Štev. 2872.	1936.
XII.
OGLASNIK LAVANTINSKE SKOTITE
Vsebina: 88. Molitve za svetega Očeta. — 89. Delitev višjih redov sv. mašniškega posvečenja. — 90. Izseljenska nedelja. — 91. Kartoteka za zapisnik duš. — 92. Objave. — 93. Slovstvo.
88.
Molitve za svetega Očeta.
Čč. gg. duhovniki naj odslej do nadaljnjega molijo z verniki po vsaki sveti maši in pri nedeljski popoldanski službi božji za zdravje svetega Očeta papeža Pij a XI.: Oče naš, Zdrava Marija in Čast bodi.
89.
Delitev višjih redov sv. mašniškega posvečenja.
Višji redovi, kakor jih našteva kanon 949 cerkvenega zakonika, se bodo delili v letu 1937 z ozirom na določila kanona 978, §§ 1. in 2. v sledečem sporedu:
1. Sub diakona! na prvo nedeljo po Razglašenju Gospodovem, dne 10. januarja 1937. — 2. Diakonat na praznik sv. Jožefa, dne
19.	marca 1937. — 3. Presbiterat sedmo nedeljo po Binkoštih, dne 4. julija 1937. Vsi trije višji redovi se bodo delili v mariborski stolni cerkvi sv. Janeza Krstnika.
Subdi akonat prejmejo dne 10. januarja 1937 naslednji gojenci petega in četrtega letnika lavantinskega kn. šk. duhovniškega semenišča, ki so zadostili zahtevam kanonov 974—976 ter 993 in nasi.:
Iz V. letnika: Breznik Alojzij od Sv. Benedikta v Slov. goricah; Jeušnikar Viljem iz Guštanja; J un e š Rado iz Kostrivnice; Krajnc Franc iz Loč; Krištan Martin iz Ponikve; Nemec Matija iz Tišine; Or oz el Anton iz Celja; Rajner Janez iz Murske Sobote; Sukič Janez iz Gornjih Petrovcev; Videčnik Viljem iz Celja; V o 1 a s k o Adolf iz Dobja pri Planini; V o š n j a k Jožef od Sv. Jurija ob juž. žel.
Iz IV. letnika: Frangež Vincencij iz Cirkovc; Kotnik Janko iz Guštanja; Kovačič Alojzij iz Gornje Radgone; Ro us Matija iz Beltincev; Stefanciosa Martin od Sv. Florijana ob Boču.
Kore s Janez iz Maribora in Kotnik Jaroslav iz Guštanja, lavantinska bogoslovca V. letnika na bogoslovni fakulteti v Ljubljani, prejmeta subdiakonat v Ljubljani dne 17. januarja 1937.
Dušni pastirji naj v zmislu kanona 998, § 2. »inter missarum sollemnia« razglasijo zgoraj navedene kandidate za subdiakonat na nedeljo po Novem letu 1937, dne 3. januarja, ali na praznik Razglašenja Gospodovega, dne 6. januarja 1937, s prižnic vernemu ljudstvu. Obenem naj povabijo vernike, da opravljajo molitve za goreče duhovnike; naj pa tudi nihče, ki ima opravičene pomisleke zoper posvetitev naštetih kandidatov, tega ne prikriva (kanon 999).
Po naročilu lavantinske sinode iz leta 1911 naj dušni pastirji vsakokrat, kadar razglasijo imena ordinandov, skupno z verniki molijo: Molitev za novomašnike« ter »Oče naš, Zdrava Marija« (trikrat) in »Čast bodi«, stran 264 Cerkvenega molitvenika. Na dan ordinacije, dne 10. jan. 1937, naj dodajo posamezni duhovniki v dnevni sv. maši k predpisanim oracijam še molitev »Pro omni gradu Ecclesiae«, ki je tretja med »orationes diversae«. Verniki naj ta dan molijo za duhovnike in duhovniške poklice.
Ko se razglašajo kandidati za subdiakonat, se naj vernikom znova priporoči apostolat molitve in žrtvovanja, nazvan »Duhovniška sobota« (Oglasnik 1935, III., str. 26), ki hoče izprositi od Boga zadostno število duhovniških in redovniških poklicev ter svetniških in gorečih duhovnikov.
Kakor prejšnja leta naj se tudi letos ob tej priliki, zlasti v rojstnih župnijah ordinandov, opozorijo župljani in sorodniki subdiakonov, da ob sedanjih težkih gospodarskih razmerah ne silijo novomašnikov k dolgotrajnim izvencerkvenim primicijskim prireditvam. Škofijska sinodalna navodila iz leta 1906, stran 508 nasi, točno določajo, da se mora izven-cerkvena slovesnost omejiti samo na dan nove sv. maše ter do večera zaključiti. Priporoča se pa tri ali večdnevna duhovna priprava župnije na novo sv. mašo, ki se naj obhaja z liturgično slovesnostjo v cerkvi.
90.
Izseljenska nedelja.
Dne 23. novembra t. 1. je bila pod štev. 1807/9 župnijskim uradom poslana okrožnica sledeče vsebine:
Prva adventna nedelja, dne 29. novembra 1936, naj se obhaja tudi letos kot izseljenska nedelja.
Okoli pol milijona bratov in sester ima slovenski narod med izseljenci v tujini, ki se ne morejo v domovini primerno preživeti in morajo v svet.
Niso vsi izseljenci izven mejä jugoslovanske kraljevine, so tudi taki, ki ostanejo v mejah naše države. Veliko naših ljudi namreč stalno odhaja v južne kraje Jugoslavije, uradniki in delavci, zlasti pa dekleta. Prav dekleta se najtežje znajdejo v novih razmerah tujine; ker nimajo zadostne verske opore in duhovnega vodstva, se premnoge odtujijo sv. veri in zaidejo v moralno močvirje.
Izseljenska nedelja naj nas znova opomni, da imamo tudi mi doma dolžnost do izseljencev, katerih se ali ne zavedamo, ali pa jih ob skrbi za lastni obstanek prelahko pozabljamo.
Kolikim izmed izseljencev ugrabi tujina srečo verskega življenja, koliko naših bratov in sester izgine v morju tujih narodov in so za naš narod izgubljeni! Kako moremo mi, ki živimo v domovini, sodelovati pri skrbi za izseljence, o tem naj nas pouči izseljenska nedelja.
Izseljenska nedelja naj se obhaja v vsaki župniji kakor sledi:
1. Pri župnijski službi božji naj bo pridiga za izseljence. Porabiti se more priloženi osnutek.1 2. Med sv. mašo je darovanje za »Izseljenski sklad lavantinske škofije«, oz. se po cerkvi pobirajo darovi za ta namen. 3. Verniki naj se povabijo k molitvi za brate in sestre v tujini, da osta-
1 Priloženo je: 1. Pridiga za izseljensko nedeljo; 2. navodilo Družbe sv. Rafaela v Ljubljani »Izseljenska nedelja«, ki naj se v zmislu in v zvezi z zgornjim naročilom vporabi; 3. položnica.
nejo trdni v sv. veri in zvesti svojemu narodu. 4. Popoldanska služba božja, kakor je v navadi v posameznih župnijah, naj se daruje za večni blagor in časno srečo naših izseljencev. 5. Priporočajo se prireditve v društvih. V zmislu dopisa Zveze izseljenskih organizacij v Zagrebu z dne 22. oktobra 1936, št. 1722/36, se prosijo dušni pastirji in kateheti ter izseljenske organizacije, da se poleg drugih svojih poklicnih poslov zavzamejo v Marijinih kongregacijah, pri sestankih III. reda, v kat, prosvetnih društvih, v šolah tekom meseca decembra t. 1. še za predavanja o izseljenstvu. Snov za predavanja in gledališke igre se dobi pri Družbi sv. Rafaela v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22 a. 6. Nabirajo naj se člani za »Družbo sv. Rafaela«. Letna članarina 10 Din.
Trud in vnemo za omiljenje usode naših izseljencev naj Dobri Pastir dušnim pastirjem obilno poplača.
Nabrani darovi naj se po priloženi položnici pošljejo na kn. šk. ordinariat, ki jih bo razdelil za potrebe naših izseljencev.
91.
Kartoteka za zapisnik duš.
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru je ustregla dolgotrajni želji mestnih in župnijskih uradov v industrijskih centrih ter založila po navodilih izkušenih dušnih pastirjev kartoteko za »status animarum«. Kartoteka ima vse rubrike, ki jih zahteva sodobno dušno pastirstvo; upoštevani so tudi izraženi predlogi domačih župnijskih uradov. Kartotečni listi so iz gladkega fascikel-kartona v izmeri 16X21 cm in se delijo v tri vrste: 1. listi za družine, oz, za samske osebe; 2. listi za stanovalce ene hiše, ki so zlasti potrebni za tako zvane »rudniške hiše« in mestne »stanovanjske« hiše ter 3. listi za stanovalce ene ulice, ceste, vasi, sela. Poleg tega se družinski listi kartoteke razlikujejo med seboj še po barvah radi pregledne delitve župljanov po stanovih. Zeleno barvo imajo kmetje in posestniki, modro trgovci in obrtniki, rdečo delavci in nameščenci, belo izobraženci in uradniki. Cena posameznim listom je določena na 30 par. Za prvo glavno nabavo da Cirilova tiskarna 25% popusta na to ceno, da si morejo posamezni župnijski uradi kartoteko za zapisnik duš hitreje in lažje naročiti. Primerne kasete za liste kartoteke se morejo v zaželjeni velikosti naročiti v vsaki knjigoveznici ali kartonaži. Zavoljo enotnosti bi kazalo, naročila nasloviti na Tiskarno sv. Cirila.
Kartoteka za zapisnik duš je zelo porabna za točen in vesten seznam vseh župljanov, more nadomestiti »liber de statu animarum«, ki ga ukazuje kanon 470, § 1. Cerkvenega zakonika, in je za večje kraje, kjer se prebivalstvo močno menjava, naravnost potrebna. Radi svojih rubrik bo kartoteka dobro služila ne samo pri upravi in vodstvu župnije, ampak bo dobrodošel pripomoček pri sestavljanju stanovskega katastra in katastra za izseljence.
92.
Objave.
Matični podatki. Iščejo se: I. Rojstni in poročni podatki zakoncev Vi-zovišek Matija in Neža roj. Šrammel. Imenovana sta bivala v župnijah Širje in Loka pri Zidanem mostu. V le tej poslednji župniji je bila dne
3. jul. 1843 rojena njuna hčerka Ana Vizovišek. Več o njih ni znano. Pristojbine za omenjene, semkaj predložene kolkovane listine se bodo takoj poravnale. — II. Mrliški podatki (ex ollo mrtvaški list) Kopriva Janeza, ki je bil rojen dne 14. dec. 1877 pri Sv. Juriju ob južni železnici, poročen dne 15. jun. 1916 v Celju z Antonijo roj. Kortiš, sodnijsko ločen leta 1920. Uradni mrtvaški list se potrebuje v svrho izstavitve rodbinske pole.
Tečaji visokošolskega značaja za moderno slovensko umetnostno industrijo, oblačilo in domače stavbarstvo. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani se je z dopisom z dne 11. dec. 1936, št. 15.100 36, obrnila na kn. šk. ordinariat s prošnjo, da podpre pri interesentih zanimanje za tečaje, ki jih priredi »Probuda«, društvo jugoslovanskih umetnikov, industrijcev in trgovcev v Ljubljani v treh skupinah: A. Tečaj za moderno slovensko umetnostno industrijo. B. Tečaj za moderno slovensko oblačilo. C. Tečaj za moderno domače stavbarstvo. Za vse tečaje se je treba priglasiti do 3. januarja 1937. Tečaja A. in B. trajata od 15. januarja do 15. marca 1937. Šolnina za ta dva tečaja znaša 600 Din, za člane »Pro-bude« 400 Din. Tečaj C. se začne 15. februarja in traja do 15. marca 1937 ; šolnina za ta tečaj je določena na 300 Din, za člane »Probude« 200 Din. Šolnina se plača v naprej. Namen teh tečajev je osamosvojiti našo umetnostno industrijo, modo in stavbarstvo od škodljivih tujih vplivov in jo presaditi na domača slovenska tla. Vsa potrebna pojasnila daje: profesor Grebenc Oto, Ljubljana, Cesta 29. oktobra št. 7/1. Za pismene odgovore naj se priloži frankirana kuverta. Gospodje dušni pastirji se vabijo, da gredo udeležencem teh tečajev vsestransko na roko, oz. da jim omogočijo udeležbo na teh tečajih.
Duhovne vaje za mladeniče v Domu presv. Srca v Mariboru, Levstikova ul. 29. — Na prošnjo predstojništva Doma presv. Srca v Mariboru se objavlja naslednji spored duhovnih vaj za mladeniče ter se ob enem vabi mnogočastite gg. dušne pastirje, da duhovne vaje priporočijo mladeničem v župniji: od 16. do 20. januarja; od 30. januarja do 3. februarja;, od
20.	do 24. februarja. Vsa vzdrževalnina stane 50 Din. Začetek prvega dne ob sedmih zvečer, sklep zadnjega zjutraj. Ker moremo le določeno število sprejeti, se mora vsak udeleženec pravočasno, t, j. vsaj tri dni pred tečajem priglasiti.
93.
Slovstvo.
D. Junger, Catecheta delineat (Kateheta črta). V samozaložbi, Beograd, Kronska 23, 1936. Knjiga obsega 52 strani risb za katehezo prvencev s kratkim navodilom za kateheta, kako se risbe najlažje proizvajajo. V dobi, ko se teoretično toliko razpravlja o načinu katehiziranja, bo ta knjižica dober pripomoček, da se otroški duši z nazornim podavanjem olajša razumevanje težkih in abstraktnih verskih pojmov. Zato se knjiga priporoča!
Lavantinski knezoškofijski ordinariat
v Mariboru, dne 28. decembra 1936.
Izdaje lavantinski knezoškofijski ordinariat. — Urejuje dr. Josip Mirt.
Tiska Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.