Poštnina plačana v gotovini. Maribor, potek 21. maja 1937 MARIBORSKI Štev. 11 S, leto XI. fXVHE.) Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / TeL uredn. 2440, uprave 2453 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dau ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglnsi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Fostni ček. rac. st* 11.409 JUTRA Njeg-ovo ime je častno zaslovelo preko Srednje Evrope. Odmevi junaške borbe za svobodno, ujedinjeno Jugoslavijo 50 mu prinesli slavo in veljavo. Vsa Slovenija, ves južno slovanski jug je zrl J13 to ponosno, nepremagljivo postojanko uspešne narodne borbe. Št. Ilj je pred v°-'no postal simbol portartursko čvrste ‘n sokolsko samozavestne narodne samo °’brambe. Tudi v ujedinjeni Jugoslaviji pripadajo Jugoslovanskemu Št. liju pomembne nacionalno kulturne ter narodnoobrambne naloge. Preko prve fronte teh obmejnih nalog se je razprostrla sokolska misel. Obmejna sokolska armada ima tukaj j^voje hrabre, vedno budne predstraže Pojutrišnjem pa obhaja obmejno Sokol s*vo v št. liju svoj pomembni praznik. Sokolsko društvo v Št. liju v Slovencih goricah otvori namreč v nedeljo 23, "■m. svoje nad vse lepo letno telovadile. Ob tej priliki se vrši zlet maribor-skega sokolskega okrožja z javnim na st°Pom sokolskih društev tega ' okrožja 'n inženjerske podoficirske šolp ter so. dolske konjenice. Ke.r tvori Št. Ilj narodno predstražo l!li naši najsevernejši obmejni točki, sije Jstvaril Sokol v Št. liju močno postojanko. Mnogo trpkega jo preživalo to drti %>, posebno v preteklem letu. Gotovo večje osebne žrtve je doprineslo za s°kolsko idejo. Skoraj ves odbor, goto-v° pa vsi člani odbora, ki so bili v jav. službah so bili zapisani preganjanju. ;%bne eksistence so se rušile brez vsa-‘fjl> pomislekov. Celo mrtva materija, v”°So orodje, jo moralo pred narodno /°Io na prostem uživati božji blagoslov * 'leba, ker ni imelo več mesta v šoli, ko ra vn o jc Sokol že hitel zidati novo jj^ho. Takega in podobnega trpljenja je Sanje Viljema II. uresničene Dograditev bagdadske železnice, toda ne za cilje nemškega imperializma ANKARA, 2\. maja. Med Turčijo in Irakom se je sklenila pogodba o do- bil; j* deležna marsikatera mrtva materija Rusiji, za časa boljševiške revolucije. Ali z uporabo krepkih sokolskih mišic, ,° sokolski idejni moči ter ob veliki lju->epii vseh šentiljskih in cirkniških So-_°*?v je društvo prestalo tudi to črno 'c- S požrtvovalnim delom si je dogra-!‘° krasno letno telovadišče in za oro* Hoč H Ufe , ■ tudi skromno streho katera služi za ^vadnico v zimskem času. j., stoji sedaj, to stoji čvrsto. Sokol-jj e vrste se zopet obnavljajo in širijo, kr .sJužijo narodu ter s tem domovini in srn! doživel 23. t. m. lep v !11ladanski sokolski dan. Dolžnost nacionalnega, napredne ln s s°kolsko miselnostjo prepoje-ll Življa je, da pohiti v nedeljo v Št. J 'n s sv obmejnim sokolskim borcem za uspe* hiJn s svojo navzočnostjo izrazi prizna ,'ie o vztrajno borbo ter budno stražo ob Šfio "aš ii.^ržavni meji. Št. Ilj kliče in vabi! cion i&r’ ^ ' bratsko, so-tiaiMp0 srce- Nai ,1C 'bo »apredno nacio-na ,.Ra’ sokolsko zalednega Mariborča-b(j 1 1 okoličana, ki ne bi s svojo udelež-Dos(,>ri, )led,=ljskih šentiljskih slovesnostih tiein*" 1 svojega prepričanja in dal ob-t0Dl„eniu sokolskemu Št. liju svojega §t,' Priznanja. JaV i ^'^e! Maribor vzdrami ^;.',ebudi sc! V nedeljo je v Uaietki Konec stavke v Konjicah Včeraj so se v Ljubljani zaključila pogajanja zaradi stavke v tovarni usnja Laurich v 'Konjicah in se je dosegel končni sporazum, v smislu katerega se je podjetje zavezalo za dobo treh mesecev vzdrževati obrat najmanj v takem obsegu, da bosta stalno zaposleni dve tretini dosedanjih delavcev in da bo sklenilo , ... , J kolektivno pogodbo z delavci, ki jo bo iz- graditv, takozvane bagdadske železnice, m sicer v tem smislu, da bi Turčija deIa]a organizacija delavcev. Na drugi izgradila še progo Diabekr-Džire, Ir-ak pa progo Bagdad-turška meia. S tem strani je bilo tovarni priznano, da je radi se bo dogradila železnica, ki je predstavljala svojčas svetovno politično raz- stvarne .redukcije v obratu potrebno burljlvo zadevo. Kakor znano, so pričeli z gradnjo bagdadske železnice 1.1903 zmanjšanje števila delavcev in bo tovar in sicer po konzorciju, v katerem je imela Deutsche Bank odločilen vplfv. Na tej osnovi je, kakor znano, utemeljil bivši cesar Viljem II. krilatico o »Drangu proti vzhodu«, saj naj bi bila bagdadska železnica, ki se je priključila na takozvano anatolsko železnico iz Carigrada v Konio vpostavila direktno zvezo Berlin - Bagdad. Za časa svetovne vojne je bila bagdadska železnica se nedograjena. Ob koncu svetovne vojne ie prešla pod francosko upravo in leta 1921 je prešla uprava v turške roke. Z dograditvijo te pomembne proge so sanje Viljema II. sicer uresničene, toda ne za cilje nemškega imperializma, ampak za koristi narodov In dežel, ki jim ta pravica gre. Miaja vrhovni poveljnik vseh republikanskih sil gener. štaba Roco šef MADRID. 21. maja. Ha v as poroča, da se v dobro poučenih krogih, zatrjuje, da bo general Miaja imenovan za glavnega poveljnika vseh republikanskih sil, polkovnik Roco pa za šefa generalnega štaba. Japonska forsira zvezo z Anglijo TOKIO, 21. maja. »Michi-Michi« zatrjuje, da je zunanji minister Sato dal japonskemu poslaniku v Londonu nalog, da prične takoj po kronanjskih svečanostih s pogajanji za vpostavitev gospodarskega in finančnega sodelovanja med Veliko Britanijo in Japonsko, razen tega pa ima tudi nalogo, da si prizadeva, da pride do antante med Anglijo in Japonsko. Sklenila naj bi se pogodba, ki bi bila podobna pogodbi »Antante cordiale«, ki je bila «kjenjena med Francijo in Anglijo 1. 1903. Te iniciative prihajajo iz japonske strani, dočitn je angleška teza, da se sklene poseben tihomorski pakt, kateremu naj ne bi pristopili samo Anglija in Japonska, ampak vsaj še Kitajska in Amerika, mor da tudi Avstralija kot enakopravni član angleškega imperija, ki pa ima največje interese v Pacifiku. Nove zaostritve in napetosti med rajhom in katol. cerkvijo pagando, ki spominja na najhujšo propa- TRIER, 21. maja. DNB poroča: Pokrajinsko sodišče v Trierju je obsodilo katoliškega župnika Auerja radi zločina proti javni morali na 6 let robije. BERLIN, 21. maja. V tukajšnjih krtogih je veliko ogorčenje radi govora kardinala VLundeleina Chicaga, ki je pred 500 duhovniki ostro napadel nemško državo in u je v zvezi z nravnostnimi procesi proti nemškim duhovnikom in redovnikom v Nemčiji obtožil nemško vlado, da je razvila proti katoliški cerkvi v ^Nemčiji pro- gando med svetovno vojno. V zvezi tem piše organ nemškega generalnega štaba: »Berliner Borzenzeitung«, da si je kardinal nadškof Mundelein lahko v »vesti, da ni nemška javnost niti najmanj pripravljena, da mu sledi na področje, na katero jc svoječasno stopil. Ne more pa biti raynodušno, ko doznava za provo-katorske metode tega človeka, ki ga to lerira katoliška cerkev. Znamenja v politiki: Poljska še vedno koleba med Francijo In Nemčijo tem' vidijo potrdilo okolnosti, da Poljska še vedno koleba med Francijo in Nemčijo, pa ne želi biti navzoča v Ženevi, dokler niso tamkaj navzoči delegati Nemčije ter Italije. PARIZ, 21. maja. V času, ko se velika francoska delegacija pripravlja v Ženevo zasedanju sveta Društva narodov, se doznava iz Varšave, da ne bo poljski zunanji minister Bock prispel v Ženevo. V se! Me ir De Valera napoveduje izstop Irske iz DN DUBLIN, 21. maja. Reuter poroča: V teku debate o Društvu narodov v irskem parlamentu je De Valera izjavil: »T-re-uotni položaj Društva narodov je več ali manj negotov in je mogoče, da se l»o ra- Angleški namig Poljski LONDON, 21. maja. Doznava se iz zanesljivega vira, da je ob priliki konferenčen med Ldenoin in Beckom bilo govora zlasti o srednjeevropskem problemu in je ob tej priliki Eden povsem odkrito izjavil polkovniku Bečku, da dela angleška di tega svobodna Irska umaknila iz Društva narodov.« De Valera upa, da bodo imeli mali narodi še vedno možnost, da ostanejo v Društvu narodov. na odpustila okoli 60 delavcev. Glede odpuščenih delavcev je bil dosežen sporazum v tem smislu, da jih bo tovarna zopet namestila, čim bo bolj zaposlena. — Glede izgnanih tujih nameščencev je dobila tvrdka Laurich že zagotovilo, da bodo izgnani zopet dobili dovoljenje za zaposlitev v naši državi. Redno obratovanje se bo začelo v ponedeljek 24. t. m. Jugoslovenski kulturni klub V sredo zvečer je bil v Beogradu v prostorih Francoskega kluba ustanovljen poseben Jugoslovenski kulturni klub kot odgovor na ustanovitev znanega Srbskega kulturnega kluba. Za predsednika je bil izvoljen predsednik Državnega sveta dr. Štefan Sagadin. V odboru so poleg njega še vseučiliški profesorji Djaja, Viktor Novak, Dušan Popovič, Vasilij Popovič iti drugi. Rudolf Pevec V št. 19 ljublj. »Pohoda« beremo: .Narodni poslanec Pevec Rudolf, trgovec v Ormožu, je še vedno poslanec, čeravno ie nad njegovo imovino bil razglašen s sklepom okrožnega sodišča v Mariboru pod št. 5/37 konkurz. ki pa bode baje odpravljen, ker ni niti imovine za kritje stroškov postopanja. V smislu § 9 v zvezi s § 13 vol. reda za volitve poslancev ie ugasnil Pevcu Rudolfu mandat. Ne vemo, kaj je tozadevno ukrenil imunitetni odbor Narodne skupščine, ki bi moral že davno pozvati Pevčevega namestnika v skupščino/Ali bo tudi ta zadeva šla mirno nas brez posledic! Kakor znano, je bil Pevec Rudolf že pred leti enkrat v konkurzu. Izvoljen je bil na dr. Mačkovi listi s komaj 310 glasovi za poslanca v gornjegrajskem srezu, pa je takoj po volitvah zapustil dr. Mačka in šel med vladino stranko.« Neguš v Palestino V političnih krogih se čuje, da ne bo po vsej priliki rešeno abesinsko vprašanje na predstoječem zasedanju Ddruštva narodov, ne bo pa na tem zasedanju sodeloval nobeden abesinski delegat, da se prepreči vsako poostritev položaja, zlasti pa da se prepreči že napovedani izstop Italije iz Društva narodov. V tem pravcu je Anglija že vplivala na Ilaila Selassija, ki bo te dni zapustil London in odpotoval k svoji ženi v Palestino. (Jeseni pa bo Abesinija sigurno zbrisana kot članica Društva narodov. Neprijetno je bilo, ker ni hotela nobena država staviti tega predloga, končno pa se je Švica, ski delegat Motta, ki bo jeseni izvoljen /.a predsednika mandatnega odbora, odločil, da stavi ta predlog in da gre s tem Italiji na roko. vlada skupno s francosko vlado na stabilizaciji prilik v Srednji in jugovzhodni ^O 1. junija Evropi. Vsak poskus, da se seje razdor) Kmetovlci, ki jim skupni dolg pri usta- med državami Male antante, bo smatrala , novah po čl. 7 uredbe o likvidaciji kmeč- Anglija kot škodljiv in kvaren. j kih dolgov presega 25.000 Din, morajo ; vložiti prošnje za znižanje dolga pri pri- H&mmMm fidilika O čem bodo mestni očetje razpravljali na seji 26. t. m. V sredo, 26. t. m. je v mestni posvetovalnici VI. seja mestnega sveta mariborske mestne občine, na kateri bodo mestni očetje obravnavali med drugim tudi sledeče zadeve: I. odsek: Sprejem v članstvo m. občine V erstovšek Alojzij in Strajnšek Ivan. — Zagotovilo sprejema v članstvo: Možina Jernej, Gadler Ernest iri Krištof Stanko. Volitev volilcev v Kmetijsko zbornico — Kavčič Josip in tovariši, sklepanje o vložitvi tožbe na upravno sodišče zoper odločbo banske uprave glede prirastkarine. — Or osel Ina. ugovor zoper predpis davščine na vozila. -Pelikan Franc, Hubert in Ivari, ugovor zoper predpis prirastkarine. — K i f r m a n n Amalija, ugovor zoper predpis prirastkarine. — G laser Janko, ravnatelj Študijske knjižnice, napredovanje. — K r a m b er g e r Franjo, vodja kotiskripcijskega oddelka, napredovanje. — Kotnik Klementina, rnest-iia skrbstvena sestra, napredovanje. — i u v a n Olga, mestna uradnica, napredovanje. — Homer Gašpar, šolski sluga v pokoju, ponovna prošnja za vštetje iO let službe v pok. 11. odsek: Zahteve Borze dela glede ureditve računa za kurjavo v Delavskem azilu. — Prošnja /■a redno ubožno podporo: Trobentar Marija, Kalmus Antonija, Kusina Roza, Munda Ana, Škrober Antonija, Kovač Julijana. — Prošnja za zvišanje redne ubožne podpore: Grič Amalija, Marko Franc, Zavernik Alojzija. — Sprejem v mestno oskrbnišnico: Očka Terezija in Hardinka Marija. — Oddaja v oskrbo: Ndl. Frank Andrej. III. odsek: Ureditev Tvorniške c.: zveza z Alaksandrov.o iri Valvazorjevo c. Tlakovanje Tattenbaobo-ve ulice. IV. odsek: Računski sklepi in bilance mariborske mestne občine za 1. 1935-36. — Cenitev občinskih nepremičnin. predlog za preložitev termina. — Ureditev Tvorniške ceste; zveza z Aleksandrovo cesto (v Studencih) in z Valvazorjevo cesto. — Tlakovanje Tatteu-bachove ulice. — Posestvo Rosenberg, parcelacija in prodajna cena stavbišč. — Preureditev mariborskega gradu, fin. <;> program in program izvedbe v posameznih etapah. — Razdelitev podpor, pooblastilo upravnemu odboru. — Mari-janišče, društvo za podporo brezposelnih služkinj, prošnja, da se v hiši Gregorčičeva ul. 18 izvršijo razna popravila. — Društvo za zdravstveno zaščito otrok in mladine v Mariboru, prošnja za prevzem amortizacijo in obrestovanja za posojilo v iznosu Din 100.000.—. — Društvo hišnih posestnikov v Mariboru, prošnja v zadevi povračila stroškov za napravo oz. razširjenje hodnikov. — Lene Alojz, prošnja za odpis pristojbine za napravo trotoarja pred hišo Aleksandrova c. 67. — Berlot Fanika in Henrik, nakup parcele št. 166-24 k. o. Sv. Magdalena. — Sirotišče šolskih sester v Melju, prošnja za odpis večje porabe vode v II. polletju 1936. — Krščanska ženska zveza, prošnja za znižanje odškodnine za uporabo javnega sveta na Trgu svobode za ‘ombolo. — Društvo poštnih telegr. in telef. zvanič-nikov in služiteljev, prošnja za znižanje odškodnine za uporabo javnega sveta na Trgu svobode za tombolo. — Prostovoljna gasilska četa, prošnja za odpis veseličnih pristojbin od »Silvestrovega plesa«. — Tvrdka volnenih izdelkov, d. z o. z. v Mariboru, zastopana po ing. Antonu Dolenc iz Ljubljane, prošnja za odpis davščine na nezazidane parcele. V. Odsek: Pulko Marija, prošnja za podelitev dovolila za obrt gostilne v Taborski ul. 20. — Repnik Elizabeta, prošnja za podelitev -dovolila za obrt gostilne na Koroški c. 39. Halleker Julijana, obrt gostilne, nadaljevanje in premestitev iz Strme ul. 11. v Dravsko 11. — Čeh Marija, prošnja za podelitev dovolila za obrt buffeta na Radvanjski c. 49. — Šuler Cecilija, prošnja za podelitev dovolila za obrt krčme v Smetanovi ul. 4. — Smoutara Terezija, prošnja za podelitev dovolila za obrt krčme v Mag-dalenski ul. 15. Sotler Josipina, prošnja za podelitev dovolila za obrt krčme na Pobrežki c. št. 2. Zidanšek Antonija, trgovina s starimi stvarmi, premestitev iz Koroške c. št. 3. na Koroško c. 10. Chansons« močno impresijonistično izrazit. Altovski samospev Štefke Ščukanec je bil izboren. V drugi polovici koncerta smo čuli dela jugoslovanskih modernih skladateljev. »Madrigal« dr. V. Benkoviča je krasna, zelo izrazna skladba, B. Berslna »Mjesečina« se brez besed preliva nežno in prefinjeno kakor eterična godba, Z. Grgoševičeva »Večer nam je rosa padala« je nežna, mehka pesem, medjimur-ska narodna »Lepo je gledati (harm. dr. Žganec) ima silno prisrčen napev, iz tu-ropoljske »Lepi Juro« (priredil Franjo Dugan ml.) zveni mehka občutenost. Živahni narodni pesmi »Aj pre Djurkinu« in dodana »Tak veliju stara mama« (iz M. Tajčevieeve zbirke »Vesele popevke«) sta zaključili lepi spored. Posebno prijetno se nas je dojmilo dejstvo, da iz naših umetnih 'skladb, ki so jih gostje izvajali. veje pristno in nepogrešljivo hotenje za svojsko nacijonalnim izražanjem, kar je treba posebe poudariti, saj daje naši glasbeni kulturi pečat ponosne, iz zemlje vzklile samoniklosti in tvornosti. Zbor je nastopil z dvanajstimi člani-štirimi soprani, tremi alti, dvema tenorjema in tremi basi. Vodi jih prof. Mladen Pozajič. Plod njegove glasbene inteligence in vseskozi umetniške interpretacije je nenavadno fino, nad vse plemenito, iz-redno enotno in do slednjih malenkosti izdelano podajanje. Vsi glasovi so šolani, polnovredni, v skupinah in v celoti strogo izenačeni in so kot taki kos tudi najtežjim skladbam. Solidna glasbena izobrazba in inteligenčna višina omogoča zboru temeljito proniknitj v globino, vsebino, slog in iepoto posameznih skladb in jim pod smotrenim dirigentovim vodstvom dati visoko umetniške oblike in izraza. Zato jim petič doni tako top'!>-motivno izbrušeno, prožno, z eno besedi? »komorno«. Mimogrede -omenimo, da najej sede in da jih dirigent z rahl:mi kretnjami vodi iz njihove sredo. . Zagrebški madrigalisti zaslužijo svoj sloves v polni meri. Mariborčani se ju11 za. krasen užitek prisrčno zahvaljujemo.: vsi Jugoslovani pa smo na ta visoko reprezentativen zbor lahko upravičeno Ponosni. —n—s— Sodama. 'm fagota človeške deuSše Nova ameriška senzacija: trgovanje s slaboumnimi otroci Koncert Zagrebških madrigalistov Madrigalisti iz bratskega Zagreba so nam v sredo 12. maja priredili v Kazinski dvorani koncert, kakršnih Mariborčani nismo vajeni. Saj so zbori madrigalistov precej redki in v Mariboru menda še nobeden ni gostoval. Zato je prinesel omenjeni koncert tem več užitka. V prvem delu so peli nabožne skladbe starih mojstrov iz 16. stoletja. Prva je biki na spo-redu »Resonet in laudibus« iiim»ininw«p mii—n m iimiiii—i stojnem sreskem sodišču do l. junija 1. 1937. in sicer na podlagi čl. 26. uredbe \ zvezi s predpisi finančnega zakona za 1937-38. Privilegirana agrarna banka opo zarja dolžnike, naj se po tem ravnajo, ker izgubijo sicer pravico do zmanjšanja dolga po določbah uredbe in bodo morali poravnati ves dolg, če zamudijo navedeni rok, to je do i. junija J937. našega nesmrtnega skladatelja Jakoba Gallusa-Petelina (1550—1591), sledila sta: Španec Tomas L. Victoria (1540—1611) s skladbama »Estote fortes« in »Jesu dulcis metu *vla« ter slavni skladatelj madrigalov Jakob Arcadelt (roj. okoli 1514, umrl po 1557) s svojim svetovnoznanim delom »Ave Maria«. — To so plemenite umetnine, grajene v izklesanem slogu svojo dobe. 1/. njih diha globoka poduhovljenost, ki je v odlični izvedbi inteligentnega zbora prišla do vseskozi prepričevalnega umetniškega izraza. Te mo-tete je treba seveda podajati silno fino in v slogu tedanje reprodukcije. — Or-Iandus Lassus (1532—1594) »belgijski Orfej« je bil zastopan s tremi zanimivimi posvetnimi pesmimi: »Oni bien se mire«, »J’ai de vous voir« in »Petite folle«. — Claude A. Debussy je v svojih »Trois Newyork stoji pod vtisom objave tamkajšnjega lista »New York Times«, ki je v zadnjih dneh obelodanil in razkrinkal gnusne dogodke, o katerih resničnosti bi Američani nedvomno podvomili, če bi za resničnost navedb ne jamčil zdravnik baltimorske fakultete takozvanega John Hopkinsovega vseučilišča g. dr. Kanner. Ko čita človek to .razkrinkano gnilobo propadlih elementov človeške družbe, se nehote zgrozi in kar ne more verjeti, da je kaj takega sploh mogoče. Dr. Kanner je pred združenimi psihiatri v Pitsburgu javno izpovedal, da se je v zadnjih letih vršila živahna trgovina z belim blagom, ne da bi bila oblast prišla na to nedovoljeno in vsem človeškim zakonom nasprotujočo trgovanje. Pri tem zločinskem poslu so bili na delu številni sodni svetniki, ki so jih v polni meri podpirala nekatera ameriška sodišča. V zadnjih letih je bilo v Baltimoru odpuščenih iz šolskega zavoda za duševno zaostale in umobolne otroke nič manj kakor 150 dečkov in 153 deklic. Na ta način so premožne ameriške gospe prišlo do cenenih delovnih moči. Ti prekupčevalci človeškega blaga so bili prav dobro poučeni o stanju, duševnem in telesnem, vsakega posameznega otroka, ki so ga prodali brez vednosti njegovih staršev. Deklice so prišle v suženjstvo, kjer so morale marsikaj pretrpeti in preboleti. Le redkokatera deklica jc bila deležna dnevne ali mesečne mezde. Nekatere so bile z delom tako preobložene in poleg tega tako pomanjkljivo hranjene, da so kaj hitro podlegle tuberkulozi in umrle. Pri 166 primerih prodaje duševno zaostalih otrok jc dr. Kanner zasledoval življenjsko pot vsakega izmed teli nesrečnežev in« ugotovil sledeče porazne podatke. 29 jih je zašlo v prostitucijo, 6 je končalo svoje mlado življenje za zapahi, 16 je bilo okuženih z raznimi neozdravljivimi in nalezljivimi boleznimi, 51 pa se jih je poročilo. Še poraznejše so številke, ki nam kažejo na statistiko zaroda, ki je izšel iz teh zakonov. To je prava sod°ma in gomora človeške druž- be. 165 otrok; od teh 108 slaboumnih, l8 mrtvorojenih in 30 zanemarjenih otrok. ki so padli v breme socialnega skrbstva. Mnogi slaboumni otroci, ki so bili vajeni na zavodovo disciplino, red iti snago, so v »svobodi« žal pogrešali tistega urejenega življenja, ki je bilo za nje življenjska nujnost in ki jim ga je nudil zavod. Mnogo teh otrok je podleglo m0' rilki jetiki, sifilisu in drugim bolezni«1* precejšnje število pa je bilo tudi takih-ki so se sami umorili ali ki so postal' celo morilci svojih lastnih otrok, tako d;| lahko mirno rečemo, da so sp vsi t' otroci izgubili v valovih življenja, če «e že niso udali pijači. Statistika, ki nam i° s strahotnimi podatki .razkriva dr. Ka»' ner, je vrgla temne sence na moral0 nekaterih ameriškili krogov, ki so ?e spustili v kupčijo z belini blagom in to s takim, ki je potrebno že po svoje;11 razvitku brezpogojnega nadzorstva i|! dobrohotne nege. JHuiskc Živinski sejmi v Ptuju. Na živinski s£' jem dne 18. V. t. 1. jc bilo prignanih volov 43, krav 381, bikov 10, juncev 41, telic 76, telet 5, konjev 78, žrebet 7, sk»' paj 641 glav živine. Prodanih je h*10 volov 17, krav 156, bikov 6, juncev 8.tc' lic 47, telet 2, konj 24, žrebet 4, skupa-1 264 komadov. V Avstrijo je bilo prodani'1 l) konj. Cene pri volih 4—5 Din, pri kravah 2—4.50 Din, pri bikih 3.25- 5 Dj*1’ pri juncih 3.50—4.75 Din, pri telicah 3,-—4,50 Din vse za kg žive teže. Konji s0 se prodajali od 800 do 5000 Din edefl’ žrebeta 1000 do 2000 Din eno. Na svinjski sejem dne 19. t. m. je bilo prignan* svinj 97, prasccv 299, skupaj 396 komadov. Prodali so od tega 34 rilcev. CeU zanje so bile sledeče: Prasci od 6-1- tL' dnov stari 60 do 160 Din za komad, P ' šutarji 6.75 do 7 Din za kg žive teže. d ' bele svinje 7 do 7.50 Din za kg, plell'f' ske svinje 5.75 do 6.50 Din za kg teže. i itestortkma Sel je prišel v pravem trenutku in je lahko govoril z Valerijanom, Oče je sina ponovno pozval, naj ne vzdigne meča proti Konstatinu, katerega so izbrali bogovi sami. Porabi naj prvo priliko in prestopi v Konstatinov tabor, sicer zadene Valerijami očetovo proklet-stvo. In če si prav pagan, se vseeno zveličaš.« • Čuj, kdo ti je to povedal?« »Bonifacij,« v Kdo je to?< »Kristjanski duhovnik, ki je krstil tvo^ j e ga očeta iti 'brata.« Ali ti nisi krščen?« '-Midva s Kopata Uik>hi čate-a^a. liala se bova krstiti šele na smrtni postelji.« »In zakaj šele tedaj?« »Zato, da s kakim grehom ne izgubiva božje milosti. Ti niti ne veš, kaj jc to.« »tKako naj vem?« »Vidiš, to milost, ki ti jo da kristjanskl bog, da si lahko pošten in čist.« »In te milosti vidva s Konstatinom nočeta?« »Bonifacij in drugi duhovniki že vedo, kaj je prav in kaj ni prav.« »Kaj pa, če padeta preje v boju?« »Bonifacij je dejal, da pridemo vsi v nebesa, ker prejmemo krst krvi.« »Torej dotlej počneš lahko najhujša hudodelstva? Res, škoda, da nisem Konsta-tin, ali vsaj sel očetov.« »Ne govori tako, Valerijan in ne misli tako slabo o meni. Glej, Bonifacij' sc je zaman trudil, da napravi iz mene hu-idodelca!« ♦Zares, kaj pa je hotel od tebe?« Nikoli ne umorim človeka zavratno, in če se imenuje ta.človek tudi Maksencij. Kot pošten Rimljan hočem umreti ali zmagati v poštenem boju!« Vale.rijan je poznal starega človeka in je vedel, da govori iz srca. »Kakšen lažnik jc ta Bonifacij in kakšen potuhnjenec,« je izpregovoril sel po krajšem molku. »Lažnik?« »Cuj! Danes zjutraj sem slučajno slišal pogovor Bonifacijev z nekim drugim duhovnikom, ki je baš došcl k nam. Bonifacij je pripovedoval, da je svetoval Kon statinu, kako lahko opogumi vojsko. Imperator Konstatin jc bil pripravljen, češ, to itak ne Škodi.« »Kaj mu je svetoval?« »Razglasu naj, da se mu je pprkazal križ in na nebu zapisane besede: V znamenju zmagaš! Pomisli! To se je razglasilo. In kristjaftje sedaj komaj ^ kajo, da udarijo na Maksencija! Z o duhovnikom sta se sprla zaradi te la' • Valerijana jc vse to zanimalo. . »Novodošli duhovnik je spomnil . facija, da je prelivanje krvi zoper P nauk Kristovo vene. Zaradi tega na sta se duhovnika sprla.« ,. „e »No, sedaj vem, zakaj se Konstat da krstiti.« ,, „e »Tudi jaz se ne dam in se 1 ‘t0 ne bom pustil. Tega Bonifacija tudi z ^eta maram, ker jc nahujskal tvojega j6 zoper tebe. In tak človek se 1 ., uje! Kristov namestnik! Pa kako se 11 *" rja.« Strašno jo tudi lakomen časti in d naj »Papež Melhijad je že vedel, ki k pošlje v Konstatinov tabor.« Ckoiiec fl a r i Br. HUttitotskir ib unuitf Na Ptujski cesti je sinoči tovorni avto povozil do krvi in nezavesti mlajšega moškega ter dekle Sinoči okrog 12. ure so bili nenadno obveščeni tezenski orožniki, da ležita tik ob robu ceste pri gozdu, kjer se končuje Ptujska cesta, neznan moški in neznana ženska, nezavestna in vsa v krvi. Orožniška patrola je takoj odhitela na mesto nesreče in našla oba ponesrečenca, ki ju pa ni mogla zaslišati, ker sta ležala nezavestna, poleg njiju pa je bilo na tleh zlom Ijcno in razbito dvokolo. Po delavskih knjižicah, ki sta jih imela ponesrečenca pri sebi, se je ugotovila identiteta. Sta to 221etni delavce Piberčnik Franc iz Sv. Miklavža niže Ptuja in 191etna Marciuš Julka iz Nedeljišča pri čakovvi. Vozila sta se na enem kolesu v sb* proti Ptuju, kjer ju je medpotoma povozil neki tovorni avto ter ju težko poškodoval. Piberčnik ima težke poškodbe na glavi, medtem ko ima Marciuševa zlomljeni obe nogi. Vrlim orožnikom sc je posrečilo, da so na podlagi kosa lesa, ki je ležal na cesti, kmalu nato izsledili lastnika tovornega avtomobila iz Hajdine. Oba ponesrečenca so poklicani mariborski reševalci nemudoma odpremili v tule. splošno bolnišnico in je njuno stanje zelo resno. Po številki kolesa, so vrli tezenski orožniki prišli prav po naključju še do druge rešitve, ki jim je razjasnila drzno tatvino dvokolesa, ki jo je bil prijavil delavec Mlinarič, ki je pustil kolo samo za trcnotek pred šabedrovo gostilno. Njegovo kolo je ležalo sedaj pri ponesrečencih, kar znači,, da sta se ponesrečenca Piberčnik in Marciuševa odpeljala z izmaknjenim kolesom proti domu in ju je, še predno sta zavozila v gozd, doletela usodna nesreča. Špansko vprašani* se ho na zahtevo ValencHe vendarle obravnavalo pred DN Po 22 letih se je vrnil v domovino, pa je zopet odšel Pred tedni se je vrnil po 22 letih ujetništva v Rusiji v svoj rojstni kraj Muta 41 letni ključavničar Rudolf Vrhovnik. Leta 1915 jo odšel na rusko fronto, kjer ie bil ujet in odgnan v Sibirijo. Tam je bil v skupnem taborišču z brati Cehi, ki so po svetovni vojni krenili domov. Vrhovnik pa ie krenil na Kitajsko ter si tam našel dobro službo. Lani pa se je zbudilo v njem domotožje ter sc je napotil preko Rusije, Poljske, Nemčije, Čehoslova-ške domov. Pripovedoval je, da so ga v Nemčiji takoj zaprli, kor so ga smatrali za komunističnega agitatorja. V Pragi je našel nekaj tovarišev iz sibirskega taborišča, pri katerih je živel nad mesec dni. Ker ni doma poznal nikogar in ker se ni ‘Mogel vživeti v razmere, je Vrhovnik te dni preko Avstrije odpotoval nazaj na ^tajsko. Otrok v škafu vrele vode V torek, dne IS. majnika t. 1. je bil na pokopališču v Apačah pokopan 18mese-čni otrok Antonija Rakovec iz Plitvice v Apački kotlini. Na binkoštni petek dne 14. majnika t. 1. se je igral v sobi, kjer je ležala mati Ljudmila Rakovec v porodniški postelji ter bila doma sama z malimi °troci. Mož Franc Rakovec je bil kot ce star zaposlen na cesti, starejša 8 letua hčerka pa v šoli. Ko se jo mala Antonija nlazila okrog štedilnika, pri katerem je bil postavljen škof vrele vode, ji je spo Vsililo -ter je padla v vrelo vodo tako •'esrečno, da je zadobila po vsem telesu 'Uide opekline, katerim je podlegla. Himeu! V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Slapernik Anton, orožniški Narednik. Gornja Dobrinja, in Ccrenjak Elizabeta, zasebnica, Slovcnjgradec; Ko lilrič Maks, tkalec, in Kosi Marija, tov delavka, Vetrinjska 22; čepe Lcopol, minski pomočnik. Pobrežje, Gosposvetska ulica 23, in Sori Elizabeta, delavka, broška 43. ■ Horvat Jožef, tkalec: in ^eč Terezija, tkalka. Pekel 22; Zaveršnik Ailalbert, zasebni uradnik, in Turk Marica, zasebna uradnica, Aleksandrova 74; Angeljko, tehn. uradnik, in Verd-!'jk Danica, zasebnica, Meljska 56; Sku-Frančišek, dimnikar, in Petelinšek i aroIina, zasebnica, Rajhenburg; Robnik Va", elektrotehnik, in Čuk Marjeta, za sebnica, Sodnu 15; Holcman Ernest, briv ta Pomočnik. in Scdlak Ana, tkalka Celjska 69; Fleisinger Ciril, tkalski P mojster, in Postružnik Rozalija, navijal °inočnik, in Sclnveighofer Matilda, fri-fCrka, Vošnjakova 19; Gragl Jožef, puš in Gruber Elizabeta, kuharica, Sodna : Perk Bogomir, kmet, in Korošec Ma-'la. kmečka hči, Majšperg. — Rog daj srečo! J* poštno službe. Upokojena sta in in -l0.1 *'ran Irgolič pri pošti Maribor L višji kontrolor Ignacij Pečar pri pošti logaški Slatini. Smrtna kosa. Na posledicali stekline K'*no Unšon. Najboljši popularni film »Romeo in Julija«. Norma Shearer, John Barrymore. ŽENEVA, 21. maja. Generalno tajništvo Društva narodov je objavilo depešo, ki jo je prejelo od novega španskega republikanskega zunanjega ministra 1. Girala. V tej brzojavki zahteva minister v imenu nove valencijske vlade od Društva narodov, da se španski problem ob priliki ponedeljkovega zasedanja sveta Društva narodov obravnava skupno z vprašanjem vmešavanja tujih sil v špansko državljansko vojno. Razprava o tej kočljivi zadevi je bila, kakor znano, v decembru 1936 odstavljena z dnevnega reda in sicer na intervencijo nekaterih velesil. Generalno tajništvo je sedaj ustreglo želji španske vlade in je stavilo na dnevni red bližnjih obravnav po svetovanje o Španiji. Kot glavni delegat Španije se udeleži tega zasedanja prejšnji zunanji minister Del Vayo, ki je že odpotoval v Ženevo, španska vlada zahteva proučitev vprašanja rednih vojaških odredov za Francovo vojsko. Valdncijska vla- da vidi v tem javen izraz sovražnosti proti zakoniti španski vladi. V ženevskih krogih so zelo rezervirani, ker se bojijo večjih komplikacij kot posledice sprožitve španskega vprašanja v okviru D. N. V gotovih krogih se domneva, da bo ženeva vso zadevo izročila londonskemu odboru, ki bo dobil nalogo, da Španijo potolaži. PARIZ, 21. maja. V tukajšnjih krogih je zahteva španske vlade, naslovljena na Dni štvo narodov, močno presenetila. V Parizu prevladuje mnenje, da je španska zadeva pridržana londonskemu nevmeše-valnemu odboru. Tudi iz angleških krogov se čuje mnenje, da je za pc^vetovanja o Španiji kompetenten izključno londonski odbor ter se bo Anglija izrekla proti ženevskemu obravnavanju tega problema, ker se je sicer bati, da bi se pravkar sprožena izravnalna prizadevanja v španskem vprašanju lahko izjalovila. Spaak Delbosu: Belgija je zvesta te LUm.rl v splošni bolnišnici mizarski moj- ster sta* 53 m občinski svetnik Ivan Klančnik, let. Žalujočim tiašc toplo sočutje, nlk. Nov vozni red mestnega avtobusnega podjetja stopi v veljavo v soboto dne 22. maja t. 1. Važnejše spremembe so sledeče; Proga 1 vozi po Frankopanovi cesti mimo Kasarne Kralja Petra, po Delavski ulici in Eetnavski cesti in ne več po Ma-gdalenski. Ob nedeljah ih praznikih vozi avtobus redno od ptujskega vlaka ob 22. uri zvečer. V Selnico vozi avtobus ob tor rili. sredah in sobotah iz* Maribo.ra ob 6.30 in 15.15, kakor do sedaj, vrača se istotako kakor do sedaj. Ob nedeljah in praznikih odhaja iz Maribora ob 7.—, 13.15 in 18.30. iz Selnice v Maribor pa se vrača ob 7.45. 13.50 in 19.15. — V Sv. Martin odhaja ob torkih, sredah in sobotah ob 6.10 in 12.15, vrača pa se od Sv. VLartina ob 7.— in 13.15. Ob nedeljah in praznikih odhaja iz Maribora ob 7.—, 14.30 in 19.—, vrača pa se od Sv. Martina proti Mariboru ob 8.—, 16.—, in 20.— uri. —• V Ruše odhaja avtobus ob sredah in sobotali iz Maribora ob 10., vrača pa se iz Ruš ob 10.45. Ob nedeljah in praznikih odhaja iz Maribora ob 15., vrača pa se iz Ruš ob 18. uri. — V Radvanje Limbuš odhaja iz Maribora dnevno ob 6.30 in 12.35, vrača pa se iz Limbuša ob 7.13. Ob sredah in sobotah odhaja proti Limbušu ob 9. in sc vrača iz Limbuša ob 9.28. Ob sobotah in dnevih pred prazniki odhaja iz Maribora ob 15.10 in se vrača iz Limbuša ob 15.35. Ob nedeljah in praznikih vozi voz redno ob vsaki uri od 14. dalje do 20.30, v prvih popoldanskih in večernih urah vsake pol ure in sicer do Peker, gostilna Tomše. Vse druge spremembe so razvidne iz voznih .redov, ki so nabiti od jutri dalje na običajnih mestih in v javnih lokalih. Občni zbor Pedagoške centrale z običajnim dnevnim redom se vrši v nedeljo 23. maja ob 10. uri v slavnostni dvorani drž. učiteljske šole v Mariboru. Člani naj se ga udeleže po možnosti v čim večjem številu, vabljeni pa so tudi vsi prijatelji. Odbor. Sokol Tezno — v Št. lij! Sokoli kolesarji se zbirajo v nedeljo ob 13.15 na letnem telovadišču za odhod v Št. lij! — Zdravo! Združenje kovinarjev poziva svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži pogreba tovariša Klančnika Ivana, mizarskega mojstra, ki bo v soboto ob pol 17. uri na Pobrežju. Za soboto, dne 22. t. m. najavljeni samaritanski izpit Rdečega križa se mora radi tehničnih ovir preložiti na petek, dne 28. tm. ob 18. uri. Vrši se v prostorih OUZD. Koncertna revija Glasbene Matice, v sredo 26. t. m, v Unionu obeta postati najzanimivejša koncertna letošnja prireditev. Z izbranimi točkami nastopijo vse ustanove Glasbene Matice; šola, zbor in orkester. Že po svojem aparatu bo koncert impozanten, saj bo Sodelovalo nad 200 izvajalcev. Vstopnice za koncert, ki zasluži vsekakor rekordnega obiska, so v predprodaji v trgovini ge Zlate Briš- BRUSELJ, 21. maja. Predsednik vlade Van Zeeland je priredil sinoči na čast fran coskemu zunanjemu ministru Delbosu, ki se mudi v Bruslju, svečano večerjo, na kateri je bil navzoč tudi zunanji minister Spaak, ki je ob tej priliki v zdravici zatrjeval Delbosu, da je Belgija zvesta. Ideal Belgije je: Zvestoba Društvu narodov, kolektivna varnost ter nedeljivi mir. Belgijska neodvisnost ni stavila niti najmanj v preizkušnjo francoskega prijateljstva. Belgija bo svojo neodvisnost umela izpolniti v znamenju svoje posebne misije na zapadu. Francoski zunanji minister Del-bos pa je v svojem odgovoru dejal, da je tudi Francija prežeta z istimi mirovnimi ideali. Francija ne ogroža nobene druge države in si prizadeva, da živi z vsemi narodi v miru ter da se z njimi sporazumeva. Tehnično-komercialni abšturijentski tečaj na Dunaju. Kakor smo izvedeli je otvorii tehnološki obrtni muzej na Dunaju dvosemestrski abiturijentski tečaj. Tečaj je namenjen za ljudi, ki so končali srednjo šolo in nameravajo vstopiti v službo pri industrijskih podjetjih, pri katerih pa je v gotovem obsegu potrebno tehnično komercialno znanje. Ravno v te svrhe se je ta tečaj ustanovil ter brez-dvoinno odgovarja vsem praktičnim zah tevam. Prospekte in tozadevne informacije dobijo oni, ki želijo obiskovati tečaj, pri Putniku v Mariboru. Mestna podjetja — avtobusn; promet sporoča, da vozi mestni avtobus 23. tm. ob 5.30 na vrh Pohorja. Izlet bo samo v slučaju lepega vremena in ob zadostnem številu prijav. Interesenti naj pošljejo svoje prijave v prometno pisarno Glavni trg tel. 22-75. Cena samo Din 20._________ Hotel „0rei“ budjevačho pivo Glasbena Matica. Božja pot ali pa žeg-nanje, vedno je okoli cerkvc dosti beračev, med njimi tudi slepcev, ki na različne načine opozarjajo mimoidoče nase. Ta slika se mi vedno znova vrača, kadarkoli da dirigent znamenje za »Slepač-ko«. Tiha, komaj slišna jo začetkoma slepčeva prošnja za inilodare, ljudje gredo brezbrižno mimo njegovega gorja. Zavest njegove nesreče postaja močnejša, njegova prošnja zato glasnejša. Misel se mu plete dalje, prodira vedno globlje, prošnja je še glasnejša, dokler ga ne premaga strašna zavest njegove usode in razpaljen kriči in toži vso grozo svoje bolečine. To mojstrovino našega domačega umetnika .los. Slavenskega bo podala Glasbena Matica na svojem prihodnjem koncertu. Sokol Maribor H. Pobrežje priredi v nedeljo 30. maja tombolo, na katero se opozarjajo vsa društva in cenjeno občinstvo. Čajanka Angleškega kroižka, V proslavo kronanja angleške kraljevske dvojice bo v sobo to, 22. tm. ob 18. uri v »Vesni« čajanka Angleškega krožka v Mariboru. Na sporedu so glasbene in pevske točke. Sodelujejo iz prijaznosti uglC' dni mariborski umetniki, člani in prijatelji društva prisrčno vabljeni. Odbor. Občinski odbor Rdeč. križa Krčevina Košaki priredi v nedeljo 23. maja točno ob 10. uri v krčevinski šoli sestanek članov in podmladkarjev. Na dnevnem redu je: 1. slavnostna izročitev odličja, t. j. srebrne kolajne podpredsedniku, gdu. Pohorsko sokolsko okrožje priredi kolesarski izlet v Št. lij v Slov, gor. dne 23.' maja. Odhod posameznih edinic: Zreče 8.15, Konjice 9.—, Tepanje (za edinice Špitalič, Oplotnica, Loče) 9:25. Slovenska Bistrica /(edinice: Poljčane, Laporje, Črešnjevec, Slov. Bistrica) 10.25, Zgornja Polskava 10.50 (Zgornja in Spodnja Polskava ter Pragersko). Fram - državna cesta 11.10 (Fram, Rače. Sv. Marjeta), Slivnica 11.25, Hoče 11.40 (Hoče - Razvanje). Cela skupina vozi dalje preko Kralja Petra trga v Studence, kjer je odmor in kosilo. Sv. Lovrenc in Ruše odhajata iz Ruš db 12.10, Limbuš 12.30, Tezno 12.30 v Studence. Odhod iz Studenc-Sokolski dom 13.10. — Obleka: kroj (članice tudi telovadnega) ali civil z znakom. Poletimo v čim lepšem številu na mejo. Načelstvo. Udeleženci okrožnega sokolskega zle* a v št. Ilj naj si po možnosti preskrbe vozovnice (nedeljske karte) že v nedeljo dopoldne v predprodaji na kolodvoru, da ne bo pred odhodom vlaka prevelikega navala. Razen običajnih vlakov .ie odhod zadnjega vlaka iz Št. lija ob 23. uri, za katerega veljajo nedeljsko karte in druge vozne olajšave in priporočamo, da se izletniki poslužijo največ tega vlaka, ker običajni vlak, ki odhaja iz Št. lija ob 21.08 (to je 9. uri), ne bo imel dovolj po-jačanja. Ne zamudite ugodne izletne prilike! V nedeljo vsi v Št. lij! Meja vas kliče! Zdravo! Sokolsko društvo Št. lij. odlikoval glavni odbor R. K. v Beogradu, 2. predavanje iz zdravstvene stroke. Uprava pravoslavne parohije v Mariboru obvešča svoje varnike, da prične odslej sv. liturgija ob nedeljah in praznikih ob 9. uri in to do konca septembra tekočega leta. V nedeljo dne 23. t. m. odslužil so bo parastos po bivšem članu cer kvenega odbora pok. g. Miroslavu Ribariču. V pondeljek dne 24. t. m. slavi tukajšnja kapela svojo hramovo slavo sv. Cirila in Metodija, na kar se verniki opozarjajo, da v či mvečjem številu prisostvujejo temu obredu. Ljudska univerza. Drevi radi predavateljeve obolelosti ne bo predavanja. Poslabšanje. V smislu dunajske vremenske napovedi za danes bo oblačno, nevihte in južni vetrovi. Nočno lekarniško službo imata danes učitelju Šuidi Leopoldu, s katero ga jc‘Minafikova in Remsova lekarna. Stran 4. Mariborski »Ve 2 c r n TTc člane poverjeništva ponovno opozarjamo na plenarni sestanek, ki bo drevi ob 20.15 pri »Zamorcu«. Novi poletni vozni red (Veijaven od 22. mala.) Usattes o polnoči stopi v veljavo novi J bistvenih razlik, le nekateri vlaki, ki p>ri-voztii red na naših Zveznicah. Na pro- bajajo in odhajajo iz Maribora, imajo gah, ki vozijo mimo Maribora sicer ni'nekoliko spremenjene prihode in odhode. Prihodi vlakov v Maribor gl. kol. čas V. vi. Iz smeri Liubijana, odnosno Zagreb 2;53 B Trst, Ljubljana, Beograd, Split Sušak. Zagreb 0.36 P Ljubljana 7.49 B Beograd Split, Sušak. Zagreb, Ljubljana (15- VI,—15. IX.) 9.18 P Ljubljana, Zagreb 11.48 P Postojna, Ljubljana, Zagreb, Beograd 16,09 B Split, Sušak, Zagreb, Trst. Ljubljana 17.22 P Postojna, Ljubljana, Zagreb 22.15 P Ljubljana, Zagreb Odhodi vlakov iz Maribo*a gl. kol; Cas V. vi. V smeri iSjubffana, odnosno Zagreb 2SO B Trst, Ljubljana Beograd. Sušak, Split, Zagreb 5.1*5 P Ljubljana, Zagreb 9.20 P Ljubljana, Postojna, Zagreb 13.58 B Trst, Ljubljana. Zagreb. Sošak, Split 14.15 P Ljubljana, Postojna, Trst 18.02 P Ljubljana, Zagreb, Beograd 21.1« B Zagreb. Sušak, Split, Beograd. Ljubljana (15- VI.—15. IX.) 251.40 P Zidani most. Ljubljana Čakovec in Murska Sobota 5:32 P Murska Sobota, Kotoriba ■ 8.37 P Čakovec 11.12 P Murska Sobota, Kotoriba 17.00 p Murska Sobota, Kotoriba 21.40 P Čakovec, Kotoriba______________________ Koroško -«30 P Ruše 5.41 P Prevalje Velenje, Celovec 13.20 P Prevalje, Velenje. Celovec 14.32 P Ruše 18.48 P Prevalje. Celovec Št- lij in Avstrija 3.13 I) VVion, .Berlin Warszawa 7.08 P St. Ilj, Wien 812 B VVien, Praga (Od 15- VI.—15. 10.00 P St. Ilj, VVien 13.05 P St. Ilj. Wien 16.30 D Wieu, Praga 18.38M Št. Ilj (samo ob delavnikih) 20.50 P Št. Ilj, Wjen IX.) Čakovec in Murska Sobota 6.36 P Čakovec, Kotoriba 8.52 P Kotoriba Murska Sobota 14.21 P Čakovec 18.33 P Kotoriba, Murska Sobota 21.56 P Kotoriba, Murska Sobota Koroško 5.24 P Ruše 7.30 P Prevalje 12.26 P Celovec, Prevalje, Velenje 16.52 P Ruše 20.37 P Celovec, Prevalje, Velenje Št. Ilj in Avstrija 2.30 D Berlin. VVarszaua Wien 7.38 M Št. Ilj (samo ob delavnikih) 8,23 P Wien, Št. Ilj 12.14 P Miirzzuschlag, Graz, Št. 111 13.34 D Praga, Wlen 17-40 P Wien. Št. ilj 20.41 B Praga. VVicu (Od 15. VI.—15. IX.) 21.20 P Wien. Št. Ilj —,'fr,y"ry^ Zadnjo prvenstveno tekmo bo odigral SK Železničar v nedeljo 23. t. m., in sicer v Mariboru proti SK Celju. Nedeljska prireditev bo obenem poslednja tekma v letošnjem finalnem tekmovanju za prvenstvo LNP. fHmUmhe t*wke Binkoštni sejem. Na binkoštnj torek je bil v Marenbergu običajni kramarski in živinski sejem. Radi lepega vremena ie prišlo rekordno število kramarjev. Domači in okoliški kmetje so prignali 53 glav goveje živine, 22 svinj in 2 ko>nia> Bilo je sicer mnogo ljudi ali zelo malo kupcev. Kulturne novice. Pod okriljem tukajšnjega »Rdečega križa« priredijo »Maren-berški slavčki« pod vodstvom šolskega upravitelja Tomažiča 9. junija mladinski koncert. Na sporedu bodo narodne i>> umetne skladbe. — Narodna šola priredi koncem šolskega leta razstavo ročnih del, risb in drugih izdelkov. — Pri SV. Treh kraljih bo 4. julija veliko narodno slavje Ciril-Metodove družbe. Zgublieno Bel pleten NAMIZNI PRT se je zgubil na Aleksandrovi cesti. Odda naj se v upravi lista. 2687 Stanovanje SPREJMEM GOSPODIČNO na stanovanje. Slovenska ul. 24 hišnica. 2684 Razno BRZOJAVKA! Danes in jutri pojedina morskih rib: skarpenov brodet, grongov zrezek, skombri. ce-voli, moli, brancini, kalamari, sardele, male ribice. Gostilna Vicel, Rotovški trg 8 2696 ZA BIRMO ročno torbice raznobarvne od Din 8-— naprej. Zp potovanje ročne kovčeke, torbice nahrbtnike itd. v veliki izberi in nizkih cenah priporoča Iv. Kravos. Aleksandrova c. 13-2508 IZJAVA! Preklicujem s tem vse vesti, ki sem jih raznašala o gospoda Mirtiču Ludoviku, slikarskemu mojstru v Mariboru, kot neresnične in se lrfu zahvaljujem da ie odstal od kazenskega pregona. 2686 Krope Cecilija. Prodam LEP KOLESELJ za izvoščki na prodaj. Vojašniški trg 3. 2082 Pristna PERZIJSKA PREPROG V .1-20X2 na prodaj. Na ogled pri špediciji »Merkur« Meljska 12. 2W Sobo odde SOBO v mirnem delu mesta, oddani stalnemu gospodu ali letoviščarju. Naslov v upravi. Službo dobi SLUŽKINJO boljše dekle, srednjih let. samostojno v meščanski kuhi $ vseh hišnih delili, pošteno, pridno in snažno, iščem K trem osebam v Mariboru. nudbe pod »Zanesljiva«. upravo lista. 268.1 Člani zaloge pohištva javljajo tužno vest, da je njihov častni član gospod Ivan Klančnik iiidustrilalee v četrtek 20. maja, po kratki, težki bolezni za vedno v Gospodu zaspal. Pogreb se vrši v soboto 22. maja'ob pol 17. uri iz mrtvašnice na pokopališče na Pobrežju. M a r.i bo r. dne 21. maja 1937. Člani zaloge pohištva. Sodoma in Gomora Angelik je slonel ob zidu, roko, v kateri ie imel prazen bokal, je držal privzdignjeno in ko jc pater-vratar ravno najbolj nanj kričal, ga je prekinil. »Holt!« je zaklical iti potem z blaženim asm e v oni na ustnicah začel polglasno peti: »Mi ga pa pijemo, pijemo...« »Molči - pijanec!« je v največj} Ijuto-s*ti zavpil pater-vratar. »Molči in se spra- vi v svojo celico.« Pater-vratar in cerkovnik sta nato 'prijela Angelika vsak za eno roko, ga zavlekla v njegovo celico ter ga položila na njegovu ležišče. »Vi-vat cvi-i-ček in revo-vo- 3 volucija,« je zastokal nesrečni Angelik in potem z 'bokalom v roki zaspal. Pater-vratar je še nekaj trenutkov obstal pri ležišču in z mokrimi pogledi motril svojega smrčečega sobrata. Nato pa je pljunil na tla in odpeljal cerkovnika v pisarno patra-gvardijana, da tamkaj pove iti popiše, kaj je vse počenjal pater Angelik na Potu s Pozija domov. Tudi pater gvardijan je bil globoko užaljen radi sramote, ki jo je Angelik storil vsemu samostanu in ker ni cerkovnik pozabil pripovedovati, kako izredne zasluge si je bil pridobil, da ni postalo pohujšanje še večje. Pater gvardi- jan ga je radi tega tako toplo pohvalil, da so se v cerkovnikovem srcu porodila najlepša uganja na lepo ter izdatno napitnino. Toda ta upanja se niso izpolnila: Pater gvardijan je sicer obljubil cerkovniku bogato plačilo, ki naj bi ga pa prejel šele na drugem svetu, pričakovanega žvenka 'tu cvetika pa ni kar nič hotel odriniti. To je cerkovnika s Pozija tako razdražilo, da je, odhajajoč iz samostana, pričel posnemati zgled patra-vratarja in se tudi poslovil s trpkimi besedami, vzetimi iz področja živalstva, in s čudno izjavo: »Prav je imel pater Angelik, da jim je napravil tako sramoto.« Toda patru Angcliku nj bilo s tem spreobrnenjeni cerkovnikovega mišljenja prav nič pomagano. Očetje kapucini so bili ogorčeni in njih nevolja je bila toliko večja, ker jim je bilo dobro znano, jim je v deželi vladajoča francoska f'ran* coska gosposka prav malo naklonjena 1 da jih lioče framazonski maršal Mariii01^ odpraviti drugam,* njihov samostan P spremeniti v vojašnico. ,0 Kapucini so sc ravno radi tega 2® trudili, da se čimbolj prikupijo skemu prebivalstvu, kakor tudi °^'ollCbi uom, in da bi se nič ne pripetilo, kai moglo dati povod pritožbam in Iial5f. ;e votlo im mlin francoske gosposke, k* prežala na trenutek, da kapucine stl* in prežene. v , Jal Pri večerji v refcktorijn Pa v «no ta dan splošen molk. Vsi so grdo, gledali. (Nadaljevanje sledi-) Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratnl del odgovarja SLAVKO REJA. predstavnik .ravnatelj STANiKO DETELA, v&i v Mariboru. Darujta za azilni skladJPjji Tiska Mariborska tiskarna d. d« \