J. JANEŽIČ: Ustroj osnovnih šol drugje in pri nas/ .. Šola pj-eteklosti, ki žaj, pri nas še v foistvu živi, je razdelila učence y razrede po njihovi starostni dobi. Tako so bili in so učenci istih Iet vpisani v isti prvi razred, izvzema se le one, ki spadajo med takozvano abnormalno defektno deco. Najsrečnejši med .njimi so potisnjeni v pomožno šolo in razred (tam kjer ti razredi postoje), drugi manj srečni pa čakajo svojega duhovnega dneva, običajno v slabih razmerah, v katerih se jim njihov duh sploh ne more razviti. . . . Sistem Heibartove šole živi pri nas> še zelo močno. Še danes smatrajo mnogi odlo* čujoči in nadzorni faktorji, da razvoj učenca in njegov uspeh zavisi izklj<učno od šole same, t. j. učenec se razvijaj v onem tempu, v ka« terem se v šoli.dela in v oni smeri, v katero ga šola napoti, tako, da ta šola ne priznava principa spontanega in svotbodnega razvoja učenca. Taka razdelitev nam je dala takozva* ne mešane (heterogene) razrede, v katerih se« veda ne more postojati individualizacija (di« ferencijacija) pouka. V teh heterogenih raz* redih se pojavlja vsako leto večji ali manjši pročent učencev, ki niso mogli zadostiti pred« pisani sinovi ter so zaradi tega moraii razred ponavljati. Da se temu zlu odpomore. so me« rodajne oblasti podvzele razne mere. Znižalo se je število učencev v razredu, učni načrti so se prilagodili razmeram, učno osobje se je pritegnilo k intenzivnejšem<u delu itd. Čud-= no je pa pri vsem tem dejstvo, da vse te mere niso pokazale onega rezultata, ki se ga je pričakovalo. S poizkusi je šlo dalje, in sicer v drugem pravcu. Iz razredov so pričeli izlo* čevati manjnadarjene učence. Tako je nastal v Nemčiji v Halle leta 1863. prvi pomožni razred, ki je postojal pri osnovni šbli.. Ta razred predstavlja torcj prvo osnovo pomožnih šol. Moram pa pripomniti, da ni nastal na osnovipedagoško znanstve« nih raziskovanj, nego popolnoma slučajno, iz praktičnega vidika. Ugotovili so, da je v osnovni šoli v Haile zelo velik del učencev, ki ne izkaže nobenih učnih uspehov ter da so ti učenci direktno balast drugim učencem. Izključiti od pouka jih niso mogli — obdržati jih v razrcdu pa zopet niso mogli. In zato je šolski ,odbor v Halle sklenil, da se zanje ustanovi poseben razred. Prvi pa, ki je resno in sistematično uvedel v pedagogiko princip organizacije po-* možnih razredov, je foil šolski svetnik dr. Sichinger v ;Manheimu. On opisuje svoje delo približno takole: »Leta 1829. ni uspelo 50% vpisanih učen* cev v Mannheimu, da dovrši običajnp osem« letno osnovno šolo. Odšli so v praktično živ* ljenje brez znanja one učne snovi, ,ki jo za= hteva osnovna šola. Smatramo, veli ondalje — da. je naloga tšole, da otroka pripravi za življenje v družbi. Zaradi tega se mora pouk vršiti v masi (Mas* senerziehung), t. j. v javnih šolah, kjer se učenci šolajo brez ozira na stan, vero itd. ' Ali te šole morajo izpolniti dva pogoja: 1. Naj vsako dete dela toliko, kolikor mu njegove duševne in telesne sile dopuščajo. 2. Da se od učenca ne zahteva vefč napo-* ra, kolikor ga je v stanu izdržati. To bo pa seveda samo v tem slučaju, ako se v eo razred zbere vso ono deco, ki se znat« no ne razlikuje po svojem duševnem razvoju. Na ta način se ustvari takozvani homogeni * Opomba: Del podatkov je posnetih po predavanjih profesorja višje pedagoške šole v Beogradu g. Milorada Vanliča. razred. Na podlagi tega se mora poleg razde« 4itvts učencev v> vertikalnem pravcu uvesti istočasno razdelitev učencev v horicontalnein •pravcu.« ' Taiko je osnoval Sichinger si&tem, ki ganazivamo mannhajmski. Njegov sistem iz* gleda takole: »Vzemimo prvi razred, ki se* stoji v horicontalnem pravcu iz treh prvih razredov, in sicer: 1. prvi redni normalni razred (Normals klasst?), -, •, . v i 2. prvi pomožni razred (Fbrderklasse — Hilfsklasse) — za učence katerih duhovni razvitek je slabši ali so duhovno zaostali, 3. prvi posebni razred (Sonderklasse) — za abnormalne učence, ki se še lahko šolajo. Istotako je seveda razdeljen drugi raz^ red, tretji itd. Ostale abnormalne učence se oddeli v zavode (gluhonemi, slepi, imbecilni, idioti) itd. Pripomniti pa moram, da se na pomožne in po&dbne razrede polaga velika važnost. Učni načrt je prilagoden duševnemu razvoju učencev, število učencev je majhno, da je omogočen individualen pouk, učitelji morajo imeti posebno usposobljenost. Mannhajmski sistem zavzema v Nemčiji že velik porast, tako, da rmajo večji centri že dobro organizirane pomožne in posebne raz« rede in šole (Berlin, Drez,dep, Leipzig, Miin* chen, Hamburg itd.). Kako pa je v drugih državah? Italija je za nami, zato njenega šolstva ne bom ome< njal. Francija ima dobro razvite zavode za gluhoneme (Pariz), dočim pomožna šola v pra!ksi ni razvita. Zjedinjene države, kjer se je vprašanje duhovno zaostale dece pričelo razvijati šele začetkom tega stoletja, so do* segle že lepe rezultate. Razvoj reorganizacije osnovne šole je izšel v glavnem od strani pe= dagogov in psihopatologov. Veliko zaslugo ima univ. prof. Lewis Terman v Standfordu. Na podlagi znanstvenih izvajanj je usta= novil direktor Dickson v Oaklandu leta 1918. poseben sistem osnovne šole. Podaljšal je še horicontalno snov ter tako ustvaril pet para* lelnih razredov enega in istega razreda, ka= teri slede: 1. atypical classes (Sonderklassen, Udi* otenanstalten, Sammelklassen), 2. speciel opportunity classes (Fbrders klassen), 3. speciel limited cjasses (Hilfklassen), 4. normal classes (Normalklassen), 5. speciel accelerated classes (Begabten» klassen). Svica ima tri sisteme, in sicer po svojih kantonih, to so: bazelski, valorbski in ž^nev« ski. Valorbski sistem razdeli učetice na če« trtine, in sicer gre , Yi v razred za nadarjeno deco *7v t. j. polovica vseh v redni razred, a zadnja četrtina v pomožni razred. Razdeli* tev vršijo že v otroških vrtcih, v katerih se zahteva od dece, da se uči že čitanja, ker ču tanje služi v tem sistemu kot najmerodajnejs še za razdelitev. n: Učenci so tako razdeljeni v tri grupe: A. nadarjeni, ki dovrše obvezno šolanje v šestih letih, dočim ga B. redni, dovrše v osmih letih, a slabonadarjeni C. prično šolanje eno leto pozneje in ga dovrše s 16, ozi« roma 18 letom "jtarosti. V Bazlu (bazelski sistem) so pomožni razredi .samo za žensko deco. Ženevski sistem, ki ima tri paralele ene« ga in istega razreda, ima pred drugim to prednost, da obče ne pozna ponavljačev, ker se ponavljače iz normalnih razredov prevede v pomožne razrede iz pomožnih pa v posebne razrede. Seveda odloča o prevedbi posebna komisija. V nasprotnem smislu se pa zopet lahko prevede učence iz pomožnih razredov v normalne. Celotna razdelitev šole v Švici pa bazira na francoskem sistemu, ki razdeli osemletno osnovno šolo v vertikalnem pravcu v nižjo, srednjo in višjo. .; Podal sem nekaj važnih sistemov osnov« ¦ne šole, ki so v moderni pedagogiki želi že lepe uspehe. Gotovo je, da si vsak sam o njih ustvarjaj svoje mnenje. Vsak sistem ima do« bro in morda tudi slabo afrran. Natanično bi analiziraTa seveda šele praksa. Tudi pri nas izločujemo slabonadarjene učence v takozvane pomožne razrede. Če je ta naziv posrečen dvomim, ker so 'ti razredi vse prej kot pomožni. Mislim, da bi veliko manj grešili, če bi jih nazivali zdravstvene ali pomočne, kot jih nazivajo Srbi in Hrvati. Gotovo je, da se bo eden ali drug sistem tudi pri nas razvil. Saj se to vprašanje od mero« dajne strani uvažuje. Preskrbljeno je tudi za izobrazbo uči'teljev za defektno deco. V Beo« gradu posluje že drugo leto enoletni tečaj za učitelje defektne dece. Resno je pa mnenje, da bi se študijska doba zaradi ogromne snovi podaljšala in prenesel ves študij na univerzo.