Oxf. 971 :187:(234.3-'11 +234.422.1) 
DELOVNO ZBOROVANJE VZHODNOALPSKO-DINARSKIH 
FITOCENOLOGOV V TRSTU 
Mitja Zupančič 
Po temeljiti predlanski pripravi 23.-25. 5. 1979 v Velikem Repnu nad Trstom) 
na letošnje delovno zborovanje vzhodnoalpsko-dinarskih fitocenologov v Trstu 
smo z delom zborovanja zadovoljni. Osrednja tema zborovanja je bila ekološka, 
horološka, vegetacijska, sintaksonomska, taksonomska in ekonomsko-gojitvena 
problematika vrste Ostrya carpinifolia. Zborovanje Ostrya-Symposium so orga-
nizirali italijanski fitocenologi s pomočjo njihovega društva Societa Italiana di 
Fitosociologia v okviru Vzhodnoalpsko-dinarskega društva za proučevanje vege-
tacije (Ostalpin-dinarischen Gesellschaft fur Vegetationskunde). Udeležilo se ga 
je okoli 50 znanstvenikov, članov tega društva, iz petih držav. Najštevilnejši so bili 
Italijani, s prek 20 udeleženci in gostl, Jugos.lovanov je bilo 19, od tega 6 Slo-
vencev, 7 Avstrijcev, 2 Nemca, 2 švicarja in 1 Madžar. 
V dveh dneh, 7. in 9. junija, se je zvrstilo 22 referatov, ki bodo izšli prihodnje 
leto v novem g.lasilu univerzitetnega botaničnega inštituta v Trstu Studia Geo-
botanica. Dva dneva, 8. in 10. junij, sta bila namenjena celodnevnima študijskima 
popotovanjema. 
Predavanja so zajela precejšen del problemB.tike, ki jo je narekoval program 
zborovanja, ki je zajel celotno najstrožje območje vzhodnoalpsko-dinarskega 
prostora (Avstrija, Italija, Jugoslavija) . Prispevki so ce!o presegali to območje, 
zlasti pa razprave ob referatih. Nekatere razprave so bile tako poglobljene, da 
jih lahko štejemo za koreferate. V tem pogledu so bili najživahnejši italijanski 
kolegi, zlasti D. Lausi in L. Poldini, med Avstrijci H. Reisigel, Madžar A. O. Horvat, 
Nemec P. Seibert, od Jugoslovanov pa I.Trinajsti6 in P. Fukarek. 
Največ referatov je obravnavalo vegetacijsko problematiko; pr-edvsem pomen 
vrste Ostrya carpinifolia kot graditeljice ali sograditeljice fitocenoz ali vrste, ki 
se v manjši meri pojavlja v različnih drugih termofilnih in termofilno-heliofilnih 
fitocenozah od Mediterana do ekstremno toplih rastišč v celinskem svetu. Raz-
pravljali smo o razvojnih poteh posameznih fitocenoz, kjer ima Ostrya carpinitolia 
pomembno vlogo, o razprostranjenosti te vrste in o njenih sistematskih problemih . 
Predstavljene so nam bile tudi sinekološke in autekološke raziskave Ostrye 
carpinifolie. Dotaknili smo se gospodarjenja s fitocenozami kjer dominira, ko-
dominira ali pa je samo prisotna. 
Kot smo že omenili se je zborovanja udeležilo 6 Slovencev: dr. L. Marinček, 
dr. E. Mayer, dr. l. Puncer, mag. A. Seliškar, dr. T. Wraber in dr. M. Zupančič . L. Ma-
rinček in A. Seliškar sta prebrala referat: Mozaičen kompleks realnih fitocenoz 
in njegov sindin8.mičen odnos na rastišču naravne potencialne asociacije Ostryo-
Fagetum, l. Puncer in M. Zupančič pa: Ekološki in gospodarski pomen vrste 
Ostrya carpinito/ia v Sloveniji. 
Prvi dan terenskega dela smo križarili po okolici Udin (Videm). Ogledali in 
razpravljali smo o fitocenološki , f~oristični in ekološki problematiki asociacij 
Carici umbrosae-Quercetum petraeae Poldini, Tilia cordatae-Ostryetum Forniciari 
in Mercuria.li ovatae-Quercetum pubescentis Poldini. Poslednja asociacija je po-
dobna naši Querco-Ostryetum HT. 1938 s. lat. Naslednja ekskurzija je bila v 
okolico Tolmezza. Ogledali smo si suho in toplo predalpsko travišče oziroma 
46 
kamnišče na vršaju hudournika Centaureo dichroanthae-Giobularietum cordito/iae 
S. Pignatti in njene razvojne faze oziroma dinamiko, ki gre od začetne faze 
Dryas octopetala-Leontodon hyoseroides prek omenjene asociacije v grmišču 
Pineturn austroalpinum pinetosum mughi in v relativno boljših ekoloških razmerah 
v heliofilni gozd Pinetum austroalpinum pinetosum nigrae . Obe študijski potovanji 
je uspešno vodil dr. Livio Poldini. 
Pohva.liti moramo italijanske kolege, na čelu z dr. Eriko in dr. Sandram Pignatti-
jem, ki so domiselno in racionalno izpeljali organizacijo tega zborovanja . 
Na skupščini društva smo za novo mandatno obdobje izvolili novo vodstvo. 
Predsednik društva je dr. E. Mayer, podpredsedniki so dr. L. lljanic, dr. L. Poldini, 
in dr. H. Nikelfeld, glavni tajnik je dr. L. Marinček in vodja dokumentacijskega 
centra dr. Erika Pignatti. 
Jubilant MARTIN POTOČNIK 
))če je kdo od naših gozdarjev naredil za domače 
in tudi za splošno gozdarstvo v takratnih letih kaj 
dobrega in naprednega, je bil eden tistih zagotovo 
Martin.c< Tako so govorili njegovi sodobniki in njegovi 
nasledniki pred devetimi leti , ko je odhajal v pokoj 
in prav tako ugotavljajo danes. ko obhaja svojih 
sedemdeset let. 
Gre za dvoletno sadjarsko vinarsko šolo v Mari-
boru . Na ravni meščanske šole ga uči znameni t i 
slovenski sadjar prof. Priol. Konča jo z odliko . 
Kam zdaj? Svet in življenje na njem se še bolj 
zapirata. Doma počaka prve priložnosti . Svetovna 
kriza trka vedno glasneje na vrata in sega s praznimi 
rokami do mize . 
V Mariboru snujejo enoletno gozdarsko šolo. Za 
velike gozdne posestnike šolajo gozdne čuvaje . Takrat ga gozd pritegne. Veli-
častnejši je kot sadovnjak, lepši, zanimivejši. Petindvajset jih je. Uči jih inž. So-
tošek, inž. Zirenfeld, inž. Vodopivec. Slovenščine in srbohrvaščine jih uči dr. Franc 
Sušnik. šola je hitro pri kraju. Služenje vojaškega roka ga reši zopetnega kam? 
Ko sleče vojaško suknjo ustanovijo v Mariboru dvo.letno gozdarsko šolo. Vodi jo 
inž. Sotošek, človek naprednih in revolucionarnih idej. Ker ima že enoletno šolo 
za seboj, ga vzame naravnost v drugi letnik. Preizkusijo ga vsi profesorji kaj 
zmore, občutek dobi, da ga vprašujejo več kot druge. 
Po treh letih službovanja v Belju se vrne v Mursko Soboto. Na banovini dobi 
mesto uradniškega pripravnika. Je prvi gozdar, ki ga takrat sprejmejo v Sloveniji 
v državno službo. Po treh letih položi gozdarski administrativni strokovni izpit. 
Z banovinskim dekretom ga leta 1938 premestijo za sreskega gozdarja v Dravo-
grad. Okrog sebe okuša zmajevsko prebujanje nemškutarstva, ki voha bližnji 
Hitlerjev prihod . Ob jugoslovansko-avstrijski mej i rešuje zadolžene kmetije pred 
grabežljivo roko nemško obarvanih mogotcev. Kadar je potreba, se )•pregreši« 
tudi zoper strogo strokovnost, da le kmet -lahko odplača dolgove in da ostane 
posestvo slovensko. Odide za gozdarja k srednjeevropskim rudnikom svinca v 
47