Leto Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din), za '/« leta BO din. za ‘n leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska izdaja za celo leto 50 din. Plača m toži se v Ljubjanl TRGOVSKI LIST V Časopis za trgovino, industrilo. obrt in denarništvo Številka 139. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23 Tel 25-52 Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel 47-81. Rokopisov ne vračamo. — Račun pn poštni nranll-nlcl v Ljubljani št. 11.961. vsak ponedeljek, sred0 ln Uubliana. sreda 21. deeembra 1938 Ct»nSt Posamezni intu re 32. art. polka, kjer se iz-i v edo tudi podrobni pogoji in kjer [ se položi kavcija. Kar se tiče sprememb taksnih predpisov za novi finančni zakon, bi omenili vprašanje zastaranja taksnih kaznivih dejanj. Predlagano dvajsetletno absolutno zastaranje ni v skladu z določili trgovinskega zakona, po katerem je dolžan vsak trgovec svoje listine, korespondenco, blagajniške priloge itd., shranjevati največ za dobo 10 let. Z ozirom na to naj bi se tudi zastaranje kazenskih taksnih prestopkov, v kolikor izvirajo iz netaksiranih trgovskih listin, določilo na dobo 10 let. Poleg omenjenih vprašanj imamo še vprašanje samoupravnih dajatev, zlasti skupne banovinske trošarine ter občinske trošarine na surovine in pomožna sredstva proizvodnje, ki bi jih bilo prav tako treba nujno rešiti. Predvsem bi omenili skupno banovinsko trošarino na kavstično in amonijevo sodo ter sodo-bikar-bono. Mnenja smo, da je treba trošarino na te predmete sploh ukiniti ali pa vsaj znatno znižati. Soda se uporablja v pretežni meri v industrijske svrhe kot surovina ter je nalaganje te trošarine že v nasprotju s pojmom trošarine same. Poleg tega so nekateri izdelki, pri katerih se uporablja soda, že itak obremenjeni s trošarino. Ukinitev te trošarine pa narekuje zlasti njena velika obremenitev v razmerju dejanske vrednosti tega trošarinskega predmeta. Tako znaša n. pr. kupna cena sode-bikar-bone din 2'50, banovinska trošarina pa kar din 6‘—, torej čez 200%. Ker je soda važna industrijska surovina za celo vrsto industrijskih izdelkov, je povoljna ureditev tega vprašanja tembolj aktualna. Zlasti pa silijo k temu na-rodno-gospodarski razlogi, ker se mora industrija spričo visoke obremenitve zatekati k uporabi drugih kemikalij, ki se nabavljajo le v inozemstvu. Zadnje čase se pojavljajo znat ne težave pri trošarin je n ju kokosovega olja v industrijske namene. Carinske oblasti identificirajo namreč to kokosovo olje s kokosovim maslom, ki je kot tako pod vrženo skupni banovinski trošarini. Svoje stališče utemeljujejo z nedavnim razpisom finančnega ministrstva. Dasi ta razpis po našem mnenju ne more tvoriti podlage za omenjeni postopek, vendar mislimo, da je nujno potrebno doseči primerno zakonsko interpretacijo predpisov uredbe o skupni banovinski trošarini. Isto velja za gorčično seme, katero je po nedavnem internem razpisu fin. ministrstva smatrati za začimbo, četudi je gorčično seme le surovina za izdelavo gorči ce, ki se prav tako ne more smatrati za trošarinski predmet. Zelo pereče je nadalje vprašanje ukinitve državne trošarine na električni tok. V svrlio smotrene izvedbe elektrifikacije države je nujno potrebno, da se tudi to vprašanje čimprej in brez odloga po-voljno uredi. V ta namen name ravamo obnoviti vse tozadevne predloge, ki smo jih doslej brezuspešno stavljali, zlasti pa predlog za ukinitev trošarine na pogonski električni tok. Pri tej priliki bi pa bilo potrebno posvetiti vso pozornost tudi vprašanju oprostitve dr- li. žavne trošarine na električni tok, uporabljen v elektrotermične svrhe. Za električno strujo, uporabljeno v elektrokemičnem postopku že imamo oprostitev. Ker pa je uporaba električne energije v elektrotermične svrhe načeloma identična uporabi pri elektrokemičnem postopku ter tudi tukaj ne moremo govoriti o potrošnji v pravem pomenu besede, zato bi bilo logično in pravično, da je deležna istih privilegijev tudi ta električna struja. Poleg tega so tokovne cene v elektrotermične svrhe jako nizke, tako da obremenitev tega toka silno otežkoča njegovo uporabo v produkcijskem procesu. Slednjič bi bilo omeniti še zelo aktualno vprašanje občinskih trošarin na surovine, pomožna sredstva proizvodnje ter na pogonsko silo. Iz statistike, s katero razpolagamo za proračunski leti 1937./38. in 1938./39., je imelo v letu 1937./38. na našem območju od 122 industrijskih občin uvedeno to trošarino 37 občin ali 30'3%. V letu 1938./39. se je število teh občin povečalo na 45, ali na 36'8%. Sicer nam ni mogoče opisati celoten efekt te davščine, ker nam niso na razpolago občinski zaključni računi, vendar pa si lahko pre-dočiimo približno sliko, če upoštevamo n. pr. dejstvo, da bode moralo samo eno večje podjetje v ljubljanski okolici v tekočem proračunskem letu plačati iz naslova občinske trošarine na električni tok in premog din 472.000'—. Ce upoštevamo še občinsko doklado, ki jo to podjetje plačuje, znaša celotno občinsko breme tega podjetja 427% njegove davčne podlage ter je za 347% višje, kakor pa ostalih občanov. Še nazorneje nam to prikazuje primer neke občine, pri kateri je izkazan v lanskem letu proračunski pribitek v znesku din 248.000'—, ki je nastal iz dohodka od občinskih trošarin, katere je plačalo le ono podjetje. Resnici na ljubo moramo tukaj omeniti, da je baš ta okolnost dala kr. banski upravi povod, da je do-tični občini za bodoče loto prepovedala pobiranje trošarine na električno strujo. Prav tako nam dajejo nazorno sliko o obremenitvi industrije s to davščino tudi odkupi odnosno pavšali, katere plačujejo na našem območju poedina podjetja namesto te trošarine. V letu 1937./38. je bilo dogovorjenih in efektuiranih 5 odkupov v skupni višini din 870.000'—, lansko leto je pa to število narastlo na 16 v skupnem znesku din 1,626.000'—. Vse to dokazuje, da ta davščina ni le znatna, temveč da se tudi nevarno širi. Zaradi tega smatramo za eno izmed naših kardinalnih dolžnosti, da se vprašanje občinske trošarine na surovine in pomožna sredstva proizvodnje čimprej uredi. Vprašanje finansiranja samouprav se še ni premaknilo z mrtve točke. Centrala industrijskih korporacij je že lansko leto predložila odločujočim faktorjem načrt uredbe o potrjevanju občinskih in mestnih proračunov. Do uveljavljanja te uredbe pa ni prišlo, četudi je bilo dano za to potrebno zakonsko pooblastilo. Mnenja smo, da bo treba akcijo še intenzivneje nadaljevati. Gospodarske korpora- cije so za ureditev tega vprašanja sicer predložile ustrezne predloge za spremembo tozadevnih zakonskih določil. Ker pa iz izkušnje gledamo skeptično na zadosten uspeh ene ali druge akcije, smo mnenja, da bi naša prizadevanja v tem |>ogledu usmerili še v naslednja dva pravca. Občinsko gospodarstvo je za davčnega zavezanca prav tako važno kot državno. Zaradi tega je tudi razpravam o občinskih proračunih treba posvečati vso pozornost. Po obstoječih predpisih ima davkoplačevalec pravico stav-1 jati k občinskim proračunom le svoje pripombe, ki pa imajo v smislu prakse naše upravne judi-kature le značaj opozoril, o katerih nadzorno oblastvo meritorno ne razpravlja. Spričo navedenega bi bilo vsekakor treba dati davkoplačevalcu možnost, da že v teku proračunske razprave uspešno uveljavlja svoje težnje, zlasti pa onemogoči razne nezakonitosti, ki pri občinskih upravah niso redek primer. V ta namen bi bilo treba spremeniti tozadevne odredbe zakona o selskih in mestnih občinah, odnosno jih precizirati v tem smislu, da so izda vsakemu interesentu na vložene pripombe pismena odločba, proti kateri more nastopiti s pravnimi sredstvi. Na ta način bo imel interesent na eni strani večjo ingerenco vlagati pripombe, na drugi strani pa se bo že a priori odstranila marsikatera, če tudi nehotena, nezakonitost, ki povzroča kasneje prizadetemu, če ne drugega, pa razne sitnosti in stroške pri izpodbijanju konkretnih odločb pri izvajanju občinskega proračuna. Nič manj važno je slednjič tudi vprašanje upoštevanja vsakoletnih navodil finančnega ministrstva za sestavljanje občinskih proračunov. V praksi so glede obveznosti teh navodil mnenja deljena. Zastopamo stališče, da so ta navodila vsekakor za občine in za njihova nadzorna oblastva obvezna, ker bi jih v nasprotnem primeru ministrstvo ne izdajalo, pa tudi ne objavljalo. Ker pa se nagiblje upravna judi-katura k nasprotnemu stališču, bi bilo treba izposlovati v finančnem zakonu posebno odredbo, ki bi ustrezala našemu stališču. Na tak način bi se odpravil kaos, ki vlada sedaj v samoupravnih financah ter bi bili davkoplačevalci zavarovani pred samovoljo posameznih občinskih uprav. Politične vesti Francoski zunanji minister Bon- net je govoril v francoskem parlamentu o sporazumu med Francijo in Vel. Britanijo, ki je glavni steber vse francoske politike. Ce bi bila ena ali druga država napadena, bi ji druga takoj prihitela na pomoč z vso svojo oboroženo silo. Sporazum med Vel. Britanijo in Francijo presega okvir običajnih obveznosti med državami. Nato je govoril Bonnet o Ribbentropovem obisku, ko sta se sporazumele Francija in Nemčija o likvidaciji vseh nesoglasij. Nemčija je izjavila, da v Sredozemskem morju ni direktno zainteresirana in da je glede Španije popolnoma na stališču londonskega odbora. Nemških prostovoljcev ie v Španiji le nekaj nad 3000 Bonnet je nato govoril o stališču do Italije in naglasil, da je Francija pripravljena doseči z Italijo popoln sporazum. Znova pa mora ponoviti, da ne odstopi Francija Italiji niti pedi svoje zemlje in da bi vsak napad na Tunis, Korziko ali Somalijo takoj povzročil oborožen konflikt. , Francoski mornariški minister Campinchi je izjavil na seji mornariškega odseka zbornice, da bo imela francoska mornarica 1. 1942. 700.000 ton in da bo močna dovolj, da se bori tudi proti združeni nem-ško-italijanski mornarici. Veliko pozornost je vzbudil nalog gen. tajnika fašistične stranke Sta-raceja, da morajo vsi fašisti izstopiti iz francosko-italijanske bo-evniške zveze ter iz parlamentarne skupine francosko-italijanske unije. Francoski zun. minister Bonnet e izjavil, da Francija v polnem obsegu vzdržuje svoje obrambne dogovore s Poljsko in Sovjetsko Rusijo. Tudi v angleškem parlamentu je bila velika politična debata. Chamberlain je odgovarjal na razne interpelacije ter med drugim dejal, da je francosko-angleška prisrčnost tako iskrena, da bo seveda Francija sproti informirana o njegovih razgovorih v Rimu. Dejal je dalje, da so vsi napadi na miinchenski sporazum napačni, kajti če tega sporazuma ne bi bilo, bi bila Vel. Britanija danes v vojni z Nemčijo, Italijo, Japonsko in gen. Francom. Šef franc. gen. štaba Gamelin odpotuje v spremstvu Daladiera in šefa štaba mornarice prihodnji mesec v Tunis in Alžir, da se prepriča, če je zadostno preskrbljeno za varnost obeh dežel. Min. predsednik Chamberlain je izjavil, da upa da se nemški narod zaveda možnih posledic ev. konflikta med Anglijo in Nemčijo in da pri tem ne upošteva le angleškega oboroževanja, temveč tudi velikanske finančne vire, ki jih ima Anglija in ki bi najbrže bili v tem konfliktu odločilne važnosti. Prepričan je, da bo imelo to dejstvo velik učinek za ohranitev miru. Londonska City, je dostavil Chamberlain, je tako velikanska institucija in ena silno učinkovitih pomožnih moči Anglije, ki ima tudi v tujini vpliv in pomen. Zunanji minister grof Ciano je potoval v Budimpešto skozi Slovenijo ter ga je na Rakeku pozdravil ban dr. Natlačen. V Buda-pešti je bil sprejet silno slovesno. Madžarski listi pišejo, da so bo razgovarjal z madžarskimi državniki o naslednjih vprašanjih: okrepitev madžarsko-italijanskega prijateljstva, ukrajinsko vprašanje in naj Madžarska ustavi propagando za odcepitev Karpatske Ukrajine, zboljšanje odnošajev z Romunijo, gospodarsko in kulturno sodelovanje Italije in Madžarske. Teroristične vpade na Slovaško so organizirali Madžari baš za časa bivanja grofa Ciana v BudapeštL S temi vpadi so hoteli Madžari demonstrirati, da še niso meje med Madžarsko in Slovaško dokončne. Ker je bil Ciano dunajski razsodnik, je naravno napravila ta demonstracija nanj zelo slab vtis in je zato izšlo oficialno obvestilo, da je prišel v Buda pesto le kot zasebnik in ne kot zunanji minister. Regent Horthy je nato sam osebno obiskal Ciana, da popravi slab vtis. Grof Ciano je nato odšel skupno s Horthyjem na lov. Slovaška je pretrgala zaradi madžarskih vpadov vsa pogajanja z Madžarsko. Predsednik poljske republike Mo-scicki pride za božične praznike v Javorino, ki je blizu češke meje. Listi poročajo, da se bo sestal Mo-scicki pri tej priliki s predsednikom češko-slovaške republike doktorjem Hacho. Pri nedeljskih slovaških voluvah, ki so bile organizirane cisto po nemškem narodno socialističnem vzoru, je dosegla slovaška vladna stranka popolen uspeh. Volitev se je udeležilo nad 90% volivcev, od katerih je več ko 90 odstotkov glasovalo za vladno stranko. Seveda pa je treba pripomniti, da je na Slovaškem volivna dolžnost in da se kaznuje volivna neudeležba pre-, cej visoko. Volivci tudi niso mogli, glasovati za posamezne kandidate, temveč so morali samo odgovoriti na vprašanje, če so s sedanjim režimom zadovoljni ali ne. Skupno, je bilo izvoljenih 63 poslancev, od katerih je 1 Madžar, dva pa Nemca Čeh ni bil izvoljen nobeden. V Nemčiji so z rezultatom slovaških volitev zelo zadovoljni. Nemški listi zlasti naglašajo, da so vsi Nemci strnjeno glasovali za slovaško ljudsko stranko. V Palestini je bila velika manifestacija arabskih kmetov, ki so siti državljanske vojne in ki so na zborovanju izrekli svojo vdanost angleškemu kralju. Kot odgovor na to zborovanje so priredili proti-angleški Arabci veliko protizboro-vanje ter je prišlo med njimi h1 angleškimi četami do boja. je trajala tri ure ter je bilo uDitih okoli 60 Arabcev. Denarstvo Ljubljanska kreditna banka Poroča se nam, da je uprava banke na seji dne 17. t. m. sklenila počenši s 1. februar jem 1939. v celoti likvidirati vse stare vloge na vložne knjižice in tekoče račune do din 15.000'—. Nadalje se izplača na kapital vsem starim vlagateljem do din 50.000'— 10% no kvoto, vlagateljem preko din 50.000'— pa 3 %no kvoto. Banka je na ta način likvidirala 57 % svojih starih kreditorjev. Uprava banke je nadalje vzela na znanje poročilo ravnateljstva, da je v letošnjem letu pričakovati ugodnejši bilančni rezultat kot lani. V teku so priprave za ustanovitev podružnice v Beogradu, ki bo kot edini predstavnik slovenskega denarništva v prestolnici pričela poslovati s 1. februarjem 1939. Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke z dne 15. decenura navaja naslednje iz-premembe (vse številke v milijonih din): Kovinska podloga se je povečala za 0,5 na 1.907,4. Devize izven podloge so narasle za 19,2 na 571,4. Vsota kovanega denarja se je dvignila za 3,9 na 329,4. Posojila so se skupno zmanjšala za 1,6 na 1.764,3, in sicer so se menična znižala za 10,8 na 1.715,9, lombardna pa so se zvišala za 9,2 na 48,5. Razna aktiva so se zmanjšala za 0,16 na 2.350,1. Obtok bankovcev se je znižal za 13,6 na 6.7805, obveze na pokaz pa so se zvišale za 24,5 na 2.308,9, da so se kratkoročne obveznosti banke zvišale za 10,0 na 0.080,4. Skupno kritje se je zmanjšalo od 26'99% na 26'96%, samo zlato pa od 26'85 na 26'83%. Obrestna mera banke je ostala še vedno neizpremenjena. Odlog plačil Kmetijsko ministrstvo ije dovolilo odlog plačil za 6 let: Prekmurski gospodarski posojilnici v Dobrovniku za vloge, nastale pred 23. februarjem. Hranilnici in posojilnici v Dragi za dolgove, nastale pred 7. septembrom 1935. Hranilnici in posojilnici v Zrečah za dolgove, nastale pred 25. julijem 1936. Vsem trem zadrugam se določi obrestna mera za stare vloge na 2%. * V Rimu je razpisano posojilo v višini 459 milijonov lir, za katerega jamči država. Posojilo se bo obrestovalo po 5% in bo amortizirano v 35 letih. Celo posojilo se porabi za prireditev svetovne razstave v Rimu v 1. 1942. Moratorij za hranilne vloge na Češko-Slovaškem bo najbrže v ja- nuarju odpravljen, ker upajo, da bo do takrat že urejeno med Nemčijo in češko-Slovaško vprašanje češkoslovaških državnih dolgov. Sicer pa se sedaj moratorij skoraj ne občuti, ker izplačujejo denarni zavodi večinoma vloge v polnem znesku. Finančni minister Simon je v spodnji zbornici sporočil, da je angleška vlada že izplačala praški vladi posojilo 10 milijonov funtov in da je poslala v Prago svojega odposlanca, da poroča o porabi posojila. v barva, plosira in 7p v 71 urah kem^n,> 8n,ti LG ¥ i4* UIUII obleke klobuke itd Skrnbi in »vetlolika srajce, ovnu nike in manšete Pere. suši. munga in lika domafe perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 3 Telelon št. 22-72. Preveliki Državne hipotekarn Uredba o DHB se mora spremeniti Združenje bančnih in zavarovalnih podjetij v Novem Sadu je poslalo pristojnim ministrstvom zanimivo predstavko, v kateri nastopa proti prevelikim privilegijem, ki so se podelili Državni hipotekarni banki z uredbo o iz-premembah in dopolnitvah zakona o ureditvi Drž. hip. banke. Kako zelo nujna je sprememba te uredbe, dokazuje omenjena predstavka prav prepričujoče. Navajamo iz nje samo prvi del, a že ta pove zadosti. Predstavka navaja: Z uredbo o spremembah in dopolnitvah zakona o ureditvi Drž. hip. banke z dne 22. junija 1938 M. o. br. 627 se dajejo Drž. hip. banki takšni privilegiji, ki so v nasprotju s pozitivnimi zakoni ter z ustavnim načelom o razdelitvi funkcij državne oblasti. DHB dobiva na podlagi zakonitih predpisov velikanska (lenarila sredstva, s katerimi brez zakonske sankcije ne bi razpolagala. Znaten del teh denarnih sredstev bi bil brez te imperativne zakonske odredbe dan po zasebnih denarnih zavodih gospodarstvu. Z zakonsko odredbo o nalaganju depozitov v DHB se torej odtegujejo veliki zneski zasebni iniciativi. Zajamčeni redni in prisilni dotok vlog, jamstvo države za vloge ko tudi davčna oprostitev so tako velike ugodnosti DHB, da je že s tem zasebnim denarnim zavodom vsako tekmovanje z DHB onemogočeno. Pa tudi druge ugodnosti, ki jih ima DHB, ki je dejansko samo bančno podjetje države, presegajo meje, ki jih postavlja njena opredelitev kot državnega gospodarskega podjetja. DHB ni kot državno gospodarsko podjetje ekseku-tivni organ države, niti kakega javnopravnega telesa, niti ni organ javnega reda in zato ne more HBEHHHEHHBHHlillii &S19SHHHHD izvrševati funkcije, ki jih morejo opravljati po določilih ustave samo državni uradi oziroma uradi samoupravnih teles. Po naslovu bi smela uvodoma citirana uredba vsebovati samo izpremembe zakona o ureditvi Državne hipotekarne banke. V nasprotju s tem imenom pa izvaja uredba tudi spremembo občnega državljanskega zakona, zakona o izvrševanju in zavarovanju civilnega pravnega postopka, zakona o zemljiških knjigah in zakona o odvetnikih. Po čl. 1. točki 9. uredbe zastarajo nedvignjenc obresti, obračunane za depozite v treh letih od dneva izplačila depozita. Toda obresti, ki ijih dajejo denarni zavodi na hranilne vloge so po obrestnem obračunu del vložne glavnice. Po § 1477. občnega državljanskega zakona se pridobi z dospelostjo lastništvo brez zakonitega naslova s posestjo 30 do 40 let, če se proti novemu lastniku ne dokaže nepoštenost posesti. Denarni zavodi, ki so sprejeli hranilne vloge, in kot takšni se morajo smatrati tudi sodni depoziti pr;i DHB, ne morejo z dospelostjo dobiti lastništva zaupanih jim vlog, tudi ne s posestjo 30 let, ker jim manjka za to neobhodno potrebni rekvizit poštenosti posesti. Denarni zavod kot varovalec od vlagatelja sprejetega denarja ne more nikdar postati pošteni lastnik, ki bi z dospelostjo mogel postati lastnik vloge. Ce velja to načelo za vse hranilne vloge, ki so z voljo vlagateljev naložene pri katerem koli denarnem zavodu, potem mora to tem bolj veljati za vloge, ki so brez pristanka, dostikrat pa tudi proti volji strank bile po določilih zakona vložene v DHB. Ce se še upošteva počasni admi- nistrativni postopek, ki je zvezan z dviganjem vlog pri DHB, ter dejstvo, da interesentom pri dviganiju vlog dostikrat niti ni znan znesek obračunanih obresti, potem je jasno, da v konkretnem primeru sploh ni razloga za pridobitev lastništva z dospelostjo ter da bi za zastarelost teh obresti mogel v najboljšem primeru veljati samo redni rok za zastaranje 30 let, ki je tudi predpisan za Trgovski potnik ki stalno potuje po dravski in deloma savski banovini, z lastnim avtomobilom, v tekstilni in modni stroki prvovrstno vpeljan, s prima referencami, agilen, prevzame še eno zastopstvo v tekstilni stroki. Cenjene ponudbe pod „Engros prodaja" na upravo Trgovskega lista občinske hranilnice v § 13. uredbe o občinskih hranilnicah. Triletni rok zastaranja bi se mogel dovoliti le za primere, v katerih DHB dokaže, da je interesente pozvala, da dvignejo natančno določeno vsoto obračunanih obresti za izplačani sodni depozit in če bi istočasno sporočila, da zastarajo te obresti v treh letih od dneva, ko ije bil izročen interesentu oz. njegovemu zakonitemu zastopniku poziv za dvig obresti. Enako jasno dokazuje predstavka novosadskih denarnih zavodov, da je citirana uredba v direktnem nasprotju tudi z drugimi zakoni. Zato je sprememba uredbe več ko nujna. Ali bo novi proračun pravočasno Gospodarski ljudje v Beogradu menijo, da bo vlada zahtevala od nove skupščine, da sprejme novi proračun po skrajšanem postopku. Po ustavi je finančni minister dolžan, da predloži narodni skupščini proračunski predlog mesec dni po prvem rednem sestanku skupščine, ki je v ustavi določen na 20. oktobra. Finančni minister bi torej moral predložiti -skupščini proračunski predlog najkasneje do 20. novembra. Med tem pa je bila skupščina razpuščena in razpisane uove volitve. Nova skupščina pa se sestane šele 16. januarja. Prva točka dnevnega reda na tem sestanku bo verifikacija mandatov. Nobenega dvoma ni, da bo trajala verifikacijska debata najmanj 15 dni. Nato bo morala skupščina izvoliti svoje novo predsedništvo in vse nove skupščinske odbore. Tako bo imela skupščina za pretres proračunskega predloga časa komaj poldrug mesec, zlasti še, ker pride ves proračunski predlog še pred senat. Za sprejem proračuna bo torej zelo malo časa in zato nekateri že predlagajo, da bi skupščina sprejela samo proračunske dvanajstine. Gospodarski krogi pa tega nikakor ne odobravajo, ker smatrajo dvanajstine kot nepriporočljive. Sedanje gospodarske razmere po svetu zahtevajo, da se določi osnovno načelo za državno gospodarstvo vnaprej za vse proračunsko leto, kar pa je na podlagi dvanajstin nemogoče. Posebno pa je to potrebno za novi proračun, ker so na programu tudi velika državna javna dela in je zato za gospodarstvo nujno, da ve, kako je določena osnovna črta državnega gospodarstva. Gospodarski krogi so zato mnenja, da more finančni minister zahtevati, da obravnava parlament proračunski predlog in finančni zakon po skrajšanem postopku, kar je tudi po skupščinskem poslovniku mogoče. Verjetno je tudi, da nova skupščina te zahteve finančnemu ministru ne bi odklonila, zlasti še ker je v novi skupščini mnogo gospodarskih ljudi, ki vedo, da dvanajstine ne morejo dobro nadomestiti rednega proračuna. PROMOCIJA Za inž. arh. je bil promoviran g. Karol Simon Kregar, sin predsednika Trg. dobrodelnega društva »Pomoč« in zaslužnega trgovskega delavca g. K. A. Kregarja. Iskreno čestitamo! Prof. Degen Friderik: Banke in njih zgodovinski razvoj (Dalje) Naslednja doba, od prvih dece-nijev po Kristu do začetka križarskih vojn, ne pomeni ravno posebnega napredka v bankarstvu. Kakor je zaradi propadanja starove-ških držav, zlasti Grčiije ter Rima, začela propadati gospodarska ter politična moč teh dežel, tako nastopi dekadenca tudi v bankarstvu. Osvojevalne vojne, preseljevanje narodov ter dolgotrajne vojne so onemogočile vsako pravo gospodarsko življenje ter tako tudi razvoj in napredek bankarstva. Posamezniki so se bavili predvsem z menjavanjem denarja (valut) in ta trgovina je cvetela predvsem v Rimu, v nekaterih gornjelaških mestih ter Carigradu. Ko so nastopile proti koncu prvega tisočletja nove ter živahne gospodarske razmere — je oživelo tudii bankarstvo. Italija postaja pravo središče evropske trgovine, zlasti pa nekatera srednje in gor-njeitalska mesta. Dobre banke, odnosno menjalnice je zahtevala ta trgovina. Dobre in urejene me- njalnice so zahtevali tudi križarji, ki so potrebovali razne veljave na svojih križarskih pohodih. V Gornji Italiji nastanejo prve, lahko bi rekli, prve sodobne banke. V Benetkah se je ustanovila že leta 1156. banka pod imenom »II monte vecchio« (stara gora). Ta banka se je bavila z raznimi bančnimi kupčijami, posebno pa z žiro kupčijami. Od te dobe naprej postajajo banke vedno bolj in bolj potrebne ustanove gospodarstva. Banke dobivajo polagoma obliko sedanjih bank. V naslednjih desetletjih ter stoletjih so nastale pomembnejše banke v Firenci, Genovi ter nekaterih manjših gornjelaških mestih. V Firenci je ustanovila v XIII. stoletju rodbina Zecca kovnico zlatnikov, od tega imena prihaja ime cekin. V tej dobi in v tej zvezi je nastala v Firenci banka Salim-beni, ki je imela okoli 100 podružnic oz. kontorjev, kakor so jih takrat nazivali. Leta 1587. se je ustanovila v Benetkah »Banco di Rialto«, istočasno v Genovi »Banco di San Giorgio«. V tej dobi se je uveljavilo tudi ime banka, ki izhaja iz laškega imena »il banco« (klop, miza), ker so se vršile bančne kupčije v tej dobi zlasti pri mizah. V tej dobi so vplivala na razvoj bankarstva predvsem tri dejstva: močno razvita trgovina, tujski promet ter križarske vojne. V naslednji dobi, ki sega nekako do sredine XVIII. stoletja, se širi bankarstvo tudi po drugih evropskih državah, zlasti v Holandiji, Nemčiji, Franciji ter Angliji. Tako je bila ustanovljena 1. 1609. banka v Amsterdamu, 1. 1619. v Hamburgu, 1. 1621. znana banka »Banco publico« v Niirnbergu, leta 1635. banka v Rotterdamu. V začetku te dobe se je močno bavila z bankarstvom znana florentinska rodbina Medici, ki je zlasti opravljala bančne kupčije za papeže. Iz tega naslova je dobila naslov: campsores camerae apostoli-cae. Papeži so dobivali denar iz vseh krajev sveta in ta denar so upravljali zlasti Medici. Znan papeški bankir je bil tudi Agostino Chigi (1465—1520), katerega imenujejo nekateri nemški gospodarski pisatelji Morgana XVI. stoletja. V tej dobi se zlasti razvije žiro-promet, promet z menicami ter hranilnimi vlogami. Za razvoj bankarstva v Nemčiji si je pridobila velike zasluge poznana rodbina Fugger. V 16. stoletju so bili Fuggerji upniki prezadolženih Habsburžanov. V tej dobi, okoli leta 1700., že nastanejo' ** prve državne oziroma na pol državne banke. Leta 1694. je bila ustanovljena znamenita Bank of England, ki je dobila s posebnim zakonom iz leta 1844. sedanjo obliko ter položaj. Slavni Škot John Law (1671—1729) je ustanovil leta 1716. v Parizu Banqqe gč-neral, ki jo je smatrati za predhodnico sedanje Banque de France. Te in slične banke so bile privilegirane banke, ker so imele razne privilegije (uživale so razne ugodnosti), ker so opravljale za državo razne denarne kupčije — ter izdajale za račun države tudi denar, bodisi kovance, bodisi bankovce. Bankovce je že izdajala Bank of England. Nemški vladar Friderik Veliki (1712—1786) je ustanovil leta 1767. »Kraljevsko banko«, iz katere se je razvila sedan ja »Deutsche Reichs-bank«, in sicer leta 1876. V Parizu je bila ustanovljena leta 1776. Caisse d’escompte, ki se tudi smatra za predhodnico francoske Narodne banke. V tej dobi so tedaj nastale prve državne oziroma mestne banke in pa banke za določene gospodarske panoge, kakor leta 1775. ustanovljeni Clearing House za pospeševanje žiro prometa. V dobi od srede XVIII. stoletja pa do leta 1918. nastanejo predvsem zopet važne državne banke (narodne banke), se ustanovijo premnoge specialne banke (obrtne, poljedelske, izvozne, diskontne, industrijske itd.), banke se tehnično izpopolnijo, nastanejo prvi pravni predpisi za banke ter bančne kupčije ter nastopi medvojna bančna kriza. Leta 1806. dobi francoska (pariška) Banque de France značaj privilegirane banke. V Madridu je bila ustanovljena leta 1849. španska narodna banka Banco d’Espana. Laška narodna banka Banca dTtalia je bila ustanovljena leta 1883., tedaj istega leta kot Narodna banka kraljevine Srbije — naša sedanja Narodna banka kralj. Jugoslavije. Nippon Ginko, japonska narodna banka, je bila ustanovljena leta 1882. V USA je bila ustanovljena narodna banka pod imenom Federal Re-serve Bank leta 1913. Veliki razvoj trgovine, industrije ter obrti je na splošno pospešil v tej dobi postanek ter razvoj bank, zlasti pa specialnih bank. Tako je bila ustanovljena kot ena prvih takih bank leta 1852. Crčdit foncier v Parizu — kot hipotekarna banka. (Konec prihodnjič.) Sporazum o ureditvi bolgarskih zunanjih dolgov Bolgarska delegacija, ki jo vodi podguverner Bolgarske narodne banke, se v Angliji že dalj časa pogaja zaradi ureditve bolgarskih zunanjih dolgov. Kakor poroča vladni list »Dpes« je bil te dni dosežen med to delegacijo in angleškimi upniki sporazum. Bolgarska ije sedaj plačevala samo 32*5 odstotka svojih obveznosti za povojna in 18'50% za svoja predvojna posojila. Tuji upniki so zahtevali, da se ti odstotki povišajo, ker da se je gospodarski položaj Bolgarske zboljšal. Bolgarska je teij zahtevi ugovarjala in se pri tem sklicevala na svojo slabo letošnjo žetev. Sedaj pa je bil, kakor že rečeno, dosežen sporazum in bo Bolgarska svoja plačila nekoliko zvišala ter bo plačevala za kupone povojnih posojil, ki zapadejo v prvi polovici 1939. 35'5%, za kupone, ki zapadejo v drugi polovici leta 1939. pa 40%. Skupni dolgovi Bolgarske so znašali dne 31. oktobra 1931: milijonov levov 9.2117 1.177-9 predvojni dolgovi 7% posojilo iz leta 1926. 7'5% stabilizacijsko iz leta 1928 2.505-9 drugi dolgovi 291’4 skupno 13.186-9 Posojila iz leta 1926. in 1928. je dobila Bolgarska s posredovanjem Zveze narodov, in sicer prvo posojilo za naseljevanje beguncev, drugo posojilo pa za stabilizacijo bolgarske valute. Češkoslovaška vojna industrija že dela za Nemčijo Po poročilih iz Prage je češkoslovaška vojna industrija že začela delati za Nemčijo. Tako je dobila podružnica Skodinih zavodov v Jinicah pri Pragi iz Nemčije naročilo za dobavo 100 lovskih letal. Nadalje je naročila Nemčija v Češkoslovaški večje število topov in topovske municije, ki se bo uporabila pri utrjevanju meje proti Poljski. Nekatera poročila tudi pravijo, da skuša dobiti Nemčija kontrolo nad vso češkoslovaško vojno industrijo. Obini Pokojninskega zavoda češkoslovaški primanjkuje premoga Zaradi katastrofalne izgube premogovnikov na sudetskem ozemlju, katerih letna proizvodnja je znašala 1. 1937. 16,4 milijona ton rjavega in 7 milijonov ton črnega premoga, domača premogovna proizvodnja ne krije vseh potreb. Zato si vlada prizadeva, da poveča proizvodnjo v ostalih premogovnikih ter da začne izkoriščati tudi nove. Zlasti se bo skušala dvigniti proizvodnja premogovnikov v južni Moravski, katerih proizvodnja je dosedaj znašala le okoli 180.000 ton na leto. Izdelani so nadalje načrti za modernizacijo premogovnikov v Dubnany, Kyjovu in Ho-doninu. Na slednjem je najbolj zainteresirana tvrdka Bafa v Zli-nu. Ta bo tudi v kratkem odprla nov rudnik rjavega premoga v Ra-tiskovici. Zunanja trgovina HflEHniHBPVBIPBnBBflnBBBHBBBnnUP ' Nova trgovinska pogodba med Češko-Slovaško in Nemčijo bo V kratkem podpisana ter stopi dne 1. januarja v veljavo. Z novo pogodbo so določeni novi izvozni kontingenti. V glavnem se nova pogodba naslanja na prejšnjo pogodbo, vendar pa se upoštevajo nove razmere, ki so nastale z okr nitvijc Češko-Slovaške. V Nemčiji je bilo dosedaj izročenih prometu 3000 kilometrov avtomobilskih cest. Cene za staro železo so se v Franciji zvišale za 15 do 30 frankov pri toni. Izvoz starega železa bo v novem letu prepovedan, da bo imel francoski trg dovolj starega železa. V nedeljo dopoldne je bil v dvorani Trgovskega doma v Ljubljani občni zbor delegatov Pokojninskega zavoda za zasebne nameščence. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik PZ dr. Anton Milavec, ki je najprej pozdravil zastopnika ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje načelnika Jeremi-ča in banovega zastopnika dr. Karlina ter nato predlagal vdanostno brzojavko kralju Petru II. ter pozdravne brzojavke banom na ozemlju, na katerem deluje PZ. Za pozdrav se je najprej zahvalil načelnik Jeremič, ki se je zlasti spominjal razširjenja pokojninskega zavarovanja na vse druge banovine ter se spominjal pri tem zaslug ministra Cvetkoviča. V imenu banske uprave je pozdravil občni zbor banski svetnik dr. Karlin ter želel občnemu zboru čim večji uspeh. Nato je podal predsednik doktor Milavec svoje predsedniško poročilo. Uvodoma je izrekel svojo zahvalo ministru Cvetkoviču za podporo, ki jo je' izkazoval zavodu. Nato je podal na kratko historiat razširjenja pokojninskega zavarovanja za zasebne nameščence na vso državo ter pri tem zlasti poudaril, da se je posrečilo preprečiti centralizacijo pokojninskega zavarovanja. Ljubljanski Pokojninski zavod je pomagal vsem novim zavodom, da so mogli začeti poslovati oziroma vodi še sedaj njih poslovanje. Nato je poročal o delovanju zavoda. PZ je dal lani znatna investicijska posojila dravski in primorski banovini ter raznim občinam. Pa tudi posameznikom je pomagal, da so si mogli zgraditi lastne hiše. S tem je PZ znatno pripomogel k povečanju gradbene delavnosti. V bodoče pa ne bo mogel PZ več v enaki meri podpirati samouprave, ker bo moral po na-redbi finančnega ministra 60 % razpoložljive glavnice nalagati v državne vrednostne papirje. Dosedaj je dal PZ 12 milijonov din za posojila banovinam, dočim je ostalo 18 milijonov din za druga posojila in za nakupe ali gradnjo hiš. V bodoče bo v ta namen ostalo le 12 milijonov din, dočim se bodo posojila banovinam nehala. PZ pa bo skušal doseči spremembo te uredbe. Gradbena delavnost PZ je po dograditvi bloka ob Gajevi ulici prenehala do leta 1936. Od takrat pa je kupil PZ oziroma dozidal nepremičnin za 33,156.000 din v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju, na Jesenicah, v Splitu in Dubrovniku. Število zavarovancev je naraslo od 9.934 v letu 1934. na 12.287 v letu 1938. Povprečna mesečna zavarovalna premija je znašala leta 1934. 212'67 din, leta 1936. le 207'96, leta 1938. pa 210 din. Skupni predpis premij je od leta 1934. do 1938. naraščal takole: 27,46, 28,17, 28,82, 31,15 in 31,5 milijona din. Zavarovancem pa je bilo v teh letih izplačano skupno: 10,97, 12,36, 13,7, 14,88 in 15,72 milijona dinarjev ali skupno 67,65 milijona dinarjev. Poleg tega pa so prejeli zavarovanci še prispevke za zdravljenje in razdeljene so bile tudi podpore brezposelnim. V celoti so prejeli člani PZ od zavoda 78,56 milijona dinarjev. Premoženje zavoda je znašalo leta 1934. 280, letos pa že 460 milijonov dinarjev. Sledilo je poročilo direktorja dr. Vrančiča, ki je zlasti poročal o razširjenju pokojninskega zavarovanja. Ustanovili so se novi pokojninski zavodi v Beogradu, Zagrebu in Sarajevu. Prvi zavod ima svoje poslovalnice v Skoplju, Nišu in Novem Sadu, zagrebški v Osijeku, sarajevski pa v Banjaluki. Izvedba organizacije je bila zelo težavna, ker je uredba o razširjenju izšla šele 29. novembra, 1. decembra pa so se morali zavarovanci že prijaviti. Vseeno pa je PZ izvršil vse delo in organiziral nove pokojninske zavode. V začetku avgusta je mogel že začeti poslovati beograjski zavod, čigar urad je uredil ljubljanski zavod. Beograjski zavod šteje okoli 13.000 zavarovancev, vplačanih pa je dobil že okoli 14 milijonov din premij. Zavod v Zagrebu še ne posluje samostojno, šteje pa okoli 13.000 članov, premij pa je bilo vplačanih že za nad 21,000.000. Za zavod v Sarajevu še ni bil imenovan niti poverjenik niti sosvet ter vodi vse njegove posle še vedno ljubljanski zavod. Na ozemlju sarajevskega zavoda je dosedaj 3600 zavarovancev, premij pa je bilo vplačanih za 4,5 milijona dinarjev. Ko bodo vsi pokojninski zavodi organizirani, bo imel beograjski 25.000, zagrebški 20.000 in sarajevski 8000 zavarovancev, skupne premije vseh pa bodo znašale okoli 100 milijonov din letno. Tako poročilo predsednika ko ravnatelja je sprejel občni zbor z odobravanjem. Debato o poročilih je otvoril zbornični svetnik g. I. Avsenek ter podal zgodovino pokojninskega zavarovanja v Sloveniji. Pred petdeset leti je bila avstrijski vladi predložena prva peticija za ustanovitev pokojninskega zavarovanja zasebnih nameščencev. Deset let je bilo treba, da je bilo pripravljeno vse gradivo za zakon o pokojninskem zavarovanju in nadaljnjih 10 let, da se je začelo to zavarovanje tudi izvajati. Nato je navajal vse težkoče, ki jih je moralo premagovati "pokojninsko zavarovanje v Avstriji in kasneje v Jugoslaviji. Te težkoče so bile skoraj iste, zlasti pa je šla borba za decentralizacijo zavarovanja. Prvo desetletje je bilo pokojninsko zavarovanje v Sloveniji prideljeno zavodoma v Trstu in Gradcu. Zasluga prve deželne vlade v Sloveniji in zlasti poverjenika Albina Prepeluha je, da se je takoj po preobratu ustanovil pokojninski zavod. Ta je moral prevzeti zelo težko dediščino, ker so bile z inflacijo uničene premije zavarovancev in je zavod sprejel obveznosti za zavarovance brez kritja. Od avstrijskih pokojninskih zavodov bi moral dobiti PZ 5 milijonov zlatih kron, skupno z vsemi obrestmi celo 8 milijonov zlatih kron. Ta vsota sedaj silno manjka in je vzrok zavarovalno-tehničnega primanjkljaja v bilanci zavoda. Kljub temu pa je bil razvoj PZ dober in njegova bilanca se redno popravlja. Treba zato PZ čestitati. Končno se je spominjal še razširjenja pokojninskega zavarovanja na vso državo, da je sedaj samo-tarjenja ljubljanskega zavoda konec. (Odobravanje.) V nadaljnji debati 'je predlagal dr. Rekar, naj skuša zavod doseči znižanje kvote, ki jo mora nalagati zavod v državne vrednostne papirje. Isto je predlagal tudi gospod Vrančič kot delegat organizacije BOTIC, ki je tudi predlagal, naj država PZ vsaj povrne izgubo, ki je zadela PZ s prevzemom staro-upokojencev. Ko sta bila sprejeta še revizijsko poročilo ter razrešnica upravi, so bili sprejeti računski sklepi za prihodnje leto ter razna pooblastila upravi. Tako se je uprava PZ pooblastila, da sme nakupovati nepremičnine in graditi nove hiše, vendar pa mora dosegati donosnost nepremičnin vsaj 2/3 povprečne donosnosti premoženja PZ. Nadalje sme dajati zavod posojila za gradnjo hiš. Določil se je tudi ključ, po katerem se ti krediti razdele na posamezne pokrajine. Na koncu je odobril občni zbor 160.000 dinarjev za podpore brezposelnim in 100.000 din za podpore vdovam z otroki in dvojnim sirotam. Nato je predsednik dr. Milavec zaključil občni zbor, ki je soglasno izrekel zelo upravičeno željo, da se odstotek razpoložljivih sredstev, ki jih mora PZ naložiti v državne vrednostne papirje, zniža. Upamo, da se bo to tudi zgodilo, ker je v interesu vsega gospodarstva. Za novega turškega veleposlanika v Londonu je imenovan bivši zunanji minister dr. Ruždi Aras. Na newyorškega župana Guardio je skušal nekdo napraviti atentat. Osebni stražniki župana pa so mu prihiteli takoj na pomoč. Hitro se je nabralo okoli atentatorja polno ljudi, kj so ga cj0 smrti pretepli in pohodih. Deželni zbor v Klajpedi bo imel svojo prvo sejo dne 30. januarja. Za židovski aan žalosti je bil proglašen 8: januar. Tega dne se bodo vsi Židje na svetu spominjali zadnjih preganjanj. Bafa je kupil bivšo komunistično tiskarno v Pragi. Pri nedeljskih občinskih volitvah v Varšavi so dobili socialisti 27 mandatov, vladna stranka nacionalne unije 38, Židje 19 in opozi-cionalna nacionalna stranka 15 mandatov. V Italiji pripravljajo indeks knjig, v katerem bodo navedene vse knjige, ki jih smatra fašistični režim kot slabe in ki se bodo morale uničiti. Sovjetski list »Journal de Mo-scou« je francoska vlada prepovedala. List je ostro napadal zunanjo politiko Daladiera in Bonneta. Iz vseh evropskih držav prihajajo poročila o silnem mrazu ter o snegu. Na Poljskem vlada prava sibirska zima ter se je zato udeležilo občinskih volitev samo 49% volivcev. Tudi iz Italije prihajajo poročila o silnem mrazu. Iz vseh držav poročajo tudi o velikih zamudah vlakov. Mnogo parnikov je obtičalo v ledu, rečni promet je večinoma v vseh državah ustavljen. Veliki ameriški pomorski manevri se začno v januarju ob obali Atlantskega oceana. Pri manevrih bo sodelovalo 140 bojnih ladij in okoli 600 letal. Predsedniku Rooseveltu je bil predložen načrt za novo vojno ladjo, ki bi imela 45.000 ton in ki bi veljala 100 milijonov dolarjev, to je nad 5 milijard din. Graditev tako velikih ladij utemeljujejo ameriški pomorski krogi s tem, da se tudi Japonska pripravlja, da začne graditi ladje z več ko 35.000 tonami. Na krovu nove motorne ladje »Stockholm«, ki se je zgradila v ladjedelnici v Tržiču in ki bi morala biti te dni dogotovljena V Trstu, je nastal požar, ki se je tako hitro razširil na vso ladjo, da je ves parnik zgorel. V Aleksandriji je zaplenila egipt-ska carina okrog 20 zabojev filmov Pri odpiranju zabojev pa je zaradi udarca s kladivom nastala iskra, da se je vnel en film. V kratkem pa so se vneli tudi vsi drugi filmi, hitro nato pa je vse carinsko skladišče zajel požar ter je osem carinskih uslužbencev zgorelo. V tovarni smodnika v bližini Tokia je nastala eksplozija, ki je tovarno popolnoma uničila. 30 delavcev je bilo ubitih, 100 pa ranjenih. Doma in po svetu Nikola Tesla je objavil v »Am. Srbobranu« članek, v katerem pravi, da je najvažnejše, da se sklene takoj resničen sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci za pet let. Jugoslavija naj bi bila v teh petih letih takšna, kakršna je bila ob ustanovitvi. S tem bi bila preprečena vsaka sovražna propaganda od zunaj. »Samouprava« je objavila članek, v katerem pravi, da so volitve pokazale, kdo je legalni zastopnik Srbov. To da je edino dr. Stojadi-novič, ki je tudi takoj v začetku volivne borbe naglasil, da je pripravljen skleniti sporazum z dr. Mačkom. Samo od dr. Mačka da je odvisno, če do tega sporazuma tudi pride. Na listi dr. Stojadinoviča je bilo izvoljenih 25—30 poslancev, ki so pristaši dr. Spaha. Minister Cvetkovič je odobril, da se izplača nameščencem delavskih zavarovalnih institucij božičnica v naslednji višini: nameščenci s plačo do 2000 din, ki so oženjeni in imajo otroke, dobe 100% iplače, oženjeni nameščenci brez otrok 75%, neoženjeni pa 50% plače. Nameščenci z mesečno plačo nad 2000 din dobe 50% plače. Vsem bolnim zavarovancem pa se izplača kot božičnica hranarina za 7 dni. Proračun novosadske zbornice izkazuje 1,992.600 din izdatkov in ravno toliko dohodkov. Zbornična doklada je določena na 7%. Zavod za pospeševanje obrta ima lasten proračun v višini 356.000 din, proračun kemičnega laboratorija v Horgošu pa je določen na 207.495 din. lOOletnica prve vojaške bolnice v Srbiji je bila te dni slovesno proslavljena. Na glavni skupščini nemškega Kulturbunda v Novem Sadu je bilo ugotovljeno, da šteje Kulturbund okoli 300 krajevnih organizacij. Letos je bilo ustanovljenih 15 novih. Zaradi nesoglasij v upravi obrtniškega združenja v Zagrebu je odstopil predsednik Viktor Fabris. Nesoglasja so nastala iz političnih vzrokov. Tudi vsa uprava je demi-sionirala. V Kragujevcu sta bila aretirana jetničarja Petrovič in Cičič, ker sta za 100 tisoč dinarjev omogočila hajduku Koreju, da je pobegnil iz zapora. Papeževo zdravstveno stanje se je zopet poslabšalo. „ Chamberlain je o novih češkoslovaških mejah izjavil, da so bue te določene med praško vlado in vladami sosednih držav in te meje tudi že dne 21. novembra 1938. po-trjene od berlinske mednarodne komisije. Nova mednarodna pogodba za nedotakljivost teh mej zato ni več potrebna. Na vprašanje, če naj to pomeni, da Vel. Britanija ne bo prevzela jamstva za čsl. mejo, je odgovoril Chamberlain lakonično, da tega ni rekel. Romunija je začela pospeševati gojitev bombaža Romunska vlada je dala narodnemu tekstilnemu uradu 6 milijonov lejev za propagando za gojitev bombaža. Delo urada se vrši sistematično ter se je z bombažem nasajena površina povečala od 2 na 6 tisoč ha. Ker se je izkazalo, da se bo gojitev bombaža izplačala, hoče urad povečati gojitev bombaža na površino 20 do 30 hektarov. Radio Ljubljana Specialitete moške mode —r vseh modnih center L KETTE • Ljubljana Aleksandrova cesda 5i. 3 Četrtek dne 22. decembra. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Koncert radijskega orkestra — 14:00.: Napovedi — 18.00: Slavne koračnice (plošče) — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura: Zasluga jug. dobrovoljcev za naše osvobojenje — 19.50: 10 minut zabave — 20.00: Koncert. Sodelujeta: g. Drago žagar in radijski orkester — 21.30: Kozaške pesmi (plošče) — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Kvartet mandolin. Petek dne 23. decembra. 11.00: šolska ura: Božična oddaja (brezposelnih učitelj, abiturientov) — 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: :Koncert radijskega orkestra — 14.00: Napovedi — 18.00: Božič v družini (ga. Ivanka Velikonja) — 18.20: Šramli igrajo (plošče) — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura: Tucin-dan in božični kolači v narodnem verovanju (Jelica Be-lovič-Bernačikovska) —19.50: Smučanje, ljudski šport (Janko Si-cherl) — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar) — 20.30: Orgelski koncert (msgr. Stanko Premrl) — 21.15: Koncert radijskega orkestra — 22.00: Napovedi, poročila — 22.30: Angleške plošče. Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless. urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur« d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.