vsak eden je bolan ležal v stanu. Ker je bila perilnica zlata Maor s spoštovanjem in hvaležnostjo skoro angleško miljo daleč od stana, odhajali so vsakega ga je previdel s prašiči, krompirjem omenja moža ? in zelenj ki in dne zjutraj tje in zvečer še so se vračali domov, tako konec naredil ljudožrstvu Zal 9 da je zaupanje in ugasnilo radi surovosti Nekega dne po storjenem delu vrnejo se domov in naj- spoštovanje do belcev kmalu dejo svojega bolnega druga na postelji pokritega s samim francoskih kapitanov, kateri so z domačini nezaslišano murni. Koj začno murne z njega grebsti, bolnik se ne grdo ravnali, in tako provzročili poznejše hude prepire gane » začno ga tresti, ali bil je mrtev. Ujedla ga je in poboje. ogromna množina murnov, katerim 8e ni mogel ubraniti. Tudi v tej Ta kraj gre provinciji canterburškej. Kakor je se ukvarjajo 8 provinciji stanujejo mnogi Maori poljstvom, živinarstvom , trgovino 10 m Amerika razdeljena na države in Avstralija na kolonije, obrtom. Ali vkljub temu, da jih Angleška na vso moč, tako se deli Novi Zeland na provincije. Tukajšnjo okrožje čuva> vendar čedalje bolje izumirajo. Maori so postavu, nazivajo domačini „Ka Veliko pogorje vleče leP° ra8^ ljudje, in imajo nekaj prijetnega v govorjenju od juga po vsem Novem Zelandu, ima v tej provinciji iû vedenji. Tetovanja še niso opustili, zlasti rade se najvišje vrhove in se naziva južne Alpe. Mej temi gorami tetujejo ženske. Vse vedenje Maorov pa pokazuje nena- je zlasti očiten Mount Cook > je z večnim snegom vadno otožnost. Tudi so vrli kristjanje in aobro poučeni gorah je mnogo jezer in bistric, v vodah pa živi Radi pnpovedajo svoje domače pravljice in bajke. VestLO odet. izredno mnogo jegulj. praznujejo nedelje in praznike, in ne dovolijo take Dva mesec sem se pomudil v tej krajini, potem sem sklenil, da pojdem dalje na sever v provincijo dni niti potovati lanu. Obleko 81 krojijo z novozelandskega ki po vsem Zelandu raste. Lan ta podelavajo to Nelson, najlepšo krajino Novega Zelanda. Zloživši svoje mačini na razne načine iu v razne svrhe; žene pletó z reči sem se poslovil od morskemu bregu od koder drugov in se spustil sam njega tudi košare, konopce in razne izgrače, z vlak je odila edina cesta na sever. Pa predejo robo za rute, plašče, odejo itd. Deca pije iz Povsodi po bregu so ležali ostanki razbitih brodov in mnogo vsakojake robe, katero je voda na breg izmetala. Prebrodivši napeto Taramakau sem prišel reki Grej î bogatih cvetov medeni sok, in stari Novozelandčan z ve liko slastjo živeči mlado perje mesto tobaka. Ko sem nek pot hodil po lesu, naletel sem po na ki loči provincijo Canterbury od Nelsona Ob tej reki ključju nar tropo domačinov pri ognju. Nekateri so imeli stoji mesto, v katerem stanujejo sami trgovci, kajti v okolici dela na stotine diggerjev. puške nekateri tomijake iu kratko kopje. Ker jim s početka nisem zaupal, ogledal sem, da jim pred kot pred Šel sem pogledat glavno mesto Nelson. Vsa pro- P'idem izpred očij. To pa jih je zelo užalilo. Vzdiguih vincija ima 10.000 duš, 5000 jih gre na mesto in oko- 80 86 nekaterniki, tekli za menoj in klicali po angleški : lico. Podnebje je prjetno, nebes jasen, in zemlja jako „Ne ogibajte se nas, saj smo prijatelji in kristjanje!" No rodovita, zato Nelson „ vrt Novega Zelanda nazivajo. P° pravici povem, da me je njihova uljudnost in go- Zlata je tu tudi dosta, največ ob reki Aorere, kjer sta že 1857. 1. nek trgovec nelsonski in nek digger avstra lijski zlate žile osledila. Nelson, kjer je 1842. prva 8toljubno8t na vso moč presenitila. Vsi drugačni pa so Maori po mestih. Klatijo se po ulicah vsi zamazani in raztrgani, in raje stradajo, kakor z izselniki pristala, ni veliko mesto, ali ima jako ladija lepo ležo. Krog in krog se širijo prijetni vrtovi z žlaht da šli delat. (Dalje prihodnjič.) nimi hruškami in jablanami. Z juga drži pot k bogatim premogovnikom. Mesto samo ima ugledne hiše in dva mosta. okolici stanuje mnogo Maorov, prvotnih sta- novnikov, ki imajo tu urejena stanovališča in svoja zem- lišča. marljivi so. Ukvarjajo se s poljstvom, z lovom jim radi nedostatka divjačine ne vrže dosta. Otesáni so bolje od samih doselnisov, pa tudi , ki pa Naši dopisi. Gorice. (Dalje in konecJ Ob določeni uri odpre gospod predsednik zborovauja s tem, da predstavi g. vladnega zastopnika c. kr. okrajnega komisarja Lasciaca ter pozdravi navzoče društveni ke Ko sem se odpravljal v Auckland, nenadoma se mi v daljšem nagovoru, v katerem stvarno razloži, zakaj da ponudi priložnost i da morem za malo ceno pogledati ni bilo 1889 leta občnega zbora in pojasni razloge, za T) Sloge a r tem tudi v provincijo Otago. Ker sem imel dovelj časa in raai katerih se ni sklical izvanredni občni zbor me sploh nič ni zadrževalo, sprejel sem ponudbo in šel. katerega je zahtevala letos vloga z 35 podpisi. Glavno mesto te provinc ja je Dunedin, stoji ob plovnej pojasailu je najbolj opozarjal, da § 13. društvenih pravil teki, ima izborno pristanišče, znatno trgovino in obrt- tirja, da izvanredni občni zbor mora predsednik skicati » 326 kadar to zahteva 30 društvenikov, ki imajo ob enem naznaniti dnevni red zahtevanega izvanrednega občnega zbora trt.) Dunaja dne 30. septembra. (Razstava ameriških e nekaj čez 10 let je tega, kar tlači uboge vin Zgodilo se pa ni ne eno, ne drugo, ker od 35 čarje kužna trtna uš. Znano je, da se je ta gnjusobna podpisanih, 4 že poprej niso bili vpisani, od drugih 31 žival ostalo je stalnih samo 17 društvenikov prvič prikazala v Klosterneuburgskem okraji (kako dnevnem redu nič vloga pa o je ta žival v ta kraj prišla, je tudi znano) a ko je po ne omeni Na to povabi pred sodnik gospoda denarničarja, da naj poroča o društvenem gospodarstvu od zadnjega občnega zbora do danes. Poročilo gospoda denarničarja, deželnega računarja Jegliča, kaže vkljub majhnemu številu društvenikov in vkljub tem čevali letE da končala najboljše lege po krajih Klosterneuburga, Nuss-berga, Grinzinga, Gumpoldskirchna, Pfčiffstattena, zletela je grdoba več milj dalje v zelo rodoviten kraj Retz, za- tam proti nesla je samo legam okoli Briinske ceste in pa gori vinograde pri Kremsi ob donavi, ker tam društveniki večinoma niso redno vpla- zahodu je nekaj trji les. letnin, preostanek nad 200 gld. v gotovini. Na poziv gospoda predsednika, ima li kedo kaj ugovarjati proti poročilu g08p. denarničarja, oglasi se ali Grča, župnik v Čep toliko bolj zbadljiv« gospod » ki sicer z mirno besedo očita odboru oziroma vit Tonkli-ju nedostatnost, da se podaja račun za dv dr. leti kupno, mesto za ko posebej da moral biti pre račun ravno tako točen za vsako leto da bil mo ral odbor društvu odvzeti breme za vzdržavanje otroškega bil postavnim potom vrta in dekliške šole 8 tem da prisilil mesto, da vzdržuje ta dva zavoda. Gosp. predsedniku pač res ni bilo težko te ugovore ovreči. Posebno glede tretje t(čke ne bili kd mislili so gc&p. župniku ugovor pov gg več ne pomnijo osode društva ..Edinost se je potegovala v htevanem smislu za osnovo slovenske šole v Trstu za slovenske otroke. Vriva se nam tu še misel, kako je li mogoče, da nijeden društvenikov ni imel besede priznanja odboru, da ne rečem predsedniku društveniki plačevali n î ki J brez da vpisani no letnine, z 200 gld. za 1888 in za 1889, z 300 gld. državne podpore, toraj 500 gld. za dve leti j vzdrževal dekliško šelo in otroški vrt stroški znašajo samo plače učiteljicami 1100 gld na leto in sicer: vrt 300 gld učitel 350 gld. Om učiteljici 450 gld m je pa še, da se čuj najemščine za stanovanje letnih 300 gld. služabnici letnih 60 gld. Kje pa so zneski za kurjavo, snaženje itd. Mirno in koristonosno delovanje gosp. predsednika zdi se nam vsaj toliko vredno, kakor mesečne odborové seje, zaradi katerih se je gosp. dr. Al. Roječ toliko razgrel, da mizo morali obžalovati, bili že zarad prizora pred predsednikovo ko bila seja javna. Več o tem edino iz spoštovanja do naslova „slovenski deželni poslanec" ne zapišemo. Kedo se bo toraj čudil, da so društveniki, ki še niso pozabili, komu da se ima osnova otroškega vrta in dekliške šole zahvaliti, zapustili zbornico po razglašenju \ Pisec teh vrstic od- izida volitve predsednika Sloge dal je volilni listek pri volitvi novega odbora zaradi tega, kar se nekdo ni sramoval rabiti izraza pri odhodu nekaterih : „das ist feig 1 u t. t ste res tako mevžasti! Po njegovem izgledu, ker so besedo slišali, ravnali so tudi drugi, ki niso bili še odšli. V. Naj več škode naredila je trtna uš okoli Kor neuburga. Cele lege vinogradov, katere so najboljše vino rodile na celem avstrijskem, so uničene. Od enega koščeka vinograda je živela cela vinarska družjna v tej blago slovljeni deželi. Vincar, kateri je nekaj svojega vina m točil, mogel si je kravo držati, nosil je tudi kaj sadja v bližnje mesto 7 tako dobro preživel sebe in svoje, a sedaj opešal je revež, kajti izpulili so mu vinograd l ko se je prikazala trtna uš in naš pridni vincar mogel je prodati hišo in zemljišče meščanu, kateri si je tam sezidati dal moderno vilo in naš vincar je še k srečnim šteje, ako je dobil pri tem gospodu službo hišnega oskrbnika. Pa kaj, tik Dunaja se še izhaja, če vincar kaj druzega posadi v zemljo, iz katere so mu trte izdrli,. in je postal tako drugače bode se paradei8, krompir, nekaj zelenjave vrtnar, kar ga tudi lahko živi. godilo vse vincarju tam gori po okrajih Haugsdorf, Retz, Ober-Hollabrunn ako mu vinograd izpulijo, kajti tisoč družin preživelo se je samo z eno do dv9h četrtin vinogradov, ako je zraven že od grajščaka v najem vzel eno ali dve orali niv, si je tudi kravo držal. Da vinoreja ne opeša, storilo se je že mnogo na Niže-Av8trijskem. Deželni odbornik grof Konstantin Gatter burg se je potrudil vinorejcem pokazati, kakošni uspeh povzroči požlahtnenje ameriških trt z vsakovr tnimi našimi sortami. Razstava v rotundi obsega samo požlahtnene trte po Nižeav8trij8kem. Razstavljene so razne vrste požlatnenih trt v piskrih z mahom pokritih. Nekateri imajo po 20 grojzdov. Najlepše je razstava deželne vin-carske šole iz Korueuburga. Razstavila je popolno vinsko lego ameriških samih in vsake sorte požlahtnenih ame- pokritih. riških trt z našimi V86 v loncih z mahom Res da zdi se človeku, ko ogleda te hvalevred stavo, kakor da potuj tam med zločno, kake pridelke nosijo ogradih, nožlahtne kajti razvidi tu ra žlahtnene ameriške trte in srce mu od radosti in po bij i da sme upati marljivi vinorejec, da bode se mogel še naprej truditi na zemlji, katero mu so preddedji zapustili. Modeli vsakovrstnih požlahtnenih metod, orodje za požlahtnenje, plani za lego ameriških trt, fotografije po- sebno lepih tri t zalšajo stene sob, v katerih so raz stavljene trte z sadjem. Uljudno povabim Vas dragi mi vincarji, da si vse to ogledate kmali, kajti 15. t. m. je konec razstave. < < * * » 323 skoraj Govoril sem iz tuje rodovitne in obr pozabil, da sem tam iz Belokranj ť a doma volila si je za predsednika dež. glavarja dr. Poklukarja, > tudi vinorejci žive in cd katerih se še ministru na Du njegovega namestnika pa kanonika dr. V o 1 a r i č in naji ni Čast ta kraj. Gotovo daleko gosp. vrednik Vam je znabiti znan niste bili še tam, akopram nimate pa ces. svetnika M ur nika. Poročanje o splošnem po ložaju in pa o politični in pravosodni opravi imel je a U gosp. dr. F e r j a n č i č, o šolstvu kanonik K 1 u n, o čas- tam priti, kajti železnice nimajo, ništvu Hribar. Obširna in cesta m je prestrma, voznik bi Vas preveč stal Da glede oblike predlogov živahna bila se Vam posreči tam dospeti, ponudil Vam bode marljivi in delavni Belokranjec čašo dobrega vina, a rekel Vam : dragi mi gospod, vince po Semičkih in Ručeskih je razprava o prvi resoluciji, toda po bode gorah ko vidite je dob prestanku seje za 10 minut, zjedinili so se vsi predlagatelji, na konečno soglasno sprejeto resolucijo. Razpravljalo se je stvarno tudi obširno o drugih a m ičarju skorá darovati, samo da dobimo ga moramo našemu go- predlogih, KI so se deloma dopolnili iu tudi soglasno novce za a vke bilo kajti potrebne sprejeli. nimamo železnice, po kateri bi kupcem mogoče nas iz bele Ljublj obiskati «este so pa prestrmne za težko vožnjo Upam če m da bode tudi naš Belokra krat lož j nj ne pozabij naši trudljivi posla » da se mu približa dovoljeua Dolenjska želez Vrčič saj tam do Kumproatla Prosim toraj uljudno blage možje, ki Predsednik zbora, ki je začetkom seje prosil zbrane deležnike izogibati se obširnosti v govoru glede na za- nimivo in obširno gradivo, na mnogobrojnost deležnikov, bil je koncem seje v prijetnem položaju zbranim izreči gorko zahvalo za lepo soglasje, v katerem so se vršile razprave. Na shodu soglasno sprejeti sklepi se tudi Belokrajino v državnem zboru zastopajo glase: na pozabijo na ta dosedaj zapuščen Dunaji, da ne kraj, n Slovenski in istersko-hrvatski državni in deželni pustilo že katerega je za- poslanci, neomahljivo stoječi na temelju svojih narodnih mnogo pomozi ! Da ste mi zdravi ! družin z mládenči za vojaštvo. Bog Božidar Jakša Rožanski. in državnih pravic, izjavljajo, da bodo v državnem iu deželnih zborih skupno delovali ter uporabljali vse svoje moči v to svrho, da se odst anijo krivice, ki se gode slovenskemu in hrvatskemu narodu." Iz Izubijane Cesarjev god praznoval se n Iz člena 19. tem. zak. z dne 21. decemba 1867 št. 142 da uradi je mi soboto tudi v Ljublj priredilo posebno mašo v nunski cerk sijajno. Vojaštvo je vsake drž. zak. izhaja pravica zahtevati, vrste s slovenskim prebivalstvom v slovenskih je opravil slovesno službo Božj ob Knezoškof pa prokrajinah izključno slovenski poslujejo in se zahteva v 10 uri v stolni ta namen : cerkvi, v navzočosti Winkler-ja, gosp deželnega predsednika baron deželneg odbora in dostojanstvenikov pa da vlada imenuje za urade v slovenskih pokrajinah uradnike v govoru in pismu popolnoma zmožne samoupravnih uradov, kakor slovenščine, katere znanje imajo dokazati pred redno političnih pravosodnih in tudi mnogobrojnega občinstva. Pokončani cerkveni slav- komisijo višjega sodišča, oziroma namestništva; nosti, podale so se različne deputacije izreči ča^itanje pri gospodu deželnemu predsedniku da vlada tudi sama čuva nad tem, da se za presvitlega ce- oblastva v poslovanji s slovenskim prebivalstvom v istini sarja, za katere so že tudi brzojavno došle cesarjeve slovenščine poslužujejo. -zahvale. Ravno isto se zahteva gledé uradov za hrvatski Deželni glavar dr. Poklukar odpeljal se j mi jezik v Istri. nulo soboto terih Dunaj v več uradnih zadevah, glede ka pospeševanje in olajšanje tega se zahteva, da. bilo treba dogo z Včeraj vrnil se dotičnimi ministerství, se napravi oddelek štajerskega namestništva je gosp. deželni glavar zopet v Ljubljano. za Spodnji Stajer po vzgledu onega za južno Tirolsku, Shod slovenskih poslancev v Ljubljani dne da se ustanovi v Ljubljani višje deželno sodišče oktobra. Zdavnej že niso se zbrali državnih posla 8topniki 8loveu da se skega naroda, razun šhodu, T kakor se a bili skupaj posveto to godil dan fchod v skupnem vse težnje naroda, ini. Na za slovenske in isterske pokrajine, ustanovi v Ljubljani pravniška akademija z vsemi pra- vicami vseučiliš* senih fakultet in popolao pariteto bij oktobra v Ljublj venskega in hrvatskega učnega jezika. u so bili vsi slovensk državni in dežel in pa istrsko-hrvaški n Opiraje se ua ravno isti člen temeljnih zakonov poslanci vsega skupaj 62 zastopnikov, je glede šolstva zahtevati : Nekaj gospodov bilo je zadržanih take udeležilo vsega skupaj 51 {oslance s štajerskega 6, z Goriškega pa 10 poslancev. Zborovanje pričelo da se je shoda da se ljudska šola, namenjena odgoji slovensk« in to s kranjskega oziroma istrsko-hrvatske mladine, povsod vredi na p«».;-s Trsta 4, z Istre lagi verskega izpovedanja in z izključno materiuim uču.,« se zjutraj in je trajalo do ure popoludne. Skupina iz ob 10. uri jezikom, da se za njo potrebno učiteljsko osobje pri t s primerno vreditvijo dotičnih učiteljišč, ter da se nadzorstvo deželno kakor tudi okrajno izroča nad zornikom, ki so slovenskega, oziroma hrvatskega jezika popolnoma zmožni. Ravno isto velja glede obrtnih šol, katerih ustano- Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. Naš cesar svojega gosta nemškega cesarja še pri vedno spremlja lovu na Gornje vitev naj vlada nadaljuje, v prvi vrsti pa naj popolni obrtno šolo v Ljubljani, obrtno šolo v Trstu pa tako preustroji, da se bode nekoliko predmetov podučevalo tudi v slovenskem jeziku. Da se na novo oživotvori gimnazija v Kranji in popolni v višjo gimnazijo, ter da se napravijo slovenske vzporednice razun na gimnaziji v Mariboru, tudi na gimnazijah v Celji, Gorici in Trstu, za hrvatsko mladino v Istri pa da se na novo otvori gimnazija v Pazinu s hr- v štajar8kim, kjer lova vdeležuje še mnogo druge visoke gospode. Na Dunaji pa sedaj vse giblje, deloma zarad pred8toječega deželnega in državnega zborovanja, deloma zavolj deželno-zborskih volitev, katere so bile sklenjena včeraj. Zelo zanimive bile so volitve v srednjem se mestu, kjer je večima denarnih zavodov, trgovcev t. d in vkljub temu so tukaj dobil kršanski kandidatj vatskim učnim jezikom, ali pa da se vsaj napravijo hrvatske paralelke na državni gimnaziji v Pulji. okroglo po 1800 glasov nasproti 3400. kateri so spadali na liceralce izvoljence. Še huje pa se je liberalcem godilo v predmestju Landstrasse. Tu se je volitev vršila trikrat, ker noben kandidat ni imel absolutne večine y Vodstvo in nadzorništvo za slovensko in hrvatsko veljala je še tretja > ožja volitev in izbran je bil mladino namenjenih srednjih šol, oziroma paralelk, naj konečno konservativni kandidat, kaplan Schnabel z se izroča takim ravnateljem in deželnim šolskem nad- večino 248 glasov zornikom , kateri so slovenskega, oziroma hrvatskega jezika zmožni v besedi in pisavi. Deželni šolski svet v Gradcu in Celovcu naj se razdeli v dva oddelka, v slovenski in nemški. Pravica absolviranih srednješolskih dijakov iz Dalmacije in Istre obiskovati vseučilišče v Zagrebu naj ponedeljek imel je z ministram D unajevskijem razgovor gorski finančni minister Wekerle zavolj vredjenja valute Zastopniki velikega posestva ? t • si 80 bili včeraj sklicani k volitvi deželnih poslancev, izvolili so same liberalce j u r se raztegne tudi na mladeniče s Tržaškega, Goriškega Kranjskega, Štajarskega in Koroškega. Zbrani slovenski in istrsko-hrvatski poslanci pri-poznajo potrebo, da se objektivno postopanje v tiskovnih zadevah spremeni, in obda s poroštvi v to, da njegova do sedaj v obče za tiskovno pro- Staročehi se zopet zberejo in izrekoma r. Matuš, ki nevstrašeno Češka. sta poslanca Zeithammer in zagovarjata potrebo poravnave z Nemci in ona načela katere so staročeški zastopniki sprejeli v vlanskih dogovorih. raba ne bode, kaker Kolikor se čuj dalj iz vladin8kih krogo vlada stoat, posebej pa še slovenskim in hrvatskim tiskovinam pogubno." Po sklenjenim zborovanji so se deležniki podali na skupno kosilo. Zvečer priredila so ljubljanska narodna društva na čast poslancem sijajno veselice v čitalnični dvorani. Grof Andrej Schafgotsçli, dosedanji predsed- pn njih gotovo pričakovanj da poravnava posreči akoprav morebiti ne tukaj glede vseh točk. Španska kraljica Kristina peljala se je k 8V0ji materi nadvojvodici Elizabeti na proti do francoske meji. Madrid pa ste se skupaj pelj v odprtim vozu. Ljudstvo je bilo ginjeno nad srčnim sprejemom med materjo in visoko hčerjo. niški tajnik, ki se je Nemec savi besedi slovenščine naučil Holandija Kralju se je bol povrnila, od 25 , pozvan ministerstvo notranjih zadev. Predsedniško tajništvo v Ljubljani sprejme mesto njega gospod vitez septembra sim živel je Kralj ob samim mleku, nisterski svet se zbira, da se kralju zopet postavi dar8tvo. L dolgo so nemški listi čakali na razglašenji sklepov, mo V Kranji. Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr, Rrž 4 gold. 55 kr rebiti bi o tem vedel kaj več povedati celo uradni Cor- respondenz Bureau ! Oves 2 gold. 60 kr Turšica 4 gold. 54 kr Ječmen 1 gold. 22 kr. 1 gold. 60 kr 44 kr. Ajd 4 gold. 22 kr Seno 2 gold kr Slama 100 kilogr Špeh 1 kilog Odgo urednik Gustav Pire Tisk in založba Blasnikovi nasledniki