Domoznanski oddelek tp 05 SNEŽNIK 2013 070(497.12 Ilirska Bistrica) lil1 COBISS s DOSTAVA1 n 05/710-0-710 AdriaticSlovenica Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group m ka Bistrica • Hrpelje-Kozina • Pivka • Postojna TISKOVINA • Poštnina plačana pri pošti 6251 Ilirska Bistrica-Trnovo Letnik XXI • št.: 272 SLAVNOSTNO OTVORILI VAŠKI DOM HRPELJE V Hrpeljah so 15. junija slavnostno otvorili Vaški dom Hrpelje. Nova pridobitev hrpeljsko-kozinske občine je nastala kot plod vaščanov in financiranja iz evropskih strukturnih skladov. Vrednost vseh del investicije, vključno z zunanjo ureditvijo in opremo, znaša 305.850,97 € brez DDV. Otvoritev je potekala na prav poseben način, saj sta predstavnika KS Darij Jelušič in župan Zvone Benčič Midre, ob pomoči otrok, zasadila dve drevesi v spomin na postavitev doma. 5. junija 1873 so za promet odprli železniško progo Pivka-Reka. V teh dneh proslavljamo 140 let odprtja proge in 80 let pričetka njene elektrifikacije. Društvo ljubiteljev železnic Ilirska Bistrica je praznovanje obeh pomembnih jubilejev obeležilo z veliko prireditvijo pred železniško postajo v Ilirski Bistrici. Ob tej priložnosti je prvič na železniško postajo Ilirska Bistrica pripeljal najmodernejši potniški vlak Slovenskih železnic - Pendolino. stran 3 140 LET ŽELEZNICE SKOZI ILIRSKO BISTRICO OBMEJNO SODELOVANJE st1 STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE JAVNI SKLAD UGODNA ODDAJA STANOVANJ Stanovanjski sklad RS, javni sklad oddaja v najem nova stanovanja in stanovanjske hiše različnih velikosti na izvrstnih lokacijah v vseh slovenskih regijah. Stanovanja se nahajajo v Ajdovščini, Borovnici, Cerknici, Pivki, Postojni, Vipavi in v drugih mestih. Ponujamo možnost daljšega najema z ugodno mesečno najemnino. Vsa stanovanja se nahajajo v urbanih naseljih, prijaznem okolju in bližini potrebne infrastrukture. Podrobnejše informacije so vam na voljo na spletni strani www.ssrs.si in na tel. št. 014710 500. Občina Jelšane je od nekdaj gravitirala na Kvar-ner. Nove, notranje, meje so 1947. leta ločile čakavske in slovenske vasi. Prve so pripadle Hrvaški, druge pa republiki Sloveniji. Med ljudmi pa so se že stoletja tkale močne prijateljske, verske, družinske in druge vezi (pokopališče, župnija, matični podatki ,...). Številni ljudje z obeh strani meja so delali v istih podjetjih na Reki, ker so obstajale dobre prometne povezave. stran 11 Oldersi v Zgoniku zaključili sezono ‘ juana, 14. mednarodni turinir Že 14. mednarodni turnir za Pokal mesta Ilirska Bistrica je potekal na ŠC Trnovo, 15. in 16. junija. Vroč vikend je v Ilirsko Bistrico privabil številne ekipe mladih nogometnih privržencev iz Slovenije in tujine, ki so neumorno in nepopustljivo tekmovali med seboj v svojih tekmovalnih skupinah. Zakladi v pravcah Dobitnica 13. Štrekljeve nagrade za življenjsko delo in izjemne dosežke na področju zbiranja in ohranjanja slovenskega ljudskega blaga v besedi in pesmi je Jasna Majda Peršolja. Olfanism_______ »IZ DOMAČIH bLOGOV« Bo Mercator kmalu sosedov? V zadnjih mesecih je Mercatorjeva zgodba bolj ali manj redna spremljevalka dnevnih gospodarskih novic, v zadnjih tednih pa je postala tudi pomembna politična tema. Do določene mere je razlog v samem poslovanju družbe, ki se zaostruje, bistveno večja pozornost pa je trenutno posvečena napovedanim spremembam lastniške strukture. • Konec devetdesetih, predvsem pa tekom začetnih let novega tisočletja, so si mnoga slovenska podjetja privoščila naskok na balkanske trge. Imeli smo prepoznavne blagovne znamke, poslovne vezi še iz časa skupne države, poleg tega smo poznali jezik in običaje, zato se je širitev na jugovzhod, kjer konkurenca resnici na ljubo takrat še ni bila tako močna, zdela pravzaprav precej logična poteza. V manjši meri je širitev potekala generično, torej z lastnimi naložbami, bistveno več prodora na balkanske trge pa je bilo preko prevzemov podjetij, ki so že imela svoje obstoječe poslovanje. Vendar pa smo pri tovrstnih širitvah kaj kmalu spoznali, da ti trgi mogoče niti niso tako perspektivni, kot seje sprva zdelo. Tveganje poslovanja je namreč tu večje, standardi pa kljub vsemu nižji, hkrati se mogoče nismo znali ustrezno prilagoditi okolju, v katerem smo se znašli. Mnogi »veliki« slovenski igralci so se pri naložbah v teh državah celo opekli, negativno poslovanje hčerinskih družb v tej regiji pa rešujejo še dandanes. Znani so primeri Telekoma, Zavarovalnice Triglav, Merkurja ter drugih, ki bi bili danes verjetno bolj zadovoljni, v kolikor se pred leti za širitev na te trge nebi odločili oziroma bi seje lotili bolj selektivno. Po drugi strani pa lahko v zadnjem obdobju opazujemo trend širitve hrvaških in srbskih podjetij v Slovenijo. Vsaj v primeru večjih prevzemov zgleda, da so pri svojih aktivnostih precej bolj uspešni, čeprav smo jih v preteklosti marsikdaj podcenjevali. Številna slovenska podjetja so prešla v lastništvo družb iz držav bivše juge. Drogo Kolinsko smo prodali Atlantic Grupi, Fructal je bil prodan srbskemu Nectarju, vse bliže prevzemu našega najboljšega soseda pa je trenutno hrvaški Agrokor. Skupno vsem omenjenim zgodbam je, da so bile oz. so naložbe prodane pod pritiskom in sicer iz nuje, da se rešuje poslovanje lastnika (Istrabenz pri Drogi Kolinski, Laško pri Fructalu ter banke - predvsem NLB - pri Mercatorju. Vse tri zgodbe so tako ali drugače povezane s tajkuniza-cijo v Sloveniji, ki se je ves čas skrivala pod pretvezo nacionalnega interesa. Pojem nacionalnega interesa se je namreč v Sloveniji zlorabil do te mere, da je služil ozkim interesnim skupinam za povečevanje lastništva v državnih podjetjih. Ker slednje ni temeljilo na denarju, pač pa na kreditih, se je s prihodom gospodarske krize trhla hišica iz kart porušila in pustila za seboj razdejanje, ki smo mu trenutno priča. Kolobarjenje z delnicami Mercatorja se je sicer pričelo že v letu 2005, ko je država svoj delež bolj ali manj dogovorno prodala Pivovarni Laško in Istrabenzu. V letih, ki so sledila, sta ti dve družbi zaradi procesa tajkunizacije takratnega vodstva precej globoko zabredli v težave in ker sta imeli delnice Mercatorja zastavljene kot zavarovanje za kredite, je del lastništva Mercatorja prešel v roke bank (največji del seveda NLB-ju). Trenutno tudi te dihajo na škrge, zato je prodaja (spet) bolj ali manj nujen proces, ki se mora zgoditi. In to čeprav mnogim potencialni novi lastnik ni najbolj pogodu. Vsi tisti gospodje, ki so vsa ta leta tako pompozno zagovarjali nacionalni interes, enačili prodajo premoženja z veleizdajo in s tem zavajali slovensko javnost, so sedaj manj glasni, a škoda SCO 400 300 200 100 0 <£i (O CD *D CD PRODAJA IN ODKUP RABLJENIH GSM APARATOV PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME ♦ SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ Z ti POLETNI 800 • 12” in 15™ -19™ ZIMSKI 8“-12“ in 15™ -18“ SOBOTA 9“- 1200 Rozmanova ulica 2 • 6250 Ilirska Bistrica • TEL.: 05/7100 333, MOB: 031/779 169, www.gsm-kopija.si Časopis Snežnik ISSN 1318-3656 Snežnik je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo, pod zaporedno številko 347. Izdajatelj: Provocativa, Bojan Oblak s.p. Odgovorni urednik: Bojan Oblak Uredništvo: Časopis Snežnik, Bazoviška ulica 40,6250 Ilirska Bistrica E-pošta: info@e-sneznik.net Trženje: oglasi@e-sneznik.net Tisk: DELO d.d.-Tiskarsko središče, Ljubljana Naklada: 15.000 izvodov Navodila in pravila: Za točnost podatkov v naročenih rubrikah in prilogah odgovarjajo njihovi avtorji oz. naročniki. Avtor nepodpisanih prispevkov je odgovorni urednik. Nenaročenih prispevkov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. Stališča, izražena v kolumnah in drugih prispevkih zunanjih avtorjev, ne izražajo nujno stališča uredništva. Časopis Snežnik je brezplačen. Pošta Slovenije ga dostavlja vsem gospodinjstvom v občinah Ilirska Bistrica, Pivka, Hrpelje - Kozina in Postojna. Fizične in pravne osebe ga lahko naročijo po pošti ali e-pošti. Plačajo stroške distribucije, ki znašajo za eno leto oz. 12 številk 24 EUR za naslovnike v Sloveniji ter 39 EUR za naslovnike v tujini. Datum izida: 30.06.2013 Pravilnik o nagradnih igrah v časopisu Snežnik se nahaja na sedežu uredništva. Železniška proga Pivka - Reka 140 LET ŽELEZNICE SKOZI ILIRSKO BISTRICO Ilirska Bistrica - 25. junija 1873 so za promet odprli železniško progo Pivka-Reka. Odsek je bil dolg dobrih 55 kilometrov, premagati je bilo treba 575 metrov višinske razlike, zgraditi je bilo treba kar nekaj premostitvenih objektov, torej mostov, p repu sto v, nadvozov, podvozov ter viaduktov. Med njimi tudi zajeten nasip na 11. kilometru proge od Pivke proti Ilirski Bistrici. Nasip je visok 72 metrov, noga nasipa pa je široka kar 95 metrov in ima ob dnu prepust, skozi katerega vodi gozdna pot in teče potok. Konfiguracija terena je zahtevala izgradnjo petih predorov. Od najkrajšega skoraj 200-metr-skega pri Narinu, pa do najdaljšega 630-metrskega predora omrežje srednje Evrope. Novozgrajena proga je pospešila razvoj turizma v Opatiji in med leti 1908 in 1933 je na relaciji Matulji-Opatija-Lovran vozil celo tramvaj. Vse to je botrovalo razvoju in priseljevanju v Reko. Tja so se z leti priselili številni Slovenci. Ne le Reko, tudi ostala večja mesta nam je železniška proga močno približala. Parni vlaki, ki so sprva vozili po tej progi, so dosegali maximal-ne hitrosti do 35 km/h, tako je vožnja od Pivke do Reke trajala kar (ali pa za tiste čase samo) 4 ure. Proga se je z leti modernizirala in pred osemdesetimi leti, v času vladavine Italije, se je pričela njena elektrifikacija. 1936-tega leta je bila reška proga že v celoti elektrificira- proge PIVKA-REKA Slovesnost ob 140-letnici proge Pivka-Reka ter 80-letnici elektrifikacije prog na Primorskem in v Sloveniji_____________ ^7 Malo Brdo skozi katerega poteka danes državna meja. Slovenski del predora meri slabih 400 metrov, hrvaški pa 230. Slovenski del celotnega odseka proge Pivka-Reka danes meri 25 km, hrvaški pa dobrih 30. Progo je okoli 600 delavcev zgradilo v 3 letih. In tako se je bilo pred davnimi 140-timi leti z vlakom moč Pripeljali v Ilirsko Bistrico. Pravzaprav sta bila to dva ločena naselja Trnovo in Bistrica. Medtem, ko je bilo Trnovo pretežno kmečko naselje, je bila Bistrica skoraj že pravo trgovsko mestece s številnimi krčmami ter mlini in žagami, ki so prebivalcem dajale kruh. Zanimivo je, da je Bistrica še preden je uradno postala trg, imela že svoj grb. To je bil grb identičen tistemu, kateri je predstavljal Ilirsko kraljestvo, ki je v Avstrijskem cesarstvu nastalo po ukinitvi Ilirskih provinc. Zlato-rumena ladjica na modri pod-la9i predstavlja Ilirsko Bistrico Ze °d leta 1871. V tistih davnih 'etih razcveta mlinarstva in ža-9arstva je nastala tudi pesem Tleče, tječe, današnja bistriška himna. Z izgradnjo reške proge ni prosperirala le Ilirska Bistrica, amPak vsi kraji ob železniški Ptegi. Reka je kot eno najpomembnejših severno-jadran-skih Pristanišč, dobila nave-Zavo na sodobno železniško na, tako so skozi Ilirsko Bistrico vozili vlaki na električni pogon skoraj 30 let prej, kot pa skozi metropolo, saj je Ljubljana dobila elektrificirano progo šele leta 1962. Danes vlaki na progi Pivka-Reka dosegajo hitrosti 70 do 80 km/h. Med drugo svetovno vojno je bila železniška proga Pivka-Reka večkrat napadena, vendar večje škode ni doživela, saj je bila dobro zavarovana. Vse oblasti so se zavedale pomembnosti železnice, zato so jo stražili dan in noč. Služila jim je za prevoz orožja, razstreliva, bencina, vojakov in ranjencev. Po njej so prevažali tudi gradbeni material, les in premog. Proga ob koncu vojne ni bila omembe vredno poškodovana, zato je promet po njej stekel že 15. maja 1945, samo teden dni po osvoboditvi Ilirske Bistrice. V drugi polovici 20. stoletja je promet po progi močno narasel, predvsem zaradi potreb reške g a pristanišča, ki je bilo največje pristanišče tedanje Jugoslavije. Poleg tovornega, je naraščal tudi potniški promet. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je z železniške postaje v Ilirski Bistrici dnevno vozilo po 12 do 13 vlakov v vsako smer, letno pa so prodali tudi po 175.000 vozovnic. Železniška postaja Ilirska Bistrica je danes mejna postaja z de- setimi tiri. Postaja je urejena za celokupen notranji in mednarodni potniški promet, prtljažni promet ter za blagovni promet vozovnih pošiljk. Na postaji danes še deluje mejna policija, s postaje pa se prav v teh dneh poslavlja carina. Ogleda vredna je urejena okolica železniške postaje. Ilir-sko-bistriško Društvo ljubiteljev železnic je pred časom tu postavilo na ogled Bredo - električno lokomotivo, ki je med leti 1936 in 1978 vozila prav po tej progi in danes predstavlja pomemben eksponat tehnične dediščine. To pa ni edina stvar, ki nas opozarja na pomen železnice v preteklosti in razvoj krajev ob njej. Na bistriški postaji danes stoji še edini zidani vodni stolp na nekdanji južni železnici. Zgrajen je bil pred davnimi leti za vodno oskrbo takrat še parnih lokomotiv. Društvo ljubiteljev železnic iz Ilirske Bistrice si prizadeva za njegovo celovito obnovo. V teh dneh proslavljamo 140 let odprtja železniške proge Pivka-Reka in 80 let pričetka elektrifikacije te proge. Društvo ljubiteljev železnic iz Ilirske Bistrice, ki je pred nekaj tedni prejelo bronasto plaketo Občine Ilirska Bistrica, je ta dva pomembna jubileja obeležilo najprej s podpisom listine o sodelovanju s podobnim društvom Štacion Rijeka, s fotografskim natečajem in fotografsko razstavo na temo »Železna cesta«, ki je bila na v Sloveniji, avtorja dr. Josipa Orbaniča. Primorsko numizmatično društvo in Društvo ljubiteljev železnic iz Ilirske Bistrice pa sta v spomin na pomembna jubileja pripravila priložnostni poštni žig ter dve razglednici. Praznovanje se je zaključilo z veliko prireditvijo pred železniško postajo v Ilirski Bistrici. Ob tej priložnosti je bila tudi od znotraj na ogled muzejska lokomotiva Breda, prvič pa je v Ilirsko Bistrico pripeljal najmodernejši potniški vlak Slovenskih železnic - Pendolino, ki dosega hitrosti tudi do 250 km/h. Slavnostna govornica na prireditvi je bila Jelka Šinkovec Funduk, namestnica generalnega direktorja Slovenskih železnic, ki je govorila o sedanjosti in prihodnosti železnice v Sloveniji. O zgodovini železnice in o ohranjanju tehnične dediščine pa je v čakalnici železniške postaje spregovoril vodja Železniškega muzeja Slovenskih železnic, Mladen Bogič. Praznovanje so s svojo navzočnostjo počastili podpredsednik Tržaške pokrajine Igor Dolenc, župan občine Matulji Marijo Či-kovič, podžupani Pivke, Divače in Sežane ter številni ilirsko-bi-striški svetniki. Bogat kulturni program, ki je bil zasnovan kot zgodovinski sprehod po železnici v Ilirski Bistrici, sta povezovala Jride Mršnik Poljšak in Igor Štemberger. Nastopili so Godba Slovenskih železnic ter solista Janja Konestabo in Janez Krivec, pevska skupina Va- ogled v prostorih železniške postaje in je nastala v sodelovanju z bistriškim Fotoklubom Sušeč pod pokroviteljstvom Fotografske zveze Slovenije. V bistriški knjižnici so pripravili razstavo miniaturnih lokomotiv Gianluca Battistina, tistih lokomotiv, ki so vozile prav po tej progi. Pred nekaj dnevi pa so izdali monografijo Razvoj elektrovleke na Primorskem in sovalec, folklorna skupina Gra-dina, mešani pevski zbor Lovor iz Lovrana in Ansambel Biseri s Pivškega. Da se tudi Bistričani zavedajo pomembnosti železnice za domači kraj, je pričala množica obiskovalcev, ki so se udeležili praznovanja teh pomembnih jubilejev. tekst Igor Štemberger, foto Egon Zevnik in Irena Štembergar Iz poslanskih klopi Iz zakulisja Državnega zbora Tik pred praznikom dneva državnosti smo zaključili redno junijsko zasedanje Državnega zbora. Od ponedeljka do petka smo na plenarni seji obravnavali 18 predlogov zakonskih sprememb in dopolnitev. Med njimi bi predvsem rada izpostavila nov Zakon o štipendiranju, ki prinaša celovito, preglednejše in enotno urejeno področje štipendiranja. Predlagani sistem je prožnejši od sedanjega, saj omogoča kombiniranje več vrst štipendij in tako posamezniku omogoča višji končni znesek štipendij. Dijake in študente spodbuja k aktivnejšemu načrtovanju tako svojega izobraževanja, kot tudi poklicne oziroma karierne poti. Tako imamo sedaj na enem mestu celovito urejene vse štipendije (državne štipendije, Zoisove štipendije, štipendije za deficitarne poklice, štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu in pa štipendije ad futura), razen kadrovskih štipendij državne uprave. Bistvene novosti, kijih zakon prinaša so zlasti: povečanje števila štipendistov in posledično pričakovano zmanjšanje obsega študentskega dela dijakov in študentov ter njihova čim večja usmeritev k primarnemu cilju, to je učenju, možnost prejemanja več štipendij hkrati, ureditev možnosti dodelitve dodatkov štipendiji v obliki dodatka za bivanje, uspeh in dodatka za štipendiste s posebnimi potrebami, določa natančnejšo opredelitev pogojev mirovanja, ponovno določa pravico do državne štipendije tudi za mladoletne dijake. Posebej velja izpostaviti uvedbo štipendij za deficitarne poklice. Njihov namen je spodbuditi dijake oziroma študente k vpisu za tiste poklice, po katerih je povpraševanje na trgu veliko, ustrezno usposobljene delovne sile pa primanjkuje. Na splošno pomenijo ureditve na področju deficitarnih poklicev veliko možnost preboja k zmanjševanju števila brezposelnih oseb. Res pa je, da uvedba državnih štipendij za deficitarne poklice ne sme biti edini in potreben ukrep. Svoj prispevek bi moralo s kadrovskimi štipendijami prispevati tudi gospodarstvo z ustrezno vpisno politiko, pa tudi Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Sicer pa štipendija za dijake in študente ni le neke vrste žepnina ali socialni prispevek, temveč gre pri štipendijah za spodbudo in pomoč pri kakovostnem učenju na poti k samostojnemu poklicu in življenju. Štipendija predstavlja del naložbe države v ustrezno kvalificirane kadre, ki naj bi s svojim znanjem predstavljali pomembno stopnico k okrevanju gospodarstva in države same. Druga zakonska novost, ki prinaša neposredne učinke tudi našemu območju, pa je sprejem Zakona o uveljavljanju prehodnega obdobja za zaposlovanje in delo državljanov Republike Hrvaške v Sloveniji po vstopu Hrvaške v EU. Razmere na slovenskem trgu dela so zaskrbljujoče, saj se soočamo z najvišjo stopnjo brezposelnosti od leta 1993, zato je potrebno zaščititi slovenski trg dela pred prostim zaposlovanjem in delom hrvaških državljanov po njihovem vstopu v EU. Naj poudarim, da Slovenija s sprejemom tega prehodnega obdobja dveh let ne zaostruje pogojev zaposlovanja za hrvaške državljane, temveč le ohranja enake pogoje zaposlovanja kot veljajo v tem trenutku. Slovenija je za zaščito interesov lastne države in njenih državljanov izkoristila možnost, ki jo imajo vse članice EU in katere je bila tudi sama deležna ob vstopu v EU (s strani Avstrije, Nemčije...). Vzroki za sprejem tega ukrepa so zlasti: izredno zahtevne gospodarske in finančne razmere, 120. 000 brezposelnih pri nas oz. 11% več kot v enakem obdobju lani, 360.000 brezposelnih oseb na Hrvaškem oz. skoraj 22% stopnja registrirane brezposelnosti, največ brezposelnosti prav v regijah ob meji s Slovenijo, brezposelni državljani Republike Hrvaške bi bili upravičeni do vseh vrst pomoči, kijih mora zavod za zaposlovanje zagotavljati slovenskim državljanom, torej tudi do ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Upoštevajoč vse navedene dejavnike je najbrž razumljiva odločitev Slovenije, da sprejme ta ukrep in tako zaščiti interese Slovenije in naših državljanov. Junij seje iztekel in z njim tudi šolske in študijske obveznosti, prihajajo bolj sproščeni in vroči dnevi. 25. junija je slovenska država praznovala 22. rojstni dan. Njen nastanek je bil zrel, demokratičen, podprt s široko plebiscitarno odločitvijo naših državljank in državljanov. Velika enotnost in odločnost slovenskih državljanov je takrat prepričala tako agresorja kot mednarodno skupnost, da volje ljudi ni mogoče zlomiti z vojaško silo. Kljub zgodbi o uspehu, ki smo jo pisali, se sami zavedamo, da je potrebno še marsikaj postoriti, da bi zagotovili dostojno življenje in delo vsem našim državljanom. Seveda pa to ni lahko, saj je boj za preživetje v svetu trd in neizprosen, a to nas ne odvezuje od te naloge in stremljenja po boljšem življenju za vse. Po velikih političnih zgodbah stopajo danes v ospredje zgodbe vsakdanjega preživetja, zaposlitve, izobraževanja, socialnega varstva, zdravstvene oskrbe.... Tako, kot smo ob osamosvojitvi odločno strnili vrste, moramo tudi sedaj stopiti skupaj in najti poti in izhode iz nje. Naša država mora zagotavljati okolje in pogoje za možnost dostojnega življenja vsakega državljana ter ustvariti razmere, ki bodo spodbujale razvoj in napredek vsakogar izmed nas. Isto pa velja tudi iz druge strani - vsakdo od nas se mora aktivno vključiti v oblikovanje svoje osebne in naše skupne usode. Vsak po svojih najboljših močeh in z željo po skupnem uspehu. Prav ta želja nas je vodila tudi k odločitvi za življenje v lastni državi, k odločitvi za našo neodvisnost. Pred 22 leti seje Slovenija odločila za mir, svobodo in pravičnost. Vse to so vrednote, ki nas morajo povezovati tudi v prihodnje. A svet se spreminja. Na številnih področjih bodo v prihodnosti potrebne velike spremembe, manj odtujene birokracije, več življenjskosti, več inovativnosti in strpnosti na vseh ravneh našega življenja od družine, lokalne skupnosti do države in mednarodnih integracij, da bomo našli pot iz težav. Kristina Valenčič poslanka Letnik XXI, št. 272 Olmslm: iz občine Hrpelje - Kozina... Pohod Pohod po Tigrovski spominski krožni poti Ocizla V Ocizli še vedno živi spomin na tigrovsko skupino, ki je tu proslave je sledil najprej poklon našim domačinom tigrovcem delovala. Iz spoštovanja do njih smo že 13. leto zapored kre- pred spominsko ploščo na komunski hiši, nato je sledil pohod nili na pohod, ki vodi mimo naravnih in kulturnih znamenj- po krožni poti Ocizla-Beka. Sredi poti je bilo poskrbljeno za tosti Ocizle in Beke. Zbrane so najprej pozdravili predsednik okrepčilo, ob povratku pa je pohodnike čakala jota naših do-društva Zveza Ocizla in krajevne skupnosti Ocizla, Robert Grk, mačink in zabava ob zvokih harmonike. Po pohodu so nam župan Občine Hrpelje-Kozina, Zvonko Benčič-Midre in taj- gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Materija, policija ter nik društva TIGR, Miha Pogačar. Obiskovalce in domačine je DARS predstavili svoje delo. Že zjutraj pa so delavke zdravstve-nagovoril slavnostni govornik, doktor Jože Pirjevec. Kulturni nega doma opravljale meritve krvnega sladkorja in pritiska, program so obogatili Fantje izpod Karlovce in vaška mladina s skečem - dvema odlomkoma iz knjige Črni bratje. Po koncu Mojca Grk Knjižnica Kozina Astrologija Astrologija je bila in je še vedno nekoliko mistična veda ali znanost mejnih področij, kar pomeni, da jo nekateri lahkotno enačijo samo z dnevnimi horoskopi in vedeževanjem, kar pa zatrjuje Jasmina Krt, gostja tokratnega zadnjega predavanja v tem šolskem letu v Knjižnici Kozina, da še zdaleč temu ni tako. Rudolf Thiel, nemški astronom, namreč trdi, da je astrologija najuspešnejše duhovno gibanje vseh časov. Okužila je vse kulture, neod- visno do vladajočih religij, ne glede na stopnjo izobrazbe in razvoja. Z omenjeno vedo so se ukvarjali že Egipčani, Indijci, Kitajci, Grki, Arabci in še kdo in obstajala je že mnogo pred astronomijo. V sodobnem svetu jo banalizirajo tv oglasi, dnevni horoskopi in podobno, a tudi to, če prinese ljudem dobro počutje, je v redu, zatrjuje predavateljica. Preprosti ljudje so jo uporabljali pri napovedovanju vremena, sejanju, opazovali so Sončeve in Lunine mrke. PLAMING SKUPINA Plaming skupina, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 • 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 • fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si AVTOPREVOZMŠTVO Fabci 4 • 6254 Jelšane TEL: 05 / 788 51 10 • GSM: 041 / 410 343 Ito iMer **. ^PRODAJA f* DOlŽDtSKA DRVA \ * KRATKA BUKOVA DRVA 25 in 3S m '•'< 'MU? HA PANJU Astrologijo je prepovedala papeška bula Siksta V, Consti-tutio coeli et terrae in zatem so jo kot vedo v krščanskem svetu prepovedali. Vendar, kar je prepovedano, je najslajše, pravijo in poglobilo se je zanimanje za vplive planetov in zvezd na človeka, cvetela so tajna društva, alkimistične organizacije in podobno. Klasična zahodna astrologija temelji na dvanajstih znamenjih živalskega kroga in izračunu ascenden-ta, ki pokaže obenem položaje dvanajstih astroloških his ali različnih življenjskih področij, v katerih so planeti. Dober astrolog, trdi Krtova, se uči vse življenje, saj so področja astrologije odprta. Za natančno psihološko analizo so potrebni dober spomin, zbranost, sposobnost za sintezo, čutenje, intuicija in še kaj. »Kakor zgoraj, tako spodaj, kakor znotraj, tako zunaj« je priljubljeni citat, ki ga Ja- smina Krt vseskozi na predavanjih uporablja. Da nas bo težavno obdobje spremljalo tja do 2015 ni ravno najbolj vesela novica, a če vsakdo pri sebi oddela tisto, kar mora in si razjasni, kdo je in kaj hoče, se lahko kljub vsemu dobro živi, pravi Krtova. Jasmina Krt živi in deluje v Danah pri Sežani, je univ. diplomirana ekonomistka in astrologinja, članica ISAR-ja (International Society of Astrological Research), je študentka in raziskovalka na Kepler inštitutu za astrološke raziskave in izobraževanje, ki je del mreže svetovnih astroloških šol. Krtova predava, dela raziskave in individualno svetuje ljudem s pomočjo astroloških analiz in psihoanalize. Več o njej najdete na njeni spletni strani www.as-jas.si, za vse, ki vas zanima pa organizira od 14. do 16. junija 2013 v Hostlu Dragica Šišan pri Medulinu sproščujoči vikend. Patricija Dodič KOREN JOŽKO Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 SS Razmišljanja Kruha in iger, ali koliko je vreden naš kruh Topli poletni dnevi so nas že objeli, in dnevne temperature so prijetne, poletne. Pa tudi v letošnjem letu je končno teden dni brez dežja. Pravilne in ustrezne temperature so ne le lepe za nas, ampak tudi nujno potrebne za kmetijstvo in s kmetijstvom povezane panoge. Kmetijstvo, ki je primarna panoga življenja ljudi. Kmetijstvo, ki v zadnjih letih dobiva ponoven vzgon. Kmetijstvo, za katerega se odloča vedno več mladih oseb. In nenazadnje so tudi mediji v zadnjih letih polnih besed o samooskrbi države ž živili. Slovenija je ena izmed držav, kjer je samooskrba z živili med nižjimi v Evropi. Večino let v ne tako davni preteklosti je potekalo v smislu: »Zakaj bi delal, saj se ne splača«. Ekonomsko je sicer vprašanje »ali se splača obdelovati kmetijsko zemljišče« na mestu. Predvsem je tu velik problem, ker imamo zelo majhna zemljišča, precej je vrtičkarjev, njive so manjše, razdrobljene na več krajih, težje dostopne. Marsikje se pojavlja, da ljudje svojo njivo, vrt obdelujejo zaradi veselja, ne pa zaradi ekonomske upravičenosti. S stališča zdrave prehrane pa vsekakor vprašanja, domače je boljše. Resda se moramo vprašati, koliko je domače. Seme, ki ga kupimo, je že,v precej primerih kemično obdelano. Potem pa se seveda moramo odločiti ali bomo res naravno »kmetovali«, se pravi brezšpricanja z raznimi zaščitnimi sredstvi ali pa bomo uporabili naravne preparate. To je seveda odločitev posameznika. Vsekakor se pričakuje, da bomo na zemlji pridelali čim bolj naravno hrano, s čim manj dodatki. Mi sami vemo, kako to narediti čim boljše. Veliki kmetovalci, zadruge in podjetja so v zadnjih letih precej pod pritiskom osveščanja ljudi o zdravi prehrani. Zato se letno znižujejo dodatki za zaščito v dobi rasti živali in rastlin. Ker je danes zelo pomembno imeti dobro surovino bodisi za uživanje takoj bodisi preko termične obdelave. Dobra surovina nam bo vsekakor osnova za odlično jed. V starem Rimu, ko so se pričeli porajati problemi v družbi, so hitro organizirali igre v arenah. Poskrbeli so za večdnevno slavje, tudi krvavo, ter za kruh in prehrano vseh obiskovalcev prireditve. In tako je nastal znamenit izrek: »kruha in iger«. Tudi v Sloveniji se dogaja podobno, problemov v družbi je na pretek. In politika ter ljudje v politiki tekmujejo, kdo bo pripravil lepšo točko v areni pred obiskovalci. Tako repertoar sestavljajo obtožbe enega pola drugemu polu, hitra iskanja problemov v gospodarstvu za čevljarsko industrijo, igranje joka pristašev obsojenega politika, ironično neprevzemanje krivde za sinove odločitve, hitenje s spremembami zakonodaje o ustanovitvi občin, tedensko ponujanje rešitev, ki jih nekoč vodilna stranka v vladi niso uresničili. No, vmes se najdejo še: izključno med vikendom zapora avtoceste (ker je baje takrat manj prometa), poročila in hvale o odličnem delu sodišč in tožilstva ter izčrpna poročila o varnosti v cestnem prometu. Pohvalno. Le nekaj manjka? Koliko smo pa efektivni? Koliko je le igra in koliko je realno življenje? Izvleček iz medijev. Uprava RS za varno hrano je preko inšpekcijskih službi izvedla nadzor 106 pekarn v Sloveniji. Kršitve so odkrili zgolj pri 81. Zgolj!?. Saj je samo 76%. Od tega niso izrekli nobene kazni, ampak samo opozorila. Vprašamo se ali v teh pekarnah sploh lahko delajo kruh ali ne. Vprašajte se, če vas ustavi policija ali redarji, kolikokrat boste dobili opozorila. Če imamo dobra živila, pomeni, da bi morali biti vsi izdelki odlični. Saj izdelki verjetno tudi so. Kaj pa postopek? Ta pa ni pomemben, važno da izdelek prodamo. Verjetno nas spominja na stari Rim. Imamo igre in imamo kruh. V tej trenutni situaciji sicer ne vemo, kaj je boljše ali igra ali kruh. Opozorila sta dobila oba, kruh od inšpektorjev, igre pa od Bruslja. A tudi Stari Rim je propadel in iz njega so izšle tudi nove države, nove demokracije, in dejstvo je eno samo, vsaka smrt še ni dokončna. Že zgodovina nas uči, da je marsikdaj iz pogorišč, brezupnih situacij nastala nova ideja, nova miselnost. Zato j e potrebno vedno imeti glavo dvignjeno ter pogled imeti usmerjen naprej, v prihodnost, brez iger, a z dobrim kruhom. Peter Boršič Imate poslovno idejo? Želite ustanoviti d.o.o., vendar pa vam na začetku poti manjka 7.500 € za osnovni kapital? Ponujamo vam nakup popolnoma novega podjetja! (za katerega ne potrebujete 7.500 osnovnega kapitala) Hitro in ugodno! Postanite lastnik popolnoma novega podjetja, ki do sedaj še ni poslovalo. Za dodatne informacije nam išite na info#agencijaspin.si ali »pokličite na 041 77 7761! Agencija Spin d.o.o. Šolska 2,8250 Brežice WWW.3gGnClj3Spin.Sl 't' SPIN ?g Letnik XXI, št. 272 iz občine Hrpelje - Kozina... Snežnik© Otvoritev ob Opasilu SLAVNOSTNO OTVORILI VAŠKI DOM HRPELJE V Hrpeljah so 15. junija slavnostno otvorili Vaški dom Hrpelje. Nova pridobitev hrpeljsko-kozinske občine je nastala kot plod vaščanov in financiranja iz evropskih strukturnih skladov. Občina Hrpelje Kozina se je dne 23.02.2012 prijavila na razpis za dodelitev sredstev v okviru programa za razvoj podeželja, ukrep obnova in razvoj vasi. Dne 11.9.2012 je občina dobila odobrena sredstva sklada za razvoj podeželja v izvajanje konec decembra 2012, z rokom 6 mesecev izvedbe. Vrednost vseh del investicije, vključno z zunanjo ureditvijo in opremo, znaša 305.850,97 € brez DDV. To so tehnični podatki izgradnje doma. Slovesna otvoritev doma pa se je odvijala v soboto 15. junija za opasilo v Hrpeljah na god Sv. Antona, ki je bil nekaj dni prej. Prireditev se je pričela že ob 14. uri z nogometnim do višine 302.659,48 €, katera se občini povrnejo po uspešnem zaključku investicije. Agencija za razvoj podeželja sofinancira do 85 % vseh upravičenih stroškov investicije. Občina je izvedla postopek javnega naročila in dne 18.12.2012 podpisala pogodbo z najugodnejšim ponudnikom podjetjem Makro 5 Gradnje d.o.o.. Izvajalcu je bilo delo predano turnirjem mladih generacij, U8, U 10 in U 12. Med 14. in 18. uro seje zvrstilo tudi prvenstvo Hrpelj v slalomu na rolerjih in pa vlečenje vrvi med Hrpeljkami in Hrpeljci. Slovesna otvoritev se je pričela s koračnico Brkinske godbe 2000, ki je napovedala prireditev. Prireditve so se udeležili tudi gostje iz sosednjih občin, med drugim županja Občine Dolina -San Dorligo delta Valle, Fulvia Premulin, župan občine Lanišče Neven Mikac, podžupan občine Sežana David Škabar, predstavniki KS in občinske sveta občine Hrpelje -Kozina, izvajalci del in množica ljudi iz Hrpelj in okoliških krajev. Nina Počkaj je navdušila s skladbami »To so moji Brkini« in »Poletna noč«. Vmes seje predstavila tudi prava hrpeljska ženska »od enbot« v vlogi voditeljice prireditve Suzane Godina Jelušič. V imenu Krajevne skupnosti Hrpelje je spregovoril njen predstavnik in podžupan Občine Hrpelje \r» življenje bomo lahko vsi naj še bolj ponosni. Ko bo vsakogar napolnil z energijo, takrat bo namen dosegel svoj cilj«. prav poseben način, saj sta predstavnika KS Darij Jelušič in župan Zvone Benčič Midre, ob pomoči otrok, zasadila dve drevesi v spomin v uporabo. V notranjosti doma nas je pričakalo pravo presenečenje v obliki razstave starih dokumentov in fotografij »Hrpelje skozi čas« avtorja Vlada Grželja Kusa. Hr-pevc, kot rad sam reče, je na stenah vaškega doma razobesil skrbno zbrane dokumente že iz 17. stoletja pa do danes. Ljudje so občudovali Hrpelje izpred let in navdušeni so bili tako mladi kot tudi starejši. svojem govoru se je hudomušno spomnil ljudi, ki so mu prigovarjali za izgraditev novega doma. Prireditev je popestril tudi otroški pevski zbor OŠ DBB Brkina. Otvoritev je potekala na najstarejša Hrpeljka Milojka Margon. V nadaljevanju sta si župan Zvone Benčič Midre in predstavnik KS Hrpelje Peter Boršič predala ključ in odklenila vaški dom ter ga tako simbolično predala ne mize sladic, pripravljenih doma. Dobre volje v Hrpeljah tistega dne ni manjkalo, in upamo, da je ne bo zmanjkalo tudi v prihodnje, ko bo moral dom tudi zaživeti. Zaključni del opasi-la in otvoritve vaškega doma Hrpelje pa je tvoril glasbeno - zabavni del. Skupina Zapeljivke je pozno v noč navduševala - Kozina Peter Boršič. V svojem nagovoru je imenitno povezal dom in življenje človeka, ko je dejal, »da je ta dom novorojenček, ki ga je potrebno vzgajati, mu dati znanja, ga voditi po poti odraščanja, da bo postal zrel. Ko bo zrel, ko bodo v njem aktivnosti, dogodki, Osrednji govor je podal župan Občine Hrpelje-Ko-zina Zvone Benčič Midre. V na postavitev doma. Nadalje je sledila slovesno rezanje traku, ki ga je prerezala staro in mlado s prijetno glasbo za ples. Po prireditvi so Hrpeljci pogostili goste z divjačinskim golažem, hrpeljske ženske pa so postregle pol- Obisk predsednika države PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE BORUT PAHOR OBISKAL OBČINO PIVKA Predsednik republike Slovenije Borut Pahor je v sredo, 3. julija obiskal občino Pivka, kjer se je srečal z županom Robertom Smrdeljem in predstavniki Občine dne pogovore s predstavniki posameznih delovnih področij. Župan je v predstavitvi izpostavil večje občinske projekte in investicije ter razvoj občine Pivka. Kot najpo- na nepremičnine, sodelovanje Občine Pivka z MORS in Slovensko vojsko (DPN osrednje vadišče Slovenske vojske), birokracijo (socialno varstvo, stimulacija kadra, Pivka, ki so mu predstavili delovanje in projekte občine ter si v nadaljevanju obiska ogledal Park vojaške zgodovine ter se tu kot častni gost udeležil slovesnosti ob odprtju muzejske postavitve lovskega bombnika F - 84G Thunderjet. membnejši razvojni projekt občine je omenil Park vojaške zgodovine, v kratkem pa se bo uresničil tudi projekt ekomuzeja pivških presihajočih jezer, ki bo predstavil naravno in kulturno dediščino na tem območju, kjer poteka postopek ustanavljanja ukinitev upravnih enot, javno naročanje)... Po uradnem obisku na Občini je predsednik obiskal tudi podjetje SiTOR Stiskalnice d.o.o., kjer so ga sprejeli direktor Rudi Tomšič, tehnični vodja Fredi Požar ter vsi-zaposleni. Podjetje je na- V okviru obiska na Občini krajinskega parka. Sogovor- stalo iz oddelka vzdrževanja Pivka seje predsednik Pahor niki so med drugim izposta- podjetja Javor. V več kot 35 srečal z vsemi zaposlenimi, vili tudi problematike kot so letni zgodovini so izdelovali kasneje pa nadaljeval ura- aktualne spremembe davka različne proizvode in bili pri- • ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• INTARZIJA d.o.o - Dtopdom skuninu Trgovina MFM INTARZIJA v Prestranku, Reška c. 40 tel: 05 703 00 00 Belite stanovanje 7 Barvate opaže, stavbno pohištvo ali ograje ? Obnavljate ali izolirate fasade ? Za male in velike mojstre sobota: 7 -13 Nudimo široko izbiro dimenzij pohištvenih cevi RAZREZ BREZPLAČEN šotni na različnih trgih. Ves čas pa so bile njihov osnovni program hidravlične stiskalnice. Ker je podjetje izhajalo iz lesne dejavnosti, so bile v začetku stiskalnice izdelane za lesno industrijo. Namenjene so bile izdelavi vezanih plošč, furniranju in kaširanju lesenih plošč ter pohištvenih elementov. V 90-ih letih je podjetje postopoma opuščalo lesni program in si utrlo pot v industrijo umetnih Vrhunec predsednikovega obiska v Pivki seje zgodil v Parku vojaške zgodovine Pivka, muzejsko turističnem središču, kjer si je ogledal muzejske zbirke in stalne razstave ter se seznanil z načrti prihodnjega razvoja, med katerimi je tudi uresničitev projekta Celovita ureditev kompleksa Park vojaške zgodovine. Kot častni gost in slavnostni govornik je predsednik Borut Pahor stno pentljo ter predal nov eksponat - veličastno letalo na ogled vsem, ki bodo obiskovali Park vojaške zgodovine. Kulturni program so sooblikovali kvintet orkestra Slovenske vojske in pevska skupina Studenec. Predsednik Pahor je v svojem nagovoru izrazil občudovanje nad projektom Parka vojaške zgodovine, pohvalil vse sodelavce projekta in obljubil svojo mas. Z nenehnim razvojem, uvajanjem izboljšav in pa s kvalitetnim servisom je podjetju Sitor uspelo osvojiti celotno evropsko in ameriško tržišče. Za industrijo umetnih mas soo izdelali preko 60 stiskalnic plastik in so največji proizvajalec tovrstnih stiskalnic na svetu. Podjetje trenutno zaposluje 43 de- prisostvoval tudi osrednji slovesnosti ob odprtju muzejske postavitve novega eksponata, prvega letala v zbirki - lovskega bombnika F-84G Thunderjet. Dogodka so se udeležili državni sekretar Ministrstva za obrambo Zoran Klemenčič, načelnik generalštaba brigadir Do-bran Božič, poslanec Zvonko pomoč pri premagovanju administrativnih ovir pri izvedbi predvidene operacije. Z obnovo lovskega bombnika F-84G Thunderjet je pred propadanjem rešen pomemben eksponat iz nacionalne vojaško-tehnične dediščine, Park pa z njegovo muzejsko predstavitvijo lavcev, njihovi letni prihodki pa znašajo okrog 7 milijonov eurov. Svojo vizijo podjetje usmerja v prizadevanja za ohranjanje primata pri izdelavi stiskalnic za proizvodnjo plošč iz umetnih materialov, dodatno pa želijo povečati delež stiskalnic za gumarsko industrijo in ohraniti program stiskalnic za lesno industrijo. S prisotnostjo v več branžah in na različnih trgih namreč želijo zmanjšati odvisnost od posameznega programa in s tem lažje premagovati težave, ki so posledica svetovne krize. Černač, ilirskobistriški župan Emil Rojc, pivška podžupana in občinski svetniki, vojaški piloti, veterani vojne za Slovenijo, predsednik uprave podjetja Postojnska jama d.d. Marjan Batagelj ter ostali gostje in obiskovalci. Svoje nagovore so z občinstvom delili župan Občine Pivka Robert Smrdelj, vodja Parka vojaške zgodovine Janko Boštjančič, načelnik Vojaškega muzeja Slovenske vojske major Zvezdan Markovič ter predsednik države Borut Pahor, ki je z županom tudi simbolično razprl slavno- uresničuje eno svojih ambicij - kar najbolj celostno prikazovati nacionalno vojaško zgodovino. Te ni brez letalstva. Slovenski letalci so se, sicer pod različnimi zastavami, vse od pionirskih časov letalstva do današnjih dni, odlikovali po svoji sposobnosti, spretnosti in pogumu. Z muzejsko postavitvijo tega letala bodo, skupaj s helikopterjem Gazela, ki je že razstavljen v Parku, dobili vsaj skromno muzejsko obeležitev zgodovinskega spomina. Foto: Simon Avsec __________________iz občine Postojna...____________IMansO Šolski center Postojna Celoletno delo ob koncu šolskega leta nagrajeno Zelo uspešni tudi učitelji Skupina učiteljev, ki poučuje v različnih programih na Šolskem centru Postojna, se je letos udeležila t.i. Leonardo da Vinci mobilnosti v okviru programa Vseživljenjsko učenje. Učitelji smo skozi celotno šolsko leto pripravljali različna gradiva, se učili nemščine in širili svoje znanje na področju kulture in zgodovine. Namen projekta je bil, poleg učenja nemškega jezika in strokovnega izpopolnjevanja, opraviti primerjavo in ovrednotiti sistem kompetenc na naši šoli v primerjavi s partnersko šolo iz Chemnitza. Sam namen je bil za vse učitelje precejšen izziv, saj v družbi na splošno velja pravilo, da so ljudje, ki delajo v Nemčiji bolj odgovorni in dosledni pri svojem delu kot smo pri nas. Deloma okolje vali krivdo za nedoslednost tudi na šolski sistem, učitelji sami pa ugotavljamo da seje »šola spremenila«. Skozi projekt in mobilnost smo dobili precej odgovorov pa tudi potrditev da je naše delo na nekaterih področjih zelo dobro in uspešno. Vse podrobnosti projekta bodo od avgusta dalje dostopne tudi na spletni strani šole (www.scpo. si) pod rubriko Leonardo da Vinci VETPRO. Sam projekt je bil zelo uspešno izpeljan, cilji pa v celoti doseženi. O tem priča tudi dejstvo, da je projekt s strani Nacionalne agencije - CMEPIUS ovrednoten kot primer dobre prakse. Kljub temu, da je projekt terjal celoletno dodatno delo, pa smo učitelji v projektu z veseljem sodelovali, saj smo pridobili veliko novih izkušenj in zanj. Audax V obdobju od oktobra 2012 do maja 2013 je potekal razpis za izobraževalne institucije z naslovom: »Projekti izdelani s programsko opremo Creo«. Med poslanimi prispevki se je v ožji krog uvrstilo 14 projektov. Na podlagi kriterijev objavljenih v razpisu, se je strokovna komisija odločila za tri zmagovalne projekte. Pri ocenjevanju je komisija upoštevala inovativnost, kvaliteto izvedbe, poznavanje programske opreme Creo, celovito pripravo projekta in praktično uporabnost izdelka. Strojniki četrtega letnika Šolskega centra Postojna, pod mentorstvom Aleša Harmela, so se zelo izkazali, saj se je v ožji izbor uvrstilo osem njihovih projektov. Zlato nagrado in 500,00 eurov je prejel Nik Čekada za projekt Izdelava dvotaktnega 26 ccm bencinskega motorja, bronasto nagrado in 200 eurov pa David Morel za projekt Modeliranje RC helikopterja. Posebno priznanje pa so prejeli dijaki: Anže Stegel, Blaž Bortolato, Daniel Zgonc, Dominik Matičič, Rene Rudolf, Rok Kalister in Simon Valenčič. Nik Čekada je zasnoval in izdelal delujoč 26 ccm dvotaktni bencinski motor po lastnih načrtih. Večina delov motorja je narejenih po Nikovi zamisli, nekaj pa je kupljenih (električni vžig, vžigalna svečka, batni obroček ). Vse dele motorja je sestavil v sklop in naredil kinematično analizo le tega. S programsko opremo Creo je izdelal tudi kompletno delavniško dokumentacijo, fotorealistične slike pa s programom Key Shot. Sledila je izdelava in testiranje motorja. David Morel je s pomočjo programske opreme Creo zmodeliral model radijsko vodenega helikopterja. S programom Bunkspeed Shot je izdelal fotorealistične slike in naredil video predstavitev. Podatki in prikazi izdelkov so na spodnji povezavi. http://ti.audax.si/raz- pis-20122013/rezultati-razpi- sa.html Evropa v šoli Natečaj, ki v Evropi poteka že od davnega leta 1953, v Sloveniji organizira Nacionalni odbor natečaja, ki deluje v okviru ZPMS in v katerem sodelujejo nevladne in vladne organizacije. Na natečaju je letos sodelovalo skoraj 7.000 mladih ustvarjalcev iz vse Slovenije, osnovno- in srednješolcev, ki so ustvarili 6.100 del, pod vodstvom 590 mentorjev. 14. natečaj v Sloveniji je bil ena izmed akcij partnerstva med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim par- lamentom pri komuniciranju evropskih vsebin. Letos je natečaj potekal na temo Evropskega leta državljanov, in sicer pod naslovom Kot evropski državljan pravice in dolžnosti imam, kako dobro jih poznam? Natečaja so se pod mentorstvom prof. Vlaste Milavec udeležili tudi naši dijaki in poželi lepe rezultate. Tako so drugo mesto na video natečaju so dosegli Jaka Sta-vanja, Žiga Smrdel in Luka Vadnov, tretje mesto na literarnem natečaju pa je pripadlo Maji Klačinski. Zaključna prireditev, na kateri so nagrajencem podelili priznanja in praktične nagrade, je bila letos 10. maja v Krškem. Uvodni govorci so bili Vinko Mostar, predsednik ZPM Krško, Karin Elena San-chez, generalna sekretarka ZPMS, Miran Stanko, župan občine Krško, in Liana Kalči-na, podpredsednica natečaja Evropa v šoli, kijev svojem govoru citirala nekaj stavkov iz Majinega spisa. Za program so poskrbeli učenci OŠ Senovo in Plesni klub Lukec, vse pa je navdušila pevka Nuša Derenda, ki je zapela več svojih uspešnic. Majin spis je bil objavljen v šolskem glasilu Špice, objavljen pa bo tudi v publikaciji Evropa v šoli, videoposnetek pa si lahko ogledate na straneh šole. SOLSKI CENTER POSTOJNA SREDNJA ŠOLA IZREDNO IZOBRAŽEVANJE Vabljeni k prijavi v programe T'***'" Predšolska vzgoja (poklicni tečaj) Gimnazija Strojni tehnik Ekonomski tehnik Strojni tehnik (PTI) ^Tehnik računalništva ^- Oblikovalec kovin - orodjar »^Avtoserviser Informativni dan: 29. 8. 2013 ob 16.30 Cesta v Staro vas 2, Postojna. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki 081 601 657 oz. na elektronskem naslovu dolores.kes@gmail.com. — ŠOLSKI CENTER POSTOJNA VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Cesta v Staro vas 2, Postojna vabi k vpisu v izredni študij POSLOVNI SEKRETAR (možnost študija na daljavo) STROJNIŠTVO GOZDARSTVO IN LOVSTVO (VI. st. izobrazbe) za študijsko leto 2013/14 Za vse informacije glede študija in vpisa smo vam na voljo na telefonski številki: 05/ 721 23 30 in elektronski pošti: vs.postojna@guest.ames.si Informacije o programih dobite tudi na naši spletni strani: www. vsoo.si Spoznavajmo svet in domovino DIVAČA, ALI JO POZNAMO Če človek odpre le enemu človeku vrata, ki vodijo v kraj velikega veselja, ni njegovo življenje nepomembno, kajti oni drugi človek bo poklical druge ljudi za seboj. (B. Magajna) Skupina Spoznavajmo svet in domovino, pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje, Ilirska Bistrica je spet na terenu. Obiskali smo Divačo. Je središče občine, ki je znana predvsem po Parku Škocjanske jame. Mi pa smo hoteli spoznati kraj sam. Obisk smo pričeli v OŠ Bogomirja Magajne Divača, kjer nas je sprejela mlada profesorica, zgodovine in sociologinja kulture, Franja Čok s svojimi učenci: Manco, Brigito,Laro, Lino, Špelo in Klemenom. Naš prihod je pozdravila tudi ravnateljica, gospa Damijana Gustinčič, ki nam je s ponosom predstavila šolo in njeno pestro ter uspešno dejavnost. Učenci so nam suvereno predstavili Divačo in svoj šolski okoliš ter njegove znamenite osebnosti in nam podarili.gradi-vo, ki so ga zbrali in uredili v ličnem snopiču. Sledila je celo sladka pogostitev in kratko medgeneracijsko druženje. Nato smo z gostiteljico in učenkama šli na sprehod po Divači. Divača je bila v preteklosti manjši kraj, ki je na svoji pomembnosti prvič pridobila z gradnjo ceste proti morju; s čimer seje začelo razvijati furmanstvo, tovorništvo in tihotapstvo, skokovito pa je njen pomen narasel po izgradnji južne železnice (1857). Postala je pomembno križišče proti Trstu, Puli in kasneje Kopru. Zato se je naš ogled kraja pričel prav ob železniški progi. Ogledali smo si postajo, parno lokomotivo, ki je bila izdelana leta 1922, zadnjič pa je vozila 1977 in vodni stolp. Naš obisk je sovpadal s prizadevanji krajanov in širše javnosti, da bi rešili vodni stolp in druge spremljajoče objekte ob progi ( mostove, zbiralnike, zidove,...) pred rušenjem. Že pogled na vodni stolp, njegovo skladno postavitvijo v okolje in mojstrsko oblikovanimi kamni, nas je pritegnil. Koliko pa je še objektov v bližini postaje, ki bi z ustrezno obnovo lahko predstavljali celostno tehnično dediščino kraja in širšega prostora! Naslednja postaja je bila v knjižnici, kjer smo se srečali z rezbarjem Jankom Silo, kije ravno razstavljal v njenih prostorih. Umetnine so nas popeljale v svet posebnežev, znamenitih osebnosti pa tudi v svet bajk in domišljije. Srečanje z umetnikom je bilo silno prisrčno. Cerkev sv. Antona Puščavnika, je v preteklosti zaustavila pogled slehernega popotnika, tako tudi našega. Hrani datuma 1603, ko je bila zgrajena in 1636, ko so v njej posvetili tri oltarje, vendar je zagotovo starejšega izvora. Notranjost cerkve je enoladijska z oltarji v baročnem stilu. Potep smo zaključili v Škrateljnovi hiši, ki ima svoje temelje v 17.stol. Bila je tipična furmanska »postaja«. Spada med redke ohranjene kraške hiše. Danes pa je v njej Muzej slovenskih filmskih igralcev. Precejšen prostorje namenjen stalni razstavi posvečeni Iti Rini, prvi slovenski filmski igralki in zvezdi, ki se je rodila v Divači. Ogledali smo si film o njenem življenju. V skednju pa smo se sprehodili po zanimivo postavljeni zbirki slovenskega filma. Ob pogledih na fotografije filmskih igralcev in sekvenc iz filmov smo obujali spomine na naše junake iz mladostnih dni. Zahvalili in poslovili smo se od prijazne gostiteljice. Še enkrat smo se prepričali, da hranijo tudi majhni kraji velike zaklade, zato jih je vredno obiskati. Marica Gaberšnik Gospodarstvo ZAVAROVANJE KMETOV IN ZAPOSLOVANJE Obvezno pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje kmetov Po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanje se lahko obvezno zavarujejo kmetje, če imajo zdravstveno sposobnost za opravljanje kmetijske dejavnosti, ki jo ugotavlja služba medicine dela, če se ne šolajo, če niso uživalci predčasne, starostne, vdovske ali invalidske pokojnine in če ob vložitvi prijave v zavarovanje dohodek kmetije iz kmetijske dejavnosti na zavarovanega člana dosega najmanj znesek, ki je primerljiv z zneskom 60% povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec in ga določi minister pristojen za kmetijstvo. Kot dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje dohodek, ugotovljen po predpisih, ki. urejajo dohodnino, in sicer kot seštevek dohodka osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, dohodka druge kmetijske dejavnosti in dohodka dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Prostovoljna vključitev v obvezno pokojninsko, invalidsko zava-rovanie in zdravstveno zavarovanje Prostovoljno se v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja lahko vključijo osebe, ki opravljajo kmetijsko ali kmetijsko in gozdarsko ali dopolnilno dejavnost na kmetiji in so nosilci ali člani kmetije v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijstvo, kakor tudi osebe, ki so vpisane v evidenco ribičev - fizičnih oseb - in opravljajo dejavnost gospodarskega ribolova in imajo zdravstveno sposobnost za opravljanje predmetne dejavnosti. Te osebe se lahko prostovoljno zavarujejo, če ne dosegajo primerljivega dohodka kmetije na zavarovanega člana (Stopar). Zavarovanci, ki so se v skladu z določbami ZPIZ-1 prostovoljno vključili v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, so imeli možnost izbire med ožjim in širšim obsegom zavarovanja. Določbe ZPIZ-2 pa te izbire ne dopuščajo in so tako vsi zavarovanci vključeni v zavarovanje za širši obseg pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Osebe, ki so vključene v obvezno kmečko zavarovanje po zakonu ZPIZ-2, tudi tiste, ki se v obvezno zavarovanje vključujejo prostovoljno, lahko pridobijo pravico do starostne pokojnine, polne starostne pokojnine, predčasne pokojnine ali delne pokojnine. Katera pokojnina bo pripadala posamezniku je odvisno tudi od drugih dejavnikov. Poleg tega jim zavarovanje po ZPIZ-2 omogoča tudi pravico do invalidske, vdovske in družinske pokojnine ter pravice do poklicne rehabilitacije, pravico do premestitve, pravico do dela s krajšim delovnim časom, pravico do nadomestila za invalidnost in dodatek za pomoč in postrežbo. Če (ZZZS) je oseba, ki opravlja kmetijsko dejavnost, pokojninsko in invalidsko zavarovana (obvezno ali prostovoljno), je obvezno vključena tudi v obvezno zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za starševsko varstvo. Opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji Na podlagi Zakona o kmetijstvu je dopolnilna dejavnost na kmetiji s kmetijstvom oz. gozdarstvom povezana dejavnost, ki se opravlja na kmetiji in ji omogoča boljšo rabo njenih proizvodnih zmogljivosti ter delovne sile družinskih članov (vsi člani družine, ki prebivajo in delajo na kmetiji in niso najeta delovna sila). Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je fizična oseba, ki je lastnik, zakupnik ali drugačen uporabnik kmetije, se za svoj račun ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, je za to ustrezno usposobljen in je starejši od 15 let. Vloga za opravljanje dopolnilne dejavnosti se vloži pri pristojni upravni enoti, na predpisanem obrazcu, ki je na razpolago tudi na internetu. Dopolnilne dejavnosti se na kmetiji v celoti ali delno izvajajo na zemljiščih ali v objektih, ki jih ima nosilec dopolnilne dejavnosti ali družinski član v lasti, najemu ali zakupu, ali v skupnih objektih, razen tistih vrst dopolnilnih dejavnosti, pri katerih se določena opravila teh dejavnosti izvajajo izven kmetije. Kmetija (nosilec) mora imeti v lasti najmanj 1 hektar ali v zakupu najmanj 5 hektarjev primerljivih površin, razen v primeru predelave medu in čebeljih izdelkov. Na kmetiji se lahko opravlja več vrst'dopolnilnih dejavnosti, vendar dohodek iz dopolnilnih dejavnosti na polnoletnega družinskega člana ne sme presegati 1,5 povprečne plače na zaposlenega v RS v preteklem letu oziroma 3 povprečne plače na zaposlenega v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti se šteje celoten dohodek, ustvarjen na kmetiji z opravljanjem dopolnilne dejavnosti in to ne glede na število vrst dopolnilnih dejavnosti ter število njenih nosilcev. Za posamezne dejavnosti je natanko določen fizični obseg izdelkov ali storitev. Tako je na primer za peko potic in peciva ter izdelavo testenin določena zgornja meja 2.000 kg letno, za peko kruha pa 13.500 kg letno. Kaj sodi med dopolnilne dejavnosti, ureja Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Ur. List RS št. 61/05). Med nekatere dopolnilne dejavnosti sodi predelava kmetijskih pridelkov, medu in čebeljih izdelkov, zelišč, gozdnih sadežev, gob in gozdnih sor-timentov, prodaja kmetijskih pridelkov z drugih kmetij in izdelkov, ki jih druga kmetija proizvaja v skladu s predpisi o dopolnilnih dejavnostih na kmetij, turizem na kmetiji (gostinska ali negostinska dejavnost), ribogojstvo in predelava sladkovodnih rib ter še mnoge druge. Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je lahko pokojninsko in invalidsko zavarovan kot kmet, ni pa to pogoj za opravljanje dopolnilne dejavnosti. Osebe, ki ne dosegajo predpisanega katastrskega ali drugega dohodka za obvezno zavarovanje, se lahko prostovoljno vključijo v obvezno zavarovanje. Zaposlovanje na kmetiji Današnja zakonodaja omogoča kmetom, da zaposlijo delavce za delo na kmetiji. Kmetje lahko zaposlujejo za dela v glavni ali pa tudi za dela v dopolnilnih dejavnostih. Pri tem mora kmet (delodajalec) spoštovati določbe Zakona o delovnih razmerjih, Zakona o varnosti in zdravju pri delu in še druge predpise, ki se neposredno nanašajo na delovna razmerja. Kmetija lahko zaposluje družinske člane ali osebe, ki niso družinski člani. Med družinske člane sodijo: • otroci od dopolnjenega 15. leta oz. 18. leta starosti, če niso sami zavarovani, • otroci po dopolnjenem 18. letu do dopolnjenega 26. leta starosti, če se redno šolajo, • zakonec ali zunajzakonski partner, razvezan zakonec, ki mu pripada preživnina, če ne izpolnjuje pogojev, da bi bil sam zavarovanec. Pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi mora družinski član opraviti še zdravniški pregled, kjer se ugotavlja njegova zmožnost za delo. Pri sklenitvi delovnega razmerja z družinskim članom ima delodajalec naslednje obveznosti: izdelava izjave o varnosti z oceno tveganja, napotitev bodočega zaposlenega na zdravstveni pregled, seznanitev zaposlenega z obveznostmi in pravicami delavca in delodajalca, sklenitev pogodbe o zaposlitvi, prijava zaposlenega v obvezna zavarovanja in skrb za varno opravljanje delovnega procesa. Če se kmet odloči za zaposlitev osebe, ki ni družinski član, mora delodajalec (kmet) poleg vseh ostalih obveznosti, ki jih je imel pri zaposlitvi družinskega člana, opraviti še objavo prostega delovnega mesta. V objavi je potrebno navesti vse zahtevane pogoje za opravljanje dela ter rok za prijavo kandidatov, ki ne sme biti krajši od treh dni. Po izteku roka za prijavo opravi delodajalec razgovor s kandidati, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, oz. lahko tudi kako drugače preizkusi znanja kandidatov, ki se zahtevajo za opravljanje dela, za katero se sklepa delovno razmerje. Po končanem izboru napoti delodajalec (na stroške delodajalca) izbranega kandidata na zdravniški pregled ter ga seznani z vsemi pravicami in obveznostmi delavca in delodajalca, ki so povezane z opravljanjem dela, ter mu ponudi v podpis pogodbo o zaposlitvi. V osmih dneh od sklenitve pogodbe o zaposlitvi z izbranim kandidatom mora delodajalec obvestiti druge prijavljene kandidate, da niso bili izbrani. Med (KGZS) osebami (družinski člani in tuje osebe), ki so na kmetiji zaposleni v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih in družinskimi člani kmetije, ki zgolj delajo na kmetiji (so obvezno ali prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovani iz kmetijske dejavnosti, niso na kmetiji zaposleni v skladu z ZDR) obstajajo razlike v dohodku. Slednji ustvarjajo dohodek, ki pa je skupen in se ga prišteva k dohodku kmetije in ni njihov osebni dohodek, kot bi to bila plača v primeru zaposlitve. Začasno in občasno zaposlovanje na kmetiji V primerih (Šnut), ko potrebe po delovni sili zelo narastejo (sadjarstvo, zele-njadarstvo), si kmetje lahko pomagajo s sklenitvijo pod-jemne pogodbe, ki temelji na enkratni ali občasni storitvi. Pogosto so za občasna ali začasna dela primerni tudi upokojenci. ZUTD-A zanje določa, da lahko opravljajo taka dela največ v obsegu 60 ur v koledarskem mesecu. Urna postavka upravičencu za opravljeno uro dela ne sme biti nižja od 4,20 EUR, dohodek za opravljeno delo pa v seštevku v koledarskem letu ne sme presegati 6.300 EUR. Na koncu pa velja omeniti, da Zakon o preprečevanja dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1) pravi, da se za delo na črno ne štejejo: sosedska pomoč, delo v lastni režiji, nujno delo, osebno dopolnilno delo. Sandra Matjan DELOVNI ČAS PON - PET / 9 -12 in 14 SOB /9-12 Boštjan Rojc S.P. Obrov 9a, 6243 Obrov Tel.: 05 / 688 60 60 Fax: 05 / 688 60 61 www.rojc-bhs.si E.: bostjan.rojc@amls.net VULKANIZERSTVO - AVTOOPTIKA - AVTODIAGNOSTIKA ■ AVTOMEHANIKA - POLNJENJE IN POPRAVILO AVTO KLIM m j - IZDELAVA IN POPRAVILO CEVI ZA KLIMEgg ■ SERVIS IN REZERVNI DELI ZA TRAKTORJE KONTROLA IN POLNJENJE AVTO KLIMA NAPRAV ŽE OD 35EUR DALJE OZIMA DGRAD OBRO Oglasi riCbear^"«Ko„si Proizvodnja BAKALA Obrtniška 2,6240 Kozina T: 05 680 30 06, F: 05 680 30 07 E: ribarnica.cerkvenik@siol.net Andrej Cerkvenik M: 041 633 593 POSLOVALNICE KOZINA Obrtniška 2,6240 Kozina, T: 05 680 30 06 ILIRSKA BISTRICA Cankarjeva ulica 26,6250 Ilirska Bistrica, T: 05 714 45 79 POSTOJNA Tržaška cesta 11 a, 6230 Postojna, T: 05 726 55 80 POTUJOČA RIBARNICA M: 041 669 640 - Aljoša ZAKLJUČEK ŠTUDIJSKEGA LETA bogatili v več kot 20 izobraževalnih vsebinah, organiziranih v 30 skupinah. V tem letu smo organizirali študijske krožke angleškega, italijanskega, nemškega in španskega jezika, kulturno klepetalnico, skupino spoznavajmo svet in domovino, tega živga vse toka, računalništva, restavratorstva, kle-kljanja, rišeljeja, polstenja, tematske delavnice (uredimo UTŽO Ilirska Bistrica Za nami je uspešno zaključeno študijsko leto 2012/2013. V tem študijskem letu je bilo v izobraževalne programe vključenih nekaj manj kot 300 udeležencev. Svoje znanje so si vrt idr.) in pohodništvo. Ob zaključku študijskega leta so bile organizirane številne nepozabne strokovne ekskurzije. Ogledali smo si prečudovite Škocjanske jame, obiskali Mun-chen, Da Vincijevo razstavo v Ljubljani, Picassovo razstavo v Zagrebu. Ogledali smo si krajevne znamenitosti v Divači, Rodiku in Črnem Kalu. Organizirani sta bili tudi srečanji članov kulturne klepe-talnice v ribiški koči na Sozah in študijskega krožka začetne angleščine na Turnu. Sedaj pa so pred nami zaslužene poletne počitnice. Ob tej priliki se iskreno zahvaljujemo vsem slušateljem, mentorjem, animatorjem in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali pri izvedbi letošnjega izobraževalnega programa, z željo, da se v mesecu septembru ponovno srečamo in stopimo novim izzivom naproti. UTŽO Oglasi O T/-1PT> T A / MODRA ŠTEVILKA ŠKERJANC {((•oso 11 59 ) 05 6876 190 X ■ ''.'-V www.skerianc.com LS TELEVIZIJA V OPTIČNEM OMREŽJU Kmalu pri vas doma! mmm j| 8BB1881 . . X “V TRIO NA OPTIKI OD 38,00 € mesečno • TELEVIZIJA e INTERNET 20/20Mbps • STACIONARNI TELEFONSKI PRIKLJUČEK .......„„ pišite nam: info@e-sneznik.net Drugačno, Originalno, Raznoliko, Izbrano, Slastno VINO IN AKTUALNE TEMATIKE Ko govorimo o aktualni tematiki najprej pomislimo na politiko. In kakor je v Sloveniji v navadi na leve in desne. Tudi med vini imamo leve in desne, belo in rdeče, vino namreč. Slovenija po svoji strukturi vinogradov je definitivno bolj bela kot rdeča. To je jasno že iz zemljevida vinorodnih dežel Slovenije. Tako ima recimo Podravje v svoji sestavi 97 % belih sort, na Primorskem je ta delež pokpol, v Posavju pa prevladujejo rdeče sorte, saj njihov delež znaša 65 %. Uradni izbor vinskih sort v Sloveniji sicer pravi, da imamo v Sloveniji 37 belih in 15 rdečih dovoljenih sort grozdja. V Sloveniji imamo 16.320 hektarjev registriranih vinogradov. Po letalskih posnetkih izpred 3 let, pa ima Slovenija še dodatnih 21.500 hektarjev vinogradov. Ta razlika je nastala, ker vinogradi, kki so manjši od 0,5 hektarja ni potrebno vpisati v kataster vinogradov. Slovenija je pač znana po temu, da vsakdo, ki ima seveda nekaj zemlje na vinogradniško rodovitnem območju se spusti v pridelavo grozdja za lastne potrebe. Teh mini, vrtičarskih vinogradov, je v Sloveniji precej in smo v vrhu Evrope. Zanimiv pa je podatek, koliko oseb se ukvarja v vinogradništvom. V Sloveniji se z to dejavnostjo ukvarja 27.942 oseb, ki imajo v svoji lasti tako 47.097 vinogradov. Sklepne številke torej govorijo o tem, da je 82 vinogradov manjših od 0,5 hektarja, 10% jih meri od pol pa do enega hektarja, 5 % jih je v skupini med enim do dveh hektarjev. Med dvema in petimi hektarji jih je za 3%, in tako nam ostane zgolj za 1 % vinogradov ki se raztezajo nad 5 hektarjev. Seveda pa velikost vinograda ne more vplivati na kakovost vina. Vinogradnik ima v svoji roki škarje in platno, da sam naredi odlično vino, pod enim, zelo nepredvidljivim dejavnikom. Vreme. Vreme zadnjih let je vedno bolj nepredvidljivo, neusmiljeno, in kanček sreče je vedno dobrodošel. Nato pa ostane le še znanje in občutek vinogradnika. Koliko je v takih primerih razdrobljenosti upravičena ekonomičnost lahko težko rečemo. Oškodovani so veliki, saj mnogi mali, ki jih je zelo veliko, pridelajo vina za svojo uporabo. Pa vsekakor tudi še kaj zraven prodajo, brez plačila davka sicer. Za obogatitev družinskega proračuna sicer je, državni proračun pa odnse bolj tenko plat. Druga aktualna plat pri vinu pa je Teran. Zadnji mesec psoebej. Je naš? Je Hrvaški. Teran definitivno ni slovenski. Teran je Kraški. Kras, planota, ki se razteza na slo- venski in italijanski strani. Jasno je, da so leta 2005 vinarji iz Krasa ustanovili Konzorcij kraških pridelovalcev Terana. Danes šteje 26 članov. Predhodnica temu konzorciju pa je bil sprejem pravilnika o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanje ( PTP) - teran, sprejet v letu 2000. Teran je že pred dva tisoč leti opisoval filozof Plinij starejši, ki je živel med letoma 23 in 79. Valvasor ga je v svoji Slavi vojvodine Kranjske I. 1689 opisal kot najimenitnejše vino. L-1910 pa je Maksimiljan Ripper podrobno opisal sorto, analizo tal in senzoriko Terana. Ker je bilo dokazov več kot dovolj, je evropska komisija leta 2004 zaščitila ime Teran, za vina ki izhajajo iz Krasa. Pod imenom Teran se lahko prodajajo samo vina iz Kraške planote. In jabolko spora sedaj tiči v tem, da z 1 julijem , ko v evropsko unijo vstopi Hrvaška, bo potrebna spre- memba pravil na Hrvaškem. In pričel se je vik in krik. Seveda s strani hrvaških oz. istrskih vinogradnikov. Pred nekaj leti je tudi Slovenija imela svojo grenko izkušnjo z Tokajem. Ker je bilo ime Tokaj zaščiteno in se je smelo uporabljati samo na Madžarskem, smo morali spremeniti ime. Tako je v sosednji Italiji nastal Friuliao (furlanec), pri nas pa francoska popačenka »Sauvignonasse«. Pred slabim mesecem pa se je to ime spremenilo v »jakot«. Terani oz. vinogradniki, ko so člani konzorcija imajo stroge kriterije, kateri je pravi »konzorcijski« teran. Najprej je seveda tukaj sledljivost grozdja iz vinograda do steklenice. Opravljajo se analize zemlje in listja ter škropljenja vinske trte. Pridobiti mora ustrezno oceno na poooblaščeni ustanovi za ocenjevanj vin. Nato sledi še mnenje devetčlanske Ker so toplo poletni dnevi nas že dodobroma ogreli pa še en malce poseben recept. Izhaja iz juga Italije, iz Neaplja. Sestavine: /-r———5————ur—r—\ - 200 g indisjkih oreščkov mam i " y -100 g kokosovega mleka -100 ml agavinega sirupa - 200 ml mandljevega mleka - vsebina enega stroka vanilije -100 ml kokosove maščobe - ščep soli -100 g jagod - 2 jedilni žlici surovega kakava v prahu Način priprave: Pripravimo ozek model primeren za zamrzovanje. Obložimo z plastično folijo, ki naj sega čez robove. Zmeljemo na drobno indijske oreščke, kokosovo kremo in maščobo segrejemo do 400 C. Prvih sedem sestavin zmešamo skupaj da dobimo gladko maso. To maso, kremo razdelimo na tri dele. Z vilicami pretlačimo jagode ter jih primešamo k kremi. Vlijemo v model ter postavimo v zamrzovalnik. Pripravimo naslednjo drugo kremo, ki je osnovna vaniljeva. Zlijemo jo v model, ko se prva, jagodna, strdi to je po približno pol ure. Zadnjemu delu osnovne mase dodamo kakav ter dobro premešamo da je brez grudic. Ko se strdi še druga plast, zalijemo in poravnamo. Pustimo v zamrzovalniku nekaj ur, še boljše pa je drugi dan. Obrnemo iz modela, odlepimo folijo in sladoled narežemo na debeljše rezine. komisije, ki potrdi omenjeni Teran. V kolikor, trije člani komisije nasprotujejo vzorcu, tak teran ne more biti izbran v konzorcijski teran. Stroga doslednost se poznal le pri slabših letnikih, ko zaniha kakovost terana. To je odlično vidno v primerjavi letnikov 2011 in 2012, Prvi kot odličen letnik, drugi kot povprečen letnik, ki se je boril za svoj preživetje. Tako da v Sloveniji bomo še naprej pili svoj, kraški Teran. Peter Boršič GOLAŽ IZ KOKOŠJIH ŽELODČKOV sestavine: kokošji želodčki (400 g) 2 čebuli 4 stroki česna 3 korenčki 1 bučka 1 del belega vina 1 žlica paradižnikovega koncentrata peteršilj čili vegeta sol poper Čebuli nasekljamo in ju pražimo na olju. Takoj dodamo na drobno nasekljane korenčke in kokošje želodčke, ki smo jih prerezali na polovice. Dodamo na kocke narezano bučko (predhodno smo jo olupili) in na drobno nasekljan česen. Med praženjem sestavin dodamo žlico vegete. Zmes med kuhanjem stalno zalivamo z vodo. Nekoliko pozneje dodamo na drobno narezan peteršilj in začinimo s čilijem po želji. Ko je bučka popolnoma prepražena, podlijemo z belim vinom. Ko alkohol izpari, dodamo žlico paradižnikovega koncentrata ter po potrebi dosolimo in popramo po želji. Mala skrivnost: Jed se kuha nekoliko dlje časa, saj želodčki potrebujejo več časa, da omehčajo. Golaž je kuhan, ko so kuhani želodčki. Jed postrežemo s kruhom ali polento ob kozarcu dobrega belega vina. Igor Štemberger ČE TE LAKOTA PIČI, PICERIJO PARK POKLIČI! iSMi 0B NAROČILU PIC PRI RAZVOZU f- . 2 X SREDNJA PICA (po izbiri) ali 1X VELIKA (po izbiri) + IX SREDNJA (po izbir| aliIX DRUŽINSKA PICA(ptfizbiri) } MALA PICA GRATIS ,sicp3na, park, kraška, gorenjka '■... - PICA SENDVIČ (šunka/sir) 2,00€ • PICA SENDVIČ (pršut/sir)2,SOC • HRENOVKE V TESTU (2 kom) 2,40€ pri razvozu računamo 1€ na škatlo DODATNA PONUDBA . OCVRTI SIR 3,SOC . OCVRTI KALAMARI 6,40€ (mala porcija 4,50€) .POMERITI,SOC lementska lagat ’ Sana vsesa ag aoa yua Dobrodošli • Benvenuti WILLKOMMEN • VVELCOME MALICE KOSILA PIZZA ZAKLJUČENE DRUŽBE S3Š8BE- G'A>MIELRJE Z^IMMIEB m©;®>ns Tel.: 05/7141207 Mob.: 041/424 974 PRODAJNO SERVISNI CENTER STROJI IN OPREMA ZA KMETIJSTVO, VRTNARSTVO IN KOMUNALO AGROSERVIS Vode Osredke 44, Dol pri Ljubljani 01/563 93 20 PREKOPALNIK S POGONOM NA ENO KOLO ZA MEDVRSTIČNO OBPELAVO~~ Bencinski motor 4T Freza različne širine od 32 do 50 cm Na zalogi. Cena z DDV: 1.560,00 € STRIŽNA DUPLEX KOSILNICA HERBY 88 Lahka za zagon in preprosta za košnjo. Cena z DDV; 880,00€ Stroj pripravimo za zagon - nulti servis. / Dostava po celi Sloveniji. / Možnost nakupa na obroke brez obresti. IZKORISTITE UGODNE CENE ENERGETSKO VARČNA OKNA (BMEOaMaiKlS^to flECE MIZARSTVO ŠEMRL f. 7radčeč/a ijdddoe od Ccki1K95 Bivša občina Jelšane OBMEJNO SODELOVANJE Stojimo pred stavbo, ki jo imenujemo Evropska unija. Preden prestopimo njen prag, bi bilo prav, da se spomnimo in ne pozabimo minulih časov. Občina Jelšane je od nekdaj gravitirala na Kvarner. Nove, notranje, meje so 1947. leta ločile čakavske in slovenske vasi. Prve so pripadle Hrvaški, druge pa republiki Sloveniji. Med ljudmi pa so se že stoletja tkale močne prijateljske, verske, družinske in druge vezi (pokopališče, župnija, matični podatki ,...). Številni ljudje z obeh strani meja so delali v istih podjetjih na Reki, ker so obstajale dobre prometne povezave. Zlasti plodno je bilo sodelovanje na kulturno-umetni-škem in zabavnem področju. Prosvetno društvo Sloga Jelšane je bilo najstarejše, saj sega njegovo delovanje še v čas čitalnic, to je daljno leto 1864. Bilo je prvo v okraju Vo-losko Kulturno umjetničko društvo Danica, Pasjak, ki je bilo ustanovljeno nekoliko pozneje, je od vseh začetkov sodelovalo z Jelšanci. Najuspešnejše je bilo sodelovanje pevskih zborov. Svoj zadnji vrh je doseglo v 80-ih letih prejšnjega stoletja, ko je oba zbora vodil zborovodja Anton Čekada -Čot iz Jelšan. Zbora sta nastopala skupaj že dosti prej. Pomembno je dodati, da so v KUD Danica sodelovali tudi pevci iz Staroda v PD Sloga pa Novokrajci. Pri sestavi programa so bili pozorni na to, da so nastopali s pesmimi z obeh jezičnih področij. Tako so peli: KRASNA ZEMLJA, "PESEM O SVOBODI","OH, KAKO JE DOLGA POT" ," SLOBODI", „ŽRTVAM","ROŽ, PODJUNA, ŽILA", »ZDRAVLJICA" /'POZDRAVLJENA, DOMOVINA","LIPA ZELE- NELA JE","GOZDIČ JE ŽE ZELEN","NAZAJ V PLANINSKI RAJ","UJETEGA PTIČA TOŽBA". Ko govorimo o Danici in Slogi in njunem skoraj stoletje dolgem sodelovanju, ne moremo mimo dejstva, da sta obe društvi doživljali tudi težke trenutke, zlasti ko so preminuli ugledni vodje: Slavoj Makarovič, Hrvatin Drago, Mihael Surina, Hrvatin Stanko, Smajla Dušan (Danica); Anton Čekada, Drago G rij, Hrabar Jože, Žuštovič Bruno, Teodor Malalan (Sloga) in drugi. Zabavno, plesni ansambli, ki so jih sestavljali godci z obeh strani meje: Lipljani, Primorci, Solzice so bili znani od Ilirske Bistrice do Matulj in še dlje. Anton Čekada - Čot ( pri Lipljanih) je bil edini glasbeno izobražen. Takoj po opatijskem festivalu je nabavil note in že na naslednjem nastopu so igrali zmagovalne in najpopularnejše skladbe. Od sorodnice pa je po pošti dobival note sanremskih popevk. Ostale skupine so jih posnemale. Tako so sledili vsem glasbenim modnim trendom. Njihovi nastopi so privablja velike množice obiskovalcev z obeh strani meje. V zadnjih dveh desetletjih, po rojstvu neodvisnih držav Hrvaške in Slovenije, se sosedje še vedno srečujejo na športnih, kulturnih in zabavnih dogodkih z obeh strani meje (Pasjak, Šapjane, Rupa, Lipa, Jelšane, Novokračine). Danes smo lahko ponosni na obmejno sodelovanje v celotni preteklosti naših krajev, ki zaradi svoje kontinuitete prav gotovo predstavlja izjemen primer v tem delu Evrope. Prav v spomin in čast vsem tistim, ki so bili pobudniki in udeleženci sodelovanja med kraji v nekdanji občini Jelšane, bi bilo lepo in prav, da mlade generacije združijo moči, najdejo nove oblike delovanja in tako nadaljujejo žlahtno tradicijo. Zapisal Milan Surina, Kun-din, roj. v Pasjaku, upokojeni ing. strojništva, stanujoč na Reki, sicer pa bivši gojenec Dijaškega doma in dijak Nižje gimnazije v Ilirski Bistrici, velik pobudnik sodelovanja obmejnih krajev. prevod Marica Gaberšnik Prireditev Primorsko Notranjske kmečke igre Drugo soboto v juniju smo Društvo podeželske mladine Pivka, Ilirska Bistrica in Postojna (DPM PIP) organizirali prve Primorsko Notranjske kmečke igre na Baču. Cel dopoldan je bil lep in sončen, pravi junijski dan. Na uro pričetka prireditve nas je neprijetno presenetila poletna ploha, kije spodila veliko gledalcev in Mlajšo otroško folklorno skupino Tuščak, tisti bolj vztrajni pa smo pričakali večer. Popoldne smo izvedli kulturni program z govorniki, glavnimi sponzorji in mlado pevko Aliteo Širca, sledil je tekmovalni del. Med seboj sta se pomerili ekipi iz DPM Vrsnik - Ledine in domača ekipa iz DPM PIP. Po prvih dveh igrah, košnji in grabljenju, so vodili z 2:0 DPM Vrsnik - Ledine, nakar je v naslednjih dveh igrah - pobiranju krompirja in razbijanju jajc, zmagala domača ekipa. Gledalci smo se nasmejali tekmovalni vnemi obeh ekip, tekmovalni ekipi pa sta zaradi nesoglasij med nasprotnima ekipama, igri ponovili. Rezultat je obnovila domača ekipa. V zadnji ekipi, mnogim že pozabljena igra Zbijanje koze, je zmagala domača ekipa in tako odnesla priznanje zmagovalne ekipe Primorsko Notranjke regije in bo zato zastopala regijo na 27. državnih in 6. mednarodnih kmečkih igrah, ki bo 06.07.2013 na Slomu pri Ponikvi, mnogim poznanem po rojstnem kraju blaženega Antona Martina Slomška, kmečkemu prebivalstvu pa po vseslovenskem shodu kmetov. Kot predsednica DPM PIPa naj čestitam vsem tekmovalcev, zahvaljujem se vsem sponzorjem, ki so nam pomagali in Vas bralce pa vabim da se pridružite kmečkim igram ponovno naslednje leto. Špela Sedmak Občina Bled BLEJSKI F1JAKERJ1 sPte 4 aktivni “ oddih potil jjaMJ8lfi!3,jjJail@yjJLJiJ,!SJjJ Ti Ml 711970 Generalni medijski pokrovitelj: jgm IZDELOVANJE maf narodnih noš Mojca in Vili Berce www.narodna-nosa.si ■PBmaMB www.bp-harmonika.si mm UH! MB! d.o.o, Snežniška 3, Ilirska Bistrica prave rešitve za samostojne podjetnike, društva in manjše gospodarske družbe, osebe javnega in zasebnega prava e Snežne ne prezrite - kultura... Letnik XXI, št. 272 Prebiranja Srečko Kosovel: Ne vprašaj me, kaj je življenje, živi! Kosovelove misli izbrala in uredila J. Milič, Kosovelova knjižnica Sežana, maj 2013 »Avtoportret. Kdo sem. Postavil sem se pred zrcalo in se nisem videl, glej, ko sem ga odmaknil šele, sem se videl resničnega. ... Kaj bi bil človek, če ti je težko biti človek?Postani obcestna svetilka...« S Srečkom sem se sreč(k)ala že kot najstnica in si ga prisvojila tako, da sem mini knjižico njegovih pesmi nosila v žepu. Ampak menda je bil takrat vzornik veliko nam. Tak uporniški na nek način. Srečevala sem se z njim v času študija, skozi njegove konse, avantgardizem, razmišljanje, študij, ljubezen do borovcev, krasa, do slovenskega jezika, skratka, Kosovela pojmujem kot mladeniča, ki bi »moral« biti zgled današnjim mladim aktivnim človečuljkom, vsem tistim, ki do slovenskega jezika ne čutijo veliko in ga zamenjujejo z veliko manj bogato, a morebiti lažjo, angleščino (nimam nič proti angleščini, da ne bo pomote - nenazadnje je Kosovela v angleščini predstavil Bert Pribac). O Srečku pravzaprav malokrat pomislim najprej kot o izjemni pesniški osebnosti, ki je umrl star 22 let, torej rosno mlad. Nanj mislim skozi celoto vsega, kar je počel. Kar je bil. Tako lokalen pa hkrati univerzalen, tako publicističen, filozofski, etičen in še kak pridevnik bi mu lahko pritaknili. Vprašanja in dvomi, ki si jih zastavlja v zvezi s poezijo, pesnikom, človekom, kulturo, etničnimi in estetskimi vrednotami, kljub pripadnosti zgodovinski avantgardi, so zelo blizu sodobnemu bralcu. Od njegovega pisanja do danes se pravzaprav družbeno dogajanje ni spremenilo veliko. Kar me na nek način navdaja z žalostjo. Dilema med estetskim aristokratizmom, ki temelji na opazni umetniški veščini, in estetskim plebejstvom (o katerem podrobneje piše Božena Tokarzeva v Kalejdoskopu), ki ustvarja vtis, da se poezija piše sama, je dilema umetnikov, s katero se soočajo od začetka 20. stoletja dalje. Do svojevrstne renesanse Kosovelovih del je prišlo v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja po zaslugi mladih ustvarjalcev, skupine Laibach Kunst in pozneje skupine Novi kolektivizem. Kosovel je bil močno vpleten v družabno in avantgardno umetniško življenje takratne družbe. Njegov temeljni literarni opus se je slovenskim bralcem odkrival vseskozi do danes ne da bi izgubil aktualnost. Pred drugo svetovno vojno so bile Kosovelove pesmi preveč idejno angažirane, umetniško napredne, morda za odtenek levičarsko nazorne, vendar obenem nekoliko nevarne glede na umetniško neodvisnost in nekonvenciolnalnost njegovih idej »človečanstva«. Srečkovi senzibilnost in psihosfera se opirata na tehniko, politiko, reklamo, množično kulturo. Ampak -Kosovel je že v začetku stoletja vedel, da znanost, umetnost in tehnika niso avtonomne in da lahko postanejo nevarna orodja v službi manipulacije. Njegov namen je bila potreba po empatiji, najsi bo bralčevi kot ustvarjalčevi. V Srečkovi poetiki najdemo tako impresionizem, ekspresionizem, futurizem, konstruktivizem, metafiziko, religijo kot materialistično angažiranost v družbenem in političnem življenju. Pričujoča mini knjižica (kije na prodaj v Kosovelovi knjižnici Sežana in v njenih enotah za simbolično ceno) je izbor Jolke Miličeve, namenjena je prvenstveno mladim, da bi preko pričujočih Srečkovih misli, ki so urejene po abecednem redu, dojeli izrazna sredstva, ki omogočajo Kosovelu pesniško zajeti človekovo raznorodnost in intelektualno-čustveno bogastvo. Jolka Milič je rojena 1926 v Sežani, kjer živi in ustvarja. Produktivna prevajalka poezije iz slovenščine in vanjo, sodeluje z neštetimi literarnimi revijami, je aktivna publicistka, kii jo poznamo kot žensko brez dlake na jeziku. In ne imejte je tudi sami, bodite iskreni v svojem in v sebi in naj vam bo lepo in prijetno do naslednjega branja. Patricija Dodič &___________________________________________________ift Štrekljeva nagrada Zakladi v pravcah Ljudsko slovstvo v knjigah Jasne Majde Peršolja Ko danes govorimo o slovenskem ljudskem izročilu, se pravi o ljudskem slovstvu, to je pesmih ali zgodbah/pravljicah pa tudi ljudski glasbi, se nam včasih zdi, da poznamo vse, kar je na Slovenskem kdaj ustvaril neznani ljudski ustvarjalec ali ustvarjalka. Pa ni ravno tako; še vedno ne poznamo vsega, kar je pod pojmom ljudsko blago nastalo in živi med ljudmi. Primer za to je zbiranje in ohranjanje ljudskega slovstva, s čimer seje v zadnjih več ali manj kot 30 letih ukvarjala Jasna Majda Peršolja - v knjižni obliki je to slovstvo izdala v več knjigah in s tem opozorila na dejstvo, da zakladnica tovrstnega ustvarjanja še ni izčrpana. Primerno je torej, da se na to njeno delo javno opozori, saj je šlo bolj ali manj mimo širše, vseslovenske javnosti - zaznalo ga je najbrž le bližnje okolje, na katerem je iskala, snemala, obdelovala in zapisovala gradivo, ki so ji ga posredovale pripovedovalke in pripovedovalci pravljic in pesmi. To ni početje, ki bi potekalo brez truda in čuta za vrednost pa tudi ne za v sebi konsistentno sestavo pripovednega besedila ali pesmi. Ko zdaj beremo objavljene tekste, kmalu uvidimo, da so pred nami literarne tvorbe, ki sicer ne kažejo estetske in jezikovne gradnje, kakor jo mora izpričati pristni umetnik - če bi bile takšne, bi izgubile svoj izvorni značaj - temveč, predvsem tiste v prozi, izpričujejo primarno čutenje življenja v (kot bi rekel T. Kermauner) »arhaični družbi«, ki ne pozna ideologije in politike in se iz svojih problemov rešuje s fantazijo, ali drugače rečeno, z besedami ali glasbo: glasba oz. beseda (pripoved) govorita o težavah, napakah ali lepoti, kažeta pa človeku tudi pot za rešitev iz zla; v sebi nosita obrazce za premagovanje vsega slabega in doseganje dobrega. Toda pustimo abstraktno govorjenje in raje kratko opozorimo na knjižne izdaje Jasne Majde Peršolje (pa tudi soavtorice pesemskega dela tega opusa). Prva njena knjiga ima naslov Tam v starodavnih časih s podnaslovom »kraške ljudske pesmi« (1999) - gre za »pesmi naših non«; notni zapis je besedilom, ki jih je zapisala Peršoljeva, prispevala Herta Sorta. Čez pet let (2004) sta isti avtorici v enakih vlogah izdali drugo zbirko, to je Ljudske pesmi na Krasu, Brkinih in Goriških Brdih. »Zvrstno« oz. »žanrsko« je ta pesmarica deloma sorodna prvi, ki vsebuje ••••••••••••••• nekaj šaljivih, drastičnih ljubavnih izpovedi ali viž, pa tudi nabožnih pesmi, toda zemljepisno zajema druga zbirka še nekaj sosednjih območij in s tem nove teme, ki jih srečamo - kakor pravi Igor Cvetko v uvodnem zapisu - v adventnih pesmih, božičnih kolednicah, žalo-stinkah, Marijinih pesmih in baladah. Tretja knjiga Peršoljeve in Sorte z enakim naslovom kot prva, tj. Tam v starodavnih časih, je izšla leto kasneje (2005), prinaša pa ljudske pesmi s Krasa in Brkinov, toda njihov nastanek je datiran, saj so večidel nastale v minulem stoletju, torej predvsem v času fašizma in nato med osvobodilnim bojem na Primorskem. Tudi te pesmi je posnela in besedila zapisala Peršoljeva, notni zapis pa pripravila Herta Sorta. Tematsko gre v njih za vojaške pesmi iz prve vojne, nemalo tudi iz druge, in izražajo trpljenje, upor in boj, a seveda tudi žalostni-ke ob padlih v vojni. Tudi v teh pesmih je čutiti tisto primarno, neposredno artikulirano čustvo, porojeno mimo umetelnih pravil izpovedovanja, saj ga spočnejo le stiske v velikih katastrofah zgodovine, a po pričevanjski moči segajo prek časovnih meja jezikovnega, najbrž pa tudi zemljepisnih okvirov svojega nastanka. So torej pristni del notranje, duhovne podobe nekega rodu ali dela naroda. Sicer je večina knjig Jasne Peršolja pripovednih, to je ljudskih pravljic, oziroma »prave«, kot se v glavnem imenujejo v narečju, v katerem so jih, za-pisovalki, pripovedovali. Prva teh knjig ima naslov Rodiške pravce in zgodbe (izšla 2000). Rodik je njen rojstni kraj, kjer je od zgodnje mladosti poslušala pravljice oz. zgodbe o ljudeh iz Rodika in bližnjih vasi, torej ni nenavadno, da jih je objavila v knjigi, seveda potem ko jih je (nekatere po večkratnem poslušanju) zapisala oziroma jezikovno obdelala. Kot sporoča v dodatku, so rodiška pravljična bitja ob drugih vile, škrati, krvavo stegno (velikan), hudič, bog, svetniki, štrige pa tudi živali -kače, volk, lisica, jež, konj idr. Pisatelj M. Tomšič v uvodni besedi h knjigi, vtem ko označuje značaj teh besedil, pravi, da so bile »Rodičanu te pravce živa kozmologija; otroci in odrasli so (prek likov v pravcah) verjeli, da se dobro povrne s slabim in da obstajajo v naravi sile, s katerimi se človek ne sme šaliti, najmanj pa jih izzivati« - torej so v njih »zakladi - prav tisti, ki so jih ljudje v pravcah iskali na vseh mogočih mestih, a jih niso našli.« Naslednja knjiga so Templjarske pravce (izšle 2002). Uvodno razmišljanje o knjigi je napisala Alenka Goljevšček, Gre za pravce o templjarjih, viteškem redu, katerih pripadniki pa po izročilu, kakor se kaže v teh pravcah, nimajo samo dobrih potez, ampak tudi slabe, toda po besedah Goljevščkove so izgubili nadnaravne značilnosti mitičnih junakov, ki so znali dobro zaslužiti, podložnike pa trdo pritisniti. Ti povem ano pravco je tretja knjiga pravljic, ki pa ima svojevrstno so-avtorstvo. Na- Dobitnica 13. Štrekljeve nagrade za življenjsko delo in izjemne dosežke na področju zbiranja in ohranjanja slovenskega ljudskega blaga v besedi in pesmi je Jasna Majda Peršolja. stala je s sodelovanjem osnovnošolcev Bazovice, Gropade in Padrič; pod mentorstvom Peršoljeve so hodili k ljudem svojih vasi, vpraševali in zapisovali, toda zadnja redakcija zapisov je bilo njeno delo. To je bilo zlasti za mlade instruk-tivno, važno početje, saj so tako pomagali ohraniti ljudsko pripovednost omenjenih vasi - zanimivo najbrž toliko bolj, ker gre za ledinske pravce, v njih pa pripoved teče o slabih in dobrih, šaljivih, skrivnostnih in zgodovinskih itd. dogodkih, zadevajočih te kraje. Pa o tem, »kako so stvari in kraji dobili svoje ime« (Goljevščkova v uvodni besedi). Četrta knjiga Škocjanski kaplane! (izšla 2006) predstavlja par Rodiškim pravcam - v tej knjigi gre za pravce, tj. zgodbe o ljudeh v Škocjanu; njihovo vsebino v marsičem določa že dramatično razgibana pokrajina s svojimi vodami, jamami, podzemljem, kar vse je neznanim avtorjem dajalo bogato gradivo za bujno fantazijo, s katero so slikali ljudi v dogajanju vsakdanjika. Tudi te pravce je zapisala in besedila oblikovala Peršoljeva. Kot za zdaj zadnja knjiga zgodb Jasne Peršolja je zbirka Teta Liza para, pravce čara, ki je (izšla 2012) izšla v založništvu Društva paralitikov Slovenije. To je treba povedati, saj je nastala s sodelovanjem pripovedovalcev in pripovedovalk, paralitičnih bolnikov v zdravilišču Čatež, k sodelovanju pa jih je po več srečanjih spodbudila Peršoljeva in tako zapisala njihove »pravce«, locirane na vasi, iz katerih so prišli na zdravljenje. Pogosto gre za »razlage« (krajevnih) imen, seveda v luči pravljične domišljije. Ob tej zajetni in dragoceni zbirki knjig Jasne Majde Peršolja naj omenim še dve, čeprav ne odkrivata bogastva ljudskega slovstva. Najprej je to Pričevanje škocjanskih kamnov in Škocjancev, katere soavtorje Božidar Premrl. Publikacija je nastala ob 400-letnici cerkve sv. Kancija, Kancijana in Kanci-janile v Škocjanu in je izšla leta 2007. Je vsestranski zgodovinski in tudi umetnostnozgodovinski prikaz kraja. Torej ne gre za pravljično, ampak stvarno zasnovano in napisano knjigo, ki pa jo bralec lahko dojema tudi kot zanimivo dokumentarno dopolnilo pravljičnemu, mitološkemu svetu, ki ga prinašajo Škocjanski kaplanci. In tu je po svojem obsegu in temeljitosti izjemna knjiga na več kot 500 straneh: Rodi-ški rodovi, ki je izšla leta 2009. Kolikor vem, podobnega zarisa zgodovine nekega naselja/vasi nima noben kraj v Sloveniji. Ni le »kamenček k zgodovini Br-kincev,« kot med drugim pravi A. Goljevšček, »je veliko več: (Peršoljeva) nas je (v njej) osvestila naših korenin in našega dolga do njih, pa tudi težine problema, ki se skriva v njeni zgodbi o rodovih.« V skladu s to mislijo bi morda lahko sklenil: Peršoljeva se je najbrž zavedala dolga do svojih prednikov in se jim je oddolžila ali se še oddolžuje z zbiranjem in ohranjanjem ljudskega blaga, pesmi in pravljic oziroma zgodb svojega kraja in regije. Bralec v »pravcah«, ki jih je odkrivala, oblikovala in zapisala (v vsaki knjigi je ob drugem pošteno navedla vse tiste posrednike, tj. pripovedovalke ali pripovedovalce, ki jih je poslušala in njihove pripovedi posnela) zdaj srečuje tisti čudoviti svet ljudske ustvarjalnosti, ki govori o tem, kako so ljudje doživljali in z domišljijo preobražali vsakdanjik in zgodovinske dogodke v novo realnost, obenem pa priča o njihovem duhovnem potencialu, s katerim so si z besedo (glasbo) zlasti v neki še arhaični skupnosti razlagali svet in iskali poti in izhod iz stisk v pravičnejše medčloveške odnose. To ljudsko blago predstavlja del naše kulturne identitete - identitete nekega kraja, regije in vse Slovenije. Vednost o tem je zlasti pomembna zdaj, v času globalizacije, saj nam na eni strani pomaga vztrajati pri tej identiteti, po drugi pa spodbuja in navdihuje sodobne ustvarjalce pri čedalje zahtevnejših oblikah umetniške kreacije, četudi so včasih v polemičnem odnosu do te identitete. To pa je velika zasluga naše nagrajenke. tekst Jože Horvat, foto Petra Mezinec Razmišljanja m Ukinjanje po evropsko Naslov današnjega pisanja je podoben zadnjemu prispevku. Tudi tega vzemite resno, ker smo v resnih časih. Gostilniški časi postajajo spomin, kjer smo se lahkotno bodrili v upanju. Tudi danes se lahko bodrimo v upanju na prejšnje čase. Prav danes (13. 6. 2013) sem se ob Kirkegaardovem simpoziju (ob 200 letnici rojstva), ki poteka v Škocjanu, spomnil na stavke Tarasa Kermaunerja izpred dveh desetletij, ko sva govorila o naši državnosti. Vse njegove stavke združim v enega. »Nič ne bo iz tega.« Molče sem mu nasprotoval. In res, ta stavek se uresničuje, še več, obrača nam vpogled v preteklost, v tisti začarani krog, ki se vrti in vrti. Vest, ki sem jo včeraj slišal o ukinitvi javne RTV v Grčiji, me je pretresla. Ne samo pretresla, prestrašila me je. Danes mirno lahko rečem, začelo seje. V Grčiji, kjer se je nekoč rodila demokracija (o njej smo pisali tudi v Snežniku) in kjer naj bi nadaljevali z demokracijo, so ukinili (mediji naj bi bili demokratični) državno televizijo. Severni Evropejci govorijo, da nimajo nič pri tem, kajti evropski parlament je tudi demokratičen. In te polemike jug - sever in sever-jug se bodo poglabljale ter levo in desno in navzgor bodo ukinjali RTV in še kaj drugega. Počakajmo. Slovenci smo poslušen narod in morda to početje ne bo vplivalo na naše počutje. Rekli si bomo, kar je pač je. Od nekod (morda tudi v slovenskem jeziku) nam bodo sporočali o vremenu, o pripeki v Rimu, Parizu, Londonu in Berlinu in zrli bomo v naslednji dan. Oprostite, to je že futurizem, ki nima nobene ročice vsakdanjosti. Lahko se za nas Slovenke in Slovence vse obrne v dobro. Ta hip sem se spomnil, daje naša premierka obiskala papeža v Vatikanu. Lepa je ta naša premierka. In? Naslednji stavek, ki naj bi ga napisal, že poznate. Bojim pa se, da se bo ciklus slovenske državnosti ponavljal. 1941, 1991, 2041, 2091? Žal, zadnjih dveh letnic ne bom dočakal. Še nekaj. Ste prepričani, da bo naslednja številka Snežnika izšla? Mislim, da jo bomo evropsko ukinili. Če bo tako, bodimo vsaj z mislimi skupaj. Aleksander Peršolja ne prezrite - kultura... Snežnk O Glasba Mavrica na Mednarodnem festivalu Sivka Postojna - Dekliški pevski zbor Mavrica iz Postojne je pod vodstvom Jelke Bajec z nastopom na Mednarodnem mladinskem pevskem festivalu Sivka v Komnu zaključil nadvse uspešno sezono. Poleg slovenskih zborov so se na festivalu, ki je potekal 1. junija, predstavili tudi mladi iz Italije. Zbor, v katerem prepevajo pevke iz postojnskega, pivškega in ilirskobistriškega konca, je v letošnji pevski sezoni poleg koncertne turneje po Makedoniji pripravil tudi Koledovanje, zapel na reviji Primorska poje, v aprilu in maju pa poleg številnih nastopov organiziral še »Malo šolo dirigiranja« v obliki izobraževalnih delavnic. Udeleženci so v okviru 4 modulov spoznali osnove upevanja, dirigiranja in dela z mladimi pod vodstvom zborovodkinj Jelke in Katje Bajec ter študentke Jane Bi- ščak. Na temo komunikacije jim je spregovorila pravnica Metka Penko Natlačen. Letošnja pevska sezona pa bo pevkam ostala v lepem spominu tudi zaradi Srebrnega priznanja mesta Postojne, ki so ga prejele za dosežke na področju zborovske glasbe in vzgoje mladih pevk. tekst Katja Bajec, foto Vojko Franetič Letni koncert bistriške godbe Ilirska Bistrica - Pihalni orkester Ilirska Bistrica se je po običaju pred poletjem predstavil domačemu občinstvu na letnem koncertu v Domu na Vidmu. To je bil že njihov osemnajsti nastop v bistriškem hramu kulture, katerega je povezovala Iris Dovgan Primc. Ne prav številčna publika je tokrat poleg uveljavljenega staroste bistriškega pihalnega orkestra Josipa Grgasoviča, na odru v vlogi dirigenta lahko videla tudi mladega Simona Tomažiča. Kot solistka na flavti se je pri izvedbi Ruskega ciganskega plesa predstavila Eva Fatur. Skladbo je za orkester pripravil Josip Grgasovič. Poleg te smo lahko slišali še pesmi in plese iz Makedonije, pa »Shovv time« Lexa Abela ter bolj ali manj znane skladbe Boedijna, Puscedduja, Ouantza, Puenteja, Brovvna in ostalih, med katerimi tudi vsem dobro znane priredbe Eriča Claptona. Kot je navada ob letnih koncertih, so tudi tokrat najzaslužnejši člani orkestra prejeli Gallusova priznanja Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Za več kot 5-letno delo so trije mladi godbeniki prejelo bronaste Gallu- sove značke, za 15 let igranja pa trije srebrno Gallusovo značko. Bistriškim godbenikom lahko samo zaželimo uspešno pot do zlatih Gallusovih značk, katere sklad podeljuje za 25 let delovanja na področju glasbene dejavnosti. To, da člani orkestra skorajda na vsakem koncertu prejmejo nekaj značk, je dokaz dobrega kontinuirnega dela Pihalnega orkestra Ilirska Bistrica. tekst Igor Štemberger, foto Tomo Šajn Dan odprtih vrat Sežana - V petek, 31. maja, je v Kosovelovi knjižnici Sežana na Dan odprtih vrat sonce z vsem žarom posijalo tudi med obiskovalce in knjižničarje, saj se je dogajalo skozi ves dan marsikaj zanimivega. V dopoldanskem času so vrtčevski otroci s pomočjo mladinskih knjižničark ustvarjali lepljenko ob pravljici in jo razstavili na mladinskem oddelku ob obstoječi razstavi Jurija Palčiča. Na oddelku za odrasle se je v dopoldanskem času preizkušalo na izposoji nekaj nadebudnih in pogumnih »pripravnic«, Mirjam Frankovič Franetič, članica Sveta Zavoda KKS in občinskega sveta občine Divača, Soraja Balantič iz občine Komen, Nina Ukmar, direktorica Kosovelovega doma in. Karmen Mi kol j, predsednica Sveta Zavoda KKS. Na hudomušno vprašanje, ali so 56 odločile svojo kariero nadaljevati kot knjižničarke, je marsikatera odgovorila, daje izposojanje »fanj, a samo za danes, sicer pa se zdi zahtevno«. Tudi za morebitne zainteresirane skupine obiskovalcev, ki bi jih zanimali prostori knjižnice, delo knjižničarjev in vse, kar se knjižnice tiče, je bilo poskrblje- no s toplim čajem, piškotki in seveda vodenim ogledom po knjižnici v spremljavi marljive bibliotekarke Tanje Bratina Grmek. Najslajše in najtopleje pa je bilo pri srcu vsem oboževalcem morja in plaž, saj so si v knjižnici v prostorih čitalnice ob prirejeni plaži, ki sojo z izredno domišljijo ustvarili knjižničarji sami, lahko spočili ob toplem čaju in literarnih utrinkih različnih ljubiteljev in ustvarjalcev literature. Svoje stvaritve so prebirali Jasna Jurečič, Eda La Vita, Sanja Širec Rovis, Primož Sturman, Tomaž Švagelj, nagrajenki literarnega natečaja »Moja knjižnica« iz OŠ DBB Hrpelje-Kozina Urška Novak in Nina Ivanovič, David Terčon, Zlatka Obed in Marij Čuk. Med prebiranjem so »ko-sovelčice« (matične in podružnične knjižničarke), stregle čaj in prigrizke, ki so jih same pripravile, direktorica Kosovelove knjižnice, mag. Magdalena Svetina Terčon pa je nad uspelim programom ob praznovanju knjižnice povedala, da seji je utrnilo še veliko idej, ki bodo prišle prav naslednje leto ob praznovanju 150-e obletnice Srečka Kosovela. tekst Patricija Dodič, foto Mojca Kos Pomlad v bistriški knjižnici Ilirska Bistrica - V mesecu maju se je v Knjižnici Makse Samsa za otroke zgodilo veliko lepih dogodkov. Najprej smo otrokom, ki obiskujejo ure pravljic omogočili ogled igrice z naslovom »V kraljestvu bonbonov«. Odigrali so jo otroci dnevnega centra »Sonček« Ilirska Bistrica, pod taktirko učiteljic Alenke in Emanuele. Igrica je bila zelo domiselna in lepo izvedena. Vsi gledalci so jo spremljali z velikim navdušenjem. Za zaključek so se predstavili tudi s plesnimi in pevskimi točkami. Celotno predstavo so otroci pospremili z aplavzom in veseljem. V drugi polovici maja so se učenke druge in tretje triade osnovne šole udeležili delavnice »Kako izdelujemo nakit«. Udeležile Delavnico je vodila zunanja sodelavka Mateja Tomažič. Na delavnicah so si udeleženke izdelale vsaka svojo unikatno ogrlico in uhane. Za ključe svojega doma pa so si ustvarile izvirne obeske. Maj je mesec, ko se v knjižnici zaključijo ure pravljic. Letos je otroke za zaključek čakalo pravo presenečenje. Osnovnošolci dramskega krožka Osnovne šole Dragotina Ketteja iz Ilirske Bistrice so otrokom uprizorili igrico »Šivilja in škarjice«. Predsta- vo so osnovnošolci odigrali zelo dovršeno in zanimivo. Otroške glavice so bile ves čas predstave čisto pri miru in videlo se je, da so se poistovetili z liki iz pripovedke. Osebje Knjižnice Makse Samsa se vsem nastopajočim in mentorjem zahvaljuje za sodelovanje v želji po nadaljnjem vzajemnem sodelovanju. Knjižnica Makse Samsa se zahvaljuje podjetju Lesonit d.d. iz Ilirske Bistrice za podarjene ostanke lesoni-tnih plošč. S tem so si otroci, ki obiskujejo ure pravljic naredili prečudovite podstavke. tekst Tamara Hrabar, foto Bojana Kalc Literatura ne prezrite - kultura... Letnik XXI, št. 272 Olfoniim Razstave SLIKARSKA RAZSTAVA VOJKE PIRIH Ilirska Bistrica - V torek, 28. maja je bila v Knjižnici Makse Samsa otvoritev slikarske razstave domače avtorice Vojke Pirih. Za prijeten glasbeni uvod je najprej zapel Mešani pevski zbor Društva upokojencev Avgust Šuligoj, pod vodstvom Anamarije Surina, nato je direktorica knjižnice mag. Damijana Hrabar na kratko predstavila avtorico. Poudarila je, da si avtorica naziv slikarka še kako zasluži, saj so čopiči in barve njeni stalni spremljevalci že dolga leta. Z risanjem je pričela že v rani mladosti, najprej jo je zanj navdušila mama, nato pa še učitelji Stane Kumar in Drago Karolin. Da je svoj talent nadgrajevala in razvijala je risala slike, plakate za plese in podobno. Slikala je tudi na vezane plošče in bila vesela vsake prodane slike, saj je to pomenilo zaslužek, s katerim si je lahko ponovno kupila barve in čopiče. Z oljno tehniko je pričela ustvarjati šele takrat, ko ji je soprog barve kupil v Italiji. Vendar žal ne za dolgo, saj je zaradi alergije na to barvo morala opustiti tovrstno tehniko, tako da v zadnjih letih največ slika v akva-relni tehniki in akrilu. Njena najljubša motiva za ustvarjanje sta trnovska cerkev sv. Petra in Snežnik. Rada upodablja predvsem naravo, tihožitja, tuji pa ji niso niti portreti in sakralni motivi, kar je bilo razvidno tudi iz razstavljenih del. Na ogled so bila dela, ki so nastajala v zadnjih dveh letih, razen olj, ki so iz malo starejšega obdobja. Vojka Pirih je imela prvo samostojno razstavo leta 1987 in sicer v Sokolskem domu, potem pa razstave v Domu na Vidmu, v Domu starejših občanov in tudi v Knjižnici Makse Samsa. Prav tako je sodelovala v skupinskih razstavah v domačem kraju, v Postojni, v Nabrežini, na Reki in drugje. Poleg slikarstva v njen krog ljubiteljske kulturne za- vzetosti spada tudi glasba, igranje harmonike in prepevanje v različnih pevskih zborih. V uvodu smo jo lahko slišali kako prepeva kot članica Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev. Prav tako že od leta 1991 igra harmoniko z zborom stanovalcev Doma starejših občanov. Z njimi nastopa na domskih prireditvah, na gostovanjih in srečanjih gerontoloških ustanov Slovenije. Skratka, predstavila se nam je avtorica, ki je napolnila 78 let in je še čvrsta, žilava, dejavna na veliko področjih, pripravljena pomagati in prisluhniti sočloveku , rada poje in riše in jez eno besedo velika umetnica, katere slike krasijo marsikateri dom na bistriškem. Večer je številnim obiskovalcem popestrila še avtoričina vnukinja Doris, ki je zapela pesem Stari čebelar. Na kitari pa jo je spremljal Dimitrij Bonano. Prireditev sta pripravila Knjižnica Makse Samsa in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Ilirska Bistrica. tekst mag. Damijana Hrabar, foto Darja Hostinger SVAROG IN STAROSELKE Kozina - V Knjižnici Kozina razstavljata v juniju svoje stvaritve Barbara Zupanc in Franjo Funkelj. Zupančeva predstavlja »kompozicije različnih dimenzij in koloristič-nih izbir, spreminjajočih se razpoloženj, slike, nabite z meditativnimi in sporočilnimi prizvoki in neugnano življenjsko silo«, kot trdi Marlen Premšak v spremljajoči zloženki. »Avtorica je naklonjena različnim likovnim tehnikam. Močno ji je pri srcu oblikovanje glinenih izdelkov, jedrih staroselk. V slikarstvu uporablja olje, akril, mešane tehnike, dodaja poliester, zlate lističe. V osnovi izhaja iz mimetičnega upodabljanja s prepoznavno figuraliko živalskih, ženskih in moških likov. Na slikah pogosto stopajo v ospredje ženske figure, bodisi v radodarni čutnosti bodisi zasanjane v daljne horizonte...«. Franjo Funkelj, bolj samotarski Sva rog, je lutkovni animator, gle- dališki igralec, pesnik, fotograf in kipar. Vsebino posameznega kipa gradi skozi detajle, iz recikliranega železja, ki mu ga ljudje prinašajo v obdelavo oz. govori se o t.i. »ready made« umetnosti. Novonastalim skulpturam vdihne novo življenje, novo zgodbo. Funkelj je član KD Svoboda osvobaja, Literarnega društva Gnezdo Slovenske Konjice, društva likovnikov in fotografov Slov. Konjice, GLD Aletheia Žalec, umetniške skupine SLO-TURK. Ravnokar seje vrnil iz enomesečnega gostovanja v Turčiji. Otvoritev razstave je pospremila s pesmimi Zaz, Adele, portugalskega fado-a in še čim ulična glasbenica Vesna Prevolšek, ki jo navadno srečate »v elementu« na celjskih ulicah. Vsi trije so svetovljani posebne vrste, saj se predstavljajo tako doma kot v tujini. tekst Patricija Dodič, foto Rafael Vončina Razpis RAZPIS OBMOČNEGA SREČANJA LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV Javni sklad RS za kulturne dejavnosti razpisuje območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki bo pod nazivom KANTALI SMO VESELO potekalo v Ospu, 7. septembra in/oziroma v Ilirski Bistrici (Jasen), 12. oktobra. Končna odločitev o eni ali dveh prireditvah in razpored bosta znana po zaključku razpisa glede na prispele prijave. Na srečanje se lahko prijavijo posamezniki, pevske in god-čevske skupine (tudi godčevske skupine, ki delujejo za potrebe folklornih skupin) na območju območnih izpostav Koper, Izola, Piran, Sežana, Ilirska Bistrica in Postojna ter zamejstva. Na območna srečanja vabimo torej vse, ki ohranjate ali poustvarjate ljudsko glasbo, pri izboru na regijsko srečanje pa bodo strokovni spremljevalci upoštevali dejstvo, da bo državno srečanje v letu 2013 posvečeno neposrednim nosilcem izročila (državno srečanje bo 23.11. v Zrečah). Vabimo vas, da se na srečanje prijavite ter s tem omogočite skupini in njenim članom predstavitev na pregledni, strokovno spremljani prireditvi. Pogoji za nastop na srečanju so: da se ukvarjate z ohranjanjem ali poustvarjanjem ljudske glasbe; (za godce) da v svojem sestavu nimate električnih inštrumentov; (za godce) da, v kolikor v svoje glasbene sestave dodajate preprosta glasbila oz. zvočila, ni ritmične podpore več kot melodične; (za pevce) da nastopate brez dirigenta in si pred izvedbo pesmi ne dajete intonacije; (za pevce) da pesmi (razen, ko je to skladno z izročilom) ne izvajate ob glasbeni spremljavi; dolžina programa ne sme presegati 8 minut (prijavite lahko tri pesmi, organizator pa glede na obseg prijav lahko izbere vse tri ali le prvi dve navedeni). Srečanje, ki je namenjeno javnemu prikazu vašega ustvarjalnega dela v zadnjem obdobju, bo spremljal Franci Kene in po končani prireditvi podal strokovno mnenje o predstavljenih programih. Merila glede vrednotenja programov si lahko ogledate v Folklorniku 5 (2009), in sicer na strani 158 in na spletu (http:// www.jskd.si/folklorna-dejavnost/prireditve/uvod_prireditve_ folklora.htm). Priporočila: izbirajte starejše gradivo iz svojega okolja; nastopajte v oblačilih, ki jih sicer nosite ob pražnjih dneh; (za pevske skupine) razen, če je tradicija petja drugačna, pojte vsaj triglasno; če obstaja možnost, naj si vodja skupine ogleda celotno prireditev; če obstaja možnost (prostor v dvorani, možnost prehoda v zaodrje ...), naj si prireditev ogledajo vsi pevci; v sklop srečanja sodi tudi udeležba vodja ali predstavnika skupine na strokovnem pogovoru po njem, zato naj si prevoz organizira tako, da se bo razgovora lahko udeležil. Izpolnjene prijavnice, ki jih najdete na spletni strani http:// www.jskd.si ali jih dobite pri matični območni izpostavi sklada, pošljite najkasneje do ponedeljka, 15. julija 2013 na naslov 01 JSKD Koper, p.p. 698, 6101 Koper, faks: 05/66 31 381, e-pošta oi.koper@jskd.si. Nepopolnih in prepozno prispelih prijav ne bomo upoštevali. Natančen program bo določila strokovna služba območne izpostave na podlagi prispelih prijav. Podrobna navodila (pozicijska vaja, spored ...) boste prejeli naknadno. pišite nam: info@e-sneznik.net f^BLT INDUSTRIJSKA, GARAŽNA. POŽARNA IN ZRAKOTESNA VRATA BLT d.o.o. Idrija, Ulica Sv. Barbare 6, 5280 Idrija T: 05 3743 660 blt@blt.si www.blf.si GARAŽNA SEKCIJSKA VRATA - M-Vodoravni motiv - Površina VVoodgrain - Zaščita vodil Vključen motorni pogon, montaža in 8,5 % DDV, v 8 akcijskih dimenzijah: Dimenzije: 2375 x2000 2375x2125 2500 x 2000 2500 x 2125 2500x 2250 2750 x 2000 2750x 2125 2750 x2250 Samo do konca meseca junija 2013! mmZEBBUŠ zgodilo se je... EJrl.SŽiU/. O 1 nai/rKS\t‘ J\J Ul Mlad Bistrški planine Galerija PLANINSKI IZLET V NEZNANO Kiparji v Domu na Vidmu V soboto, 15. 6. 2013, smo se planinci osnovnih šol iz Ilirske Bistrice podali na zadnji planinski izlet. S tem smo zaključili še eno uspešno akcijo Mlad Bistr'ški planine. Zadnji izlet je bil nekaj deli iz katerega vrha bomo lahko občudovali našo prelepo Slovenijo. Avtobus nas je v poletno toplem sobotnem jutru odpeljal do vasi Zadlog, kjer se je začel naš pohod. Gozdna pot je bila strma, a smo v dobri družbi 1128 m visok Špičasti vrh. Razgled z vrha stolpa je bil odlična nagrada in dobra motivacija za nove pohode. Prijetno utrujeni smo zadnji del poti s prijatelji poklepetali še na avtobusu. Hrt - ) S V L posebnega, saj je bil to nagradni izlet za vse pridne planince, ki so celo leto obiskovali različne vrhove. Odpravili smo se v neznano ... Zjutraj namreč še nismo ve- hitro prispeli do vrha. Pred nami se je dvignil visok razgledni stolp, kar je bilo pravo presenečenje nagradnega izleta. Na stolpu smo lahko prebrali, da smo prispeli na Zadnji planinski izlet v tem šolskem letu je torej za nami, mi pa se že veselimo jeseni... Planinci in mentorji Pohod na Ahec Proslava v Jasenu Kulturno društvo Ahac vodil sveto mašo. V kultur- ter mešani pevski zbor Ahec iz Jasena je na Dan držav- nem delu programa je o po- iz Jasena, nosti organiziralo in izvedlo menu praznika spregovorila Po povratku v dolino je v sklopu proslave 11. pohod poslanka državnega zbora sledilo druženje v vaškem Poslanka Državnega zbora, Kristina Valenčič (DL) je nagovorila občinstvo na Ahec. Navkljub maloštevilnim sponzorjem je bila izvedba dobro izpeljana. Na ruševinah nekdanje cerkve je župnik Niko Čus Kristina Valenčič. Sledil je nastop mlade Nike Baša, katera je na harmoniki zaigrala prijetno melodijo. Nastopili so še recitatorka Danica Pardo domu. Za prijetno vzdušje je poskrbel ansambel Kergelci in pa vaške kuharice z doma pripravljenimi dobrotami. Tekst-foto Petar Nikolič j . |8BB3 gl ■j mi . -JU Ilirska Bistrica- konec meseca junija so v galeriji Doma na Vidmu, odprli razstavo del kiparjev kulturno umetniškega društva Korena s sedežem v Strunjanu. Od odprtja galerije je bil to že deseti kulturni dogodek in obenem prva kiparska raz- stava v tem prostoru. Sedem kiparjev iz Slovenije, Velike Britanije, Srbije, in Holandije je predstavilo svoja umetniška dela narejena v Bronu, kamnu in lesu. Na prireditvi, ki jo je vodil Rajko Kranjec, sta o delu društva in razstavljenih umetni- nah spregovorila predsednik društva KUD Korenina Aljoša Golubič in kipar Tadej Razingar. Razstava bo na ogled vse do konca meseca julija. Tekst-foto: Petar Nikolič Novice iz samostana »Tedaj je žena odložila vrč, odšla v mesto in pripovedovala ljudem: »Pridite in poglejte človeka, ki mi je povedal vse, kar sem storila. Kaj, če je on Mesija?« Odšli to iz mesta in se napotili k njemu.« Jn 4,29 -30 PRIDITE IN POGLEJTE Dne 18. aprila 2013, na večer, ko je pomlad v bistriški dolini že opojno dišala, so obiskovalci prišli v samostan sester Notre Dame v Trnovem, Ilirska Bistrica. To so bili povsem običajni ljudje, ki so se zbrali, da bi poslušali predavanje magistrice, sestre Magde Burger. Na ta način so pokazali, da jih briga Cerkev na Slovenskem, in to močno. Sestra Magda Burger je po odlomku iz Janezovega evangelija, ki je bil prebran z vso iskrenostjo, skromno pristopila ter prisotne očarala z domačo govorico in duhovitim izražanjem. Sestra sicer ni Bistričanka, je pa rojena in odrasla v Postojni. Po končani teološki fakulteti v Ljubljani, kjer je nekaj časa tudi delovala, je sledila svoji teti, sestri Heleni, v trnovski samostan, tako je v našem kraju kot katehetinja skrbela za vrednote mladega roda. Pot jo je vodila v Rim na študij katehistike, od koder se je vrnila kot magistrica ter se zaposlila na Slovenskem katehetskem uradu. Sestra Magda koordinira in tudi predava staršem in katehetom. Kot predstavnica Slovenskega katehetskega urada je sodelovala pri pripravi krovnega dokumenta slovenskega pastoralnega načrta, t.i. PIP - Pridite in poglejte. Pastorala je zelo pomemben del delovanja Rimokatoliške cerkve. Sestra Magda ga je večkrat predstavila po raznih župnijah. Tako je tudi tega dne predstavila mukotrpne začetke omenjenega načrta, začrtala glavne smernice in spregovorila o pomenu sodelovanja med vsemi člani Cerkve. Cerkev namreč ni samo njen vrh, papež, kardinali in škofje. Cerkev tudi ni samo duhovniki, redovniki in redovnice. Cerkev smo vsi kristjani, prav vsak je pomemben.s V času, ko se razgrajujejo vrednote in ljudje postajamo preveč tolerantni do svojih in tujih napak, je pastoralni načrt pomemben gradnik v utrjevanju človeškega dostojanstva in krščanskega občestva. Dotika se vseh, poziva vse k sodelovanju in novi evangelizaciji, spodbuja nas, da stopimo na pot poguma in vere. Prevečkrat se umaknemo, nočemo se izpostavljati, saj je tako udobneje. Sedaj ima Cerkev priložnost, da se usmeri k vsakemu svojemu članu in mu preko dejavnosti v župniji omogoči globlje spoznanje krščanske resnice. Zanimiva je bila statistika, da Slovenci zelo malo molimo, čemur je nasprotovalo veliko prisotnih. V resnici večkrat ne povemo, ali molimo ali ne, ker je to odvisno predvsem od okolja, kjer smo vprašani po tem. Zaskrbljujoče je, da od dveh tretjin pripadnikov slovenske Cerkve v Boga veruje le polovica. Dejstvo pa je tudi, da se število novomašnikov v Zahodni Evropi približuje kritični ničli, medtem ko je Slovenija še vedno izvzeta iz tega trenda. Tako se sedaj zadeva spreminja, saj morajo ljudje spoznati, da so vsak na svoj način poklicani k oznanjevanju in služenju. Stopiti moramo skupaj in delovati v smeri dobrega, osebne molitve in občestva. Pomembna je kateheza otrok, mladine in tudi odraslih. Vrniti seje potrebno k izviru. Seveda je to lažje reči kot storiti, saj je sestra Magda na svoj duhovit način povedala, da so celo-sestavljalci, pisci in sodelavci slovenskega pastoralnega načrta imeli nemalo težav pri dogovarjanju. Vendar so vztrajali, molili, in njihov trud je zasejal seme, iz katerega bo v prihodnosti gotovo vzklilo mogočno drevo, na katerega se bo mogoče nasloniti in iz njega črpati potrebno moč. Sestri Magdi Burger se še enkrat zahvaljujem v imenu njenih sosester in poslušalcev ter ji želim, da bi se njen vrč neprenehoma polnil z živo vodo, ki jo je s takim navdušenjem in radostjo delila z vsemi prisotnimi na svojem predavanju. Pripravila mag. Kristina Jenko Ab *oSll?c«OVAbBC Postojnska jama Princ in princesa Akishino na obisku V okviru svojega obiska Slovenije sta danes japonski princ in princesa Akishino obiskala Postojnsko jamo. Sprejela sta jih predsednik upravnega odbora Marjan Batagelja in izvršna direktorica marketinga Katja Batagelj Dolenc, ki sta ju popeljala na ogled Proteusove jame z vi va rije m, kot tudi skozi Postojnsko jamo. Princ Akishino, ljubitelj živali je bilo posebej navdušen nad predstavitvijo bogatega in raznovrstnega življenja v postojnskem podzemnem svetu. Oba pa je s svojo lepoto navdušila Postojnska jama in obljubila sta, da se na ponovni ogled vrneta s celotno družino. Foto: Valter Leban Kotiček Škocjanskih jam Obiščite svetovno znano lepotico podzemlja in mogoče boste prav Vi osvojili vikend paket za dve osebi v imenitnem razkošju luksuznega hotela Aleksander v Rogaški Slatini! ; - Več o nagradi: www.postojnska jama.eu in T V slogi je moč: Strokovna ekskurzija v avstrijsko Biosferno območje Wienerwald V Sloveniji imamo tri biosferna območja (v nadaljevanju BO), ki delujejo znotraj UNESCO programa Človek in biosfera (MAB) in s katerimi upravljajo trije javni zavodi, ki so obenem upravljavci parkov. Tako Triglavski narodni park že deset let upravlja z BO Julijske Alpe, Park Škocjanske jame, Slovenija devet let z BO Kras in Kozjanski park tri leta z BO Kozjansko in Obsotelje. Iz Sevillske strategije (1995) izhajajo štiri glavne funkcije BO. BO so laboratoriji za: 1) trajnostni razvoj z vključevanjem lokalnega prebivalstva, 2) ohranjanje ekosistemov, krajine, rastlinskih in živalskih vrst, 3) spodbujanje socialnega/družbenega in ekonomskega razvoja, ki naj spoštuje naravo in lokalno kulturo, 4) ter laboratoriji za raziskave in spremljanje stanja okolja, usposabljanje in izobraževanje za trajnostno življenje in bivanje. V želji, da bi deležnikom omogočili ogled primera dobre prakse delovanja biosfernega območja v tujini je Park Škocjanske jame, Slovenija v sodelovanju z BO Wienerwald, na obrobju Dunaja, med 7. in 8. junijem organiziral dvodnevno strokovno ekskurzijo. Našemu vabilu so se odzvali kmetje in domači obrtniki živeči in delujoči na BO Kras ter predstavniki Občine Ilirska Bistrica in Občine Divača. Z namenom vzpostavitve programa sodelovanja z gimnazijo v Modlingu, se je ekskurzije udeležilo tudi pet dijakinj prvega letnika gimnazije v Ilirski Bistrici z dvema profesoricama, ki so za svoje nekoliko mlajše vrstnike pripravile predstavitev Slovenije in raziskovalnega dela na reki Reki. Na ekskurzijo smo povabili tudi predstavnike upravljavcev in deležnikov ostalih dveh BO v Sloveniji. Skupaj se nas je nabralo 41: 28 iz BO Kras, 9 iz BO Kozjansko in Obsotelje in 4 iz BO Julijske Alpe. Prvi dan smo po pozdravu direktorice BO VVienervvald mag. Hermine Hackl in tamkajšnjega župana spoznavali projekt Rauchkogler v sklopu katerega so na nekdanjem posestvu knezov Liechtensteinov, s prekrasnim pogledom na knežji grad in mesto Dunaj, vzpostavili ekološko vinogradništvo, ki ga obiskovalec podrobneje spozna s sprehodom po tematski učni poti urejeni skozi vinograde. Ogled smo zaključili na osmici z ekološkim vinom, kjer nam je naš gostitelj Christian Diry podrobneje predstavil BO in njegovo delovanje. Ta BO je eden izmed sedmero BO v Avstriji in obsega območje 1050 km2,51 krajevnih skupnosti in 7 mestnih četrti, 260 šol in 750.000 prebivalcev. 63% zemljišč pokriva gozd, 18% travniki, 7% naselja, 5% njive in 2% vinogradi. Upravljavec se ukvarja s štirimi področji dela: 1) izobraževanje in komunikacija z lokalnim prebivalstvom, 2) raziskovanje; 3) upravljanje z naravnimi habitati; 4) regionalni razvoj in sodelovanje. Drugi dan smo si ogledali »dunajsko kmetijo« na nekdanji posesti grofov Conbezlov, ki so bili med drugim tudi lastniki gradu Štanjel na Krasu, namenjeno predvsem mestnim otrokom. Letno jo obišče 50.000 ljudi in je rezultat želje me- sta Dunaj, da omogoči otrokom preživljanje prostega časa v naravi in v stiku z domačimi živalmi. Najemnik posesti živali oskrbuje s hrano iz svoje ekološke kmetije in poleg ogleda nudi še organizacijo rojstnih dni, pri praznovanju katerih se otroci preizkusijo v peki kruha in raznih aktivnostih. Sledil je zelo kratek postanek v gozdnem rezervatu Moosgraben, kjer smo se lahko prepričali, da BO VVinervvald premore tudi območja prepuščena izključno naravi. Ekskurzijo smo zaključili z ogledom ekološke kmetije Annahof, kjer se posvečajo ekološkemu sadjarstvu (jabolka) in živinoreji (kokoši, gosi, ovce, koze, prašiči, krave,...), vodenim ogledom kmetije in prodaji svojih pridelkov in pridelkov okoliških kmetov v svoji prodajalni, ki je odprta le dva dni v tednu, ko jo obišče ca. 400 kupcev. Kmetija zaposluje osem ljudi in je imetnica znamke BO VVienervvald, naslova šolske in bio kmetije. Ekskurzijo smo zaključili s kratko predstavitvijo slovenskih BO, zbiranjem zamisli za njihovo nadaljnje sodelovanje in izmenjavo kontaktov vseh udeležencev. Pripravila: Darja Kranjc Fotografije: Darja Kranjc Tenis Dan bistriškega tenisa Tenis klub Ilirska Bistrica je letošnje leto vnovič organiziral že tradicionalno športno popestritev; Dan bistriškega tenisa. Športno druženje, ki je potekalo v sklopu prireditev ob občinskem prazniku, se je odvijalo v soboto, 1. junija, na teniških igriščih ob OŠ Antona Žnideršiča. Namenjeno je bilo vsem nekdanjim in sedanjim članom, njihovim staršem in ljubiteljem tenisa nasploh. Cilj samega dne je bilo prikazati kaj v klubu delamo ter prispevati k popularizaciji tenisa in k športnemu dogajanju v našem okolju. Na prireditvi so se tako najmlajši, kot tisti z malce več izkušnjami pomerili v vrsti turnirjev v različnih kategorijah in dosegli naslednje uvrstitve: 3. LEA ŽNIDARIČ in 4. ŽANA UJČIČ MIDI TENIS - DEČKI: 1. MARKO HRENOVEC, 2. ŽAN UDOVIČ in 3. GAŠPER STRAŽE TENIS: SKUPINA 1:1. ŽAN UDOVIČ in 2. KATARINA ŠLOSAR SKUPINA II: 1. LEON BATAGELJ, 2. ANAVITA JAGODNIK, 3. LUKA SAMOKEC in 4. KRISTINA ŠLOSAR TURNIR DVOJIC - ČLANI, ČLANICE: 1. RIHARD UDOVIČ, JOŠKO ISKRA 2. IVAN IVANIČ, ŠIŠKO ROBERT, 3. MAJA CUBR, PERKAN IZTOK in 4. SIMEON EFREMOV, BOŠTJAN KEUC Ob nadvse zanimivih dvobojih so gledalci izmenjali mnenja o zastavljenih ciljih in nalogah, ki so bili v klubu v tem letu zastavljeni. Velja pa omeniti tudi to, da so bili klubski prostori preteklo leto prenovljeni, kar je nedvomno velika pridobitev za delovanje kluba. MINI TENIS - DEČKI: 1. JAN CELIN, 2. ALEKS IGNATOVSKIS, 3. TINE BATISTA in 4. JAN KASTELIC MINI TENIS - DEKLICE: 1. MAJA KASTELIC in 2. ANDREJA ŽELODEC MIDI TENIS - DEKLICE: 1. ŠPELA KMETEC, 2. REBEKA UJČIČ, Zahvaljujemo se tudi vsem sponzorjem, ki so tako ali drugače prispevali k izvedbi same prireditve ter vsem, ki so seje udeležili. Kristina Šlosar, Tenis klub Ilirska Bistrica Balinanje USPEŠNA NASTOPA Junija je Nik Švara, poleg dosedanjega državnega prvaka posamezno klasično, dodal še uspehe v dveh disciplinah. V Kortah nad Izolo je bilo državno prvenstvo za DEČKE v igri v krog. Nik je tudi tokrat prikazal zelo dobro igro in z najbolj- šim dnevnim rezultatom 26 točk osvojil drugo mesto. V preciznem zbijanju, ki pa ga je organiziral BK Goriška Brda je bil tudi zelo uspešen z osvojitvijo tretjega mesta. Tudi v tej disciplini je dosegal najbojši rezultat prvenstva 17 točk. S temi uspehi je potrdil, da je tudi v tem letu v vseh disciplinah v samem vrhu slovenskega balinanja.. Pavel Oldersi v Zgoniku zaključili sezono Karate klub OlderSi se je v nedeljo 2. junija v Zgoniku udeležil zadnje tekme v sezoni. Zamejci so priredili 23. Pokal Zgonik v tradicionalnem karateju, kije bil namenjen otrokom, mladincem in odraslim v Katah in Kumite. Vsi člani iz kluba so odlično zastopali klub , se na tekmovanju potrudili, pokazali resnost in vztrajnost. V svojih kategorijah so Natali Sedmak, Martina Volk, Abram Janez in Primož Tomažič osvojili zlato medaljo. Polona Zadnik, Anika Sedmak, Ajla Behrič, Nina Pavlovič, Rebeka Oblak, Sandi Ličan, Darko Pavlovič in Tine Maljevac so osvojili srebro. Bronasto medaljo sta si priborila Manca Pavlovič in Zdravko Pleše. Najbolj ponosni smo na SREBRNO meda-jo ekipe OlderSi ( Abram Janez, Primož Tomažič in Sandi ličan) v kategoriji kata, ker so fantje v resni konkurenci pokazali zbranost in skladnost, ter predstavili delo vseh nas v smislu doslednosti, vztrajnosti, spoštovanju nasprotnika in konstantnega razvoja človeškega bitja na področju čustvene stabil- nosti, psihične discipline in samozavesti. Vse to skupaj je osnova tekmovalnih pravil tradicionalnega karateja. Lahko bi dejali manj je več. V klubu se z dneva v dan , iz tedna v teden trudimo in sledimo poti tradicionalnega karateja. Z vsakim gibom, skozi naporne in disciplinirane treninge spoznavamo, da čustva upravljajo s fizičnim telesom . Smisel karateja pa je, da obvladujemo telo, um, čustva in gradimo samozavest. Veščina je primerna za vse starosti, ne glede na spol in je odličen način za spopa- s i | LL L <"«S,Vv i’"1 ! 'žEžr''‘~ \..81 dKtl- 11 til isMfcE .•* •, danje s tegobami vsakdanje- piti za višje pasove in otroški SZTK za uvrstitev v otroško ga življenja. izbor za izbrano vrsto SZTK. reprezentanco za leto 2013. Pred dokončnim zaključ- Tudi letos je otroški del kluba Kot je dejal sensei Tokom sezone nas čakajo še iz- povabljen na izborni trening kuhia Takashi:« Danes je ta veščina odprta za oba spola. Pri meni na izpitu ni pomembno, kdo ga opravlja. Ni važno, ali je človek majhen ali velik, star ali mlad, moški ali ženska. Pomembno je, da se , glede na svoje sposobnosti, čim bolj potrudi, pokaže resnost in vztrajnost.« NADALJUJEMO PO TEJ POTI! Za KK OlderSi Meta Oblak 14. mednarodni turinir Že 14. mednarodni turnir za Pokal mesta Ilirska Bistrica je potekal na ŠC Trnovo, 15. in 16. junija. Vroč vikend je v Ilirsko Bistrico privabil številne ekipe mladih nogometnih privržencev iz Slovenije in tujine , ki so neumorno in nepopustljivo tekmovali med seboj v svojih tekmo- valnih skupinah. Sobota je bila namenja-na mlajšim dečkom selekcije U10 od katerih je v hudi konkurenci na koncu slavila ekipa iz Pirana. V nedeljo je bilo še bolj vroče a to ni oviralo cicibanov starih od 7 do 9 let, ki so neumorno tekmovali do poznih popoldanskih ur. V selekciji U7 so zmagali domačini - ekipa Ilirske Bistrice 1. V kategoriji U8 je zmago odnesla ekipa iz Kopra, ki je po težki tekmi premagala ekipo iz Dekanov. Proti večeru so se med seboj pomerila tudi dekleta. Poleg dveh bistrških ekip so gostje prišle še iz Črnega Grabna, Vrhnike in Moravč. Slavila je domača ekipa KRTk. Prav za konec turnirja in sezone je sledilo srečanje domačih ekip. Najprej fantje U12 proti staršem -z izdatno pomočjo sodnika so zmagali starši, nato pa še U14 proti U18. Na koncu smo bili zma- govalci prav vsi, saj je turnir potekal brez posebnih za- pletov in kar je najvažnejše brez poškodb. Tako smo v klubu na najlepši način zaključili dolgo in naporno sezono. Zahvala gre vsem sponzorjem in donatorjem, članom društva, sodnikom, trenerjem in staršem. Pred klubom je kratko obdobje počitka, potem pa znova priprave, poletna šola in poletni kamp... Za NK Milena Urh PE POSTOJNA, Tržaška cesta 39 PE NOVA GORICA, UI.Gradnikove Brigade 7 m 05 335 90 20 Prvi pokal ženskega nogometa V maju mesecu se je ekipa ženskega nogometa DU-14 odpravila na turnir v Domžale, ki ga je organiziral ŽNK Črni Graben. Na turnirju je sodelovalo 6 ekip: ŽNK Črni Graben, ŽNK Jevnic, ŽNK Vrhnika, ŽNK Moravče, ŽNK Krim in ŽNK Ilirska Bistrica. Prvo tekmo so punce odigrale proti Krimu in ga premagale z rezultatom 2:1 (strelke: Maja Udovič in Sa-nela Balič). Drugo tekmo so proti Jevnici izgubile, a se kljub temu uvrstile v polfi- nale, kjer so se pomerile z ekipo Vrhnike. Po zelo dobri in napeti tekmi je finalista odločilo streljanje kazenskih strelov. Za finale je bilo potrebno izvesti 12 kazenskih strelov. Bistričanke so bile bolj zbrane in prišle zasluženo v finale. Odločilni zadetek iz kazenskega strela je dosegla Nina Žolger. V finalu so se dekleta pomerila z Jevnico. V odlični tekmi, kjer so bile priložnosti za zadetek na obeh straneh, so bile bolj spretne igralke Jevnice in zasluženo zmagale z rezultatom 2:0. Ekipa lirske Bistrice je nastopala v postavi: Deja Dekleva, Petra Stopar, Metka Janežič, Sanela Balič, Meta Božič, Nina Žolger, Nastja Slanič, Sandra Nikolič, Tamara Samsa, Angie Logar, Tjaša Vičič, Maja Udovič, Sara Džajič. Puncam gre iskrena pohvala za lep uspeh ki so ga dosegle s trdim delom na treningih pod vodstvom trenerja Željka Kuridže. Petra Stopar Zaključek bridž sezone Za postojnskimi bridžisti je najuspešnejša se-doslej. Na kategorizacijski lestvici bridge zveze so naziv mojstrskega kandidata dosegli kar trije člani BK Postojna; Marko Baša, Egon Novak in Maruša Baša. Skupaj so osvojili 5 medalij na državnih prvenstvih; Mate Gavran je bil srebrn na državnem parskem prvenstvu, Maruša Baša pa je osvojila zlati medalji na glavnem parskem državnem prvenstvu Trial in na državnem prvenstvu mešanih moštev ter bronasti medalji na državnem prvenstvu mešanih parov in državnem damskem prvenstvu. zali tudi ekipi v 1. in 2. slovenski ligi. Zelo uspešni so bili na turnirjih doma in v tujini. Marko Baša je v paru z Egonom Novakom zmagal na turnirju v To-polščici, z Edvardom Godničem pa sta bila druga na turnirju v Trstu. Mate Gavran je bil tretji na turnirju v Celju, Maruša Baša pa z ekipo avstrijskih mladincev druga na ekipnem turnirju v Linzu. Velja še omeniti, da se bo Maruša Baša z državno mešano reprezentanco udeležila Evropskega prvenstva, ki bo potekalo junija v Belgiji. Bridge klub Postojna Ekipa BK Postojna je v postavi Rajko Čeh, Jože Makoter, Igor Požar, Peter Tavčar, Marjan Štimac osvojila prvo mesto na državnem ekipnem prvenstvu v B kategoriji, dobro pa sta se odre- NOVE KOLEKCIJE SONČNIH OČAL ROČNE URE • ZLAT NAKIT • SREBRN NAKIT Gregor Primc Gregorčičeva 9 ILIRSKA BISTRICA Tel.: 05/71-00-510 • MERITVE DIOPTRIJE • OKULISTIČNI PREGLEDI • MERJENJE OČESNEGA TLAKA • IZDELAVA IN POPRAVILA OČAL NA RECEPT ALI BREZ URNIK PON-PET 8-12 in 16-19 SOBOTA • 8-12 Bridge Letnik XXI, št. 272 šport... v/jsžjU/. O BISTRIŠKI STRELCI KONČALI SEZONO Strelci Strelskega društva 4. junij so tudi letos dokaj uspešno zaključili strelsko sezono, ki se je začela septembra in končala maja. Sodelovali so v dveh ligah. S člansko ekipo, v sestavi Kristina Štemberger, Andrej Fatur in Jernej Možina, so tekmovali v Drugi državni ligi zahod in osvojili ekipno tretje mesto ter s tem tudi možnost za kvalifikacije za vstop v I. Državno ligo, na katero pa zaradi finančnih težav niso šli, saj je prav zaradi tega zanje nedosegljiva. Tekmovali so tudi v Primorsko - notranjsko - kraški (PNK) ligi v kategorijah cicibani, mlajših pionirji, mladinci in veterani. Šolarji so tekmovali tudi na regijskem prvenstvu osnovnih in srednjih šol v Postojni. Cicibani in mlajši pionirji so tam dosegli normo za nastop na državnem prvenstvu, ki je bilo v Ljubljani. Tam so se dokaj dobro odrezali, saj so med 243-imi učenci iz vse Slovenije dosegli sledeče rezultate: cicibani - Žan Pugelj, iz OŠ Antona Žnideršiča 26. mesto, mlajši pionirji - Vladimir Urh, OŠ Dragotin Kette 6. mesto, mlajši pionirji - Urška Peternelj, OŠ Dragotin Kette 7. mesto in mlajši pionirji - Erna Muhič, OŠ Dragotin Kette 19 mesto. Vsi štirje so tekmovali na Državnem strelskem prvenstvu, kije bilo letos v Cerknici. Na tem tekmovanju, ki je bilo tekmovanje višjega ranga, saj so streljali na elektronske tarče, in je bilo za njih pravo doživetje, so se najmlajši odrezali še boljše, saj je ciciban Žan Pugelj dosegel 20. mesto, mlajši pionirji Vladimir Urh 17. mesto, Erna Muhič 12. mesto in Urška Peternelj odlično 2. mesto in s tem srebrno medaljo z enakim rezultatom kot prvouvrščena. Zaključek sezone je bil 12.5.2013 v Ilirski Bistrici, saj je SD 4. junij gostil 7. kolo lige na še nedokončanem strelišču v novih prostorih ob glasbeni šoli v bivši vojašnici. Finalnega tekmovanja se je udeležilo 147 tekmovalcev v vseh kategorijah s Primorske in iz Notranjsko - kraške regije. Ker je bila to zadnja tekma, so bila podeljena priznanja in medalje tudi za skupno uvrstitev v sezoni. Bistriški strelci so na tem tekmovanju dosegli sledeče rezultate: cicibani - Žan Pugelj 3. mesto, mlajši pionirji - Vladimir Urh 5. mesto, mlajši pionirji - Erna Muhič 3. mesto in mlajši pionirji - Urška Peternelj 1. mesto. V kategoriji veteranov pa so dosegli Stanislav Mahne 2. mesto, Štemberger in Grgič 7. oz. 9. mesto. Ob zaključku in podelitvi medalj udeležencem lige so bili bistriški strelci s strani tekmovalcev in vodij tekmovanj DNK lige, Enja Božiča in Toneta Žnidaršiča deležni številnih pohval, zahval in čestitk za organizacijo tekme, ureditev strelišča in zagotovitev pogojev streljanja, čeprav strelišče še ni dokončano. Najbolj pa so bili vsi navdušeni nad lokacijo strelišča in seveda z zaključnim družabnim srečanjem (golaž in še kaj) ob koncu sezone. Ob tej priliki se strelci SD 4. junij zahvaljujemo vsem donatorjem in vsem tistim, ki so kakorkoli pomagali finančno, materialno ali z osebnim delom pri ureditvi strelišča, saj so tudi oni na tak način pomagali, da so strelci ob zaključku pogostili svoje goste. Posebna zahvala gre: Ekološko turistični kmetiji Peternelj, Brce 10, Lovski družini Zemon, Mesnicam Puc, Milavec, Sedmak, Bubnič, PET PAK, d. o .o. in IRBIS, d. o. o. Koseze 32. ŠE ENKRAT HVALA VSEM, STRELCEM PA ČESTITKE ZA DOSEŽENE REZULTATE. Zapisal: Jurij Štemberger Oglasi /^7T\ /7 Jeršiče 3 ® kpmus ~z Podjetje za komunalne storitve tel/fax: 05 726 45 47 • e-mail: komus@komus-po.si G ASFALTIRANJE ročno, strojno G TLAKOVANJE tlakovci, porfido, ostalo... G NIZKE GRADNJE O UREJANJE DVORIŠČ G IZDELAVA ZIDOV kamnitih, betonskih... POGREBNE STORITVE 041 / 377 294 SPONSOR tel: +386 (0)5 7101031 fax: +386 (0)5 7101032 SUMA - UMETNO KOVAŠTVO Že več kot 20 let idelujemo vse vrste kovanih izdelkov OIC Trnovo Vilhaijeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica Fo naročilih skonstruiramo. Izdelamo, protikorozUsko zaščitimo In montiramo: balkonske, stopniščne in vrtne ograje, drsna in krilna vrata z daljinskim upravljanjem... telefon: +386 (5) 7110 244 (vsak delavnik med 7h in 15h) fax: +386 (5) 7110 243, e-mail: info@umetnokovastvo.com www.umetnokovastvo.com INSTALACIJE Kovačič Stojan fijjTeHik l* Koseze 69/a • 6250 Ilirska Bistrica A Tel.:05/7100 370 • Fax.:05/7100 371 ^SS5^ GSM: 041/642 868 • e-mail: stojan@instalacije-kovacic.si DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ: i ^terniotehnika • PLINSKE INSTALACIJE Buderus ... • KLIMATSKE NAPRAVE M\li • TOPLOTNE ČRPALKE vieSmANN • SONČNI KOLEKTORJI vlu 5 • UREJANJE DOKUMENTACIJE ZA PRIDOBITEV SUBVENCIJE C EX RVTODELI Zdaj tudi v Ilirski Bistrici! Vilharjeva 3, 6250 Ilirska Bistrica Delovni čas: Pon.-Pet.: 8.00 - 19.00, Sobota: 8.00 - 13.00 Telefon: 05/710 07 30 VSE VRSTE REZERVNIH DELOV IN DODATNA OPREMA ZA OSEBNE AVTOMOBILE PROEL - elektroinstalacije Peter Prosen sp Hrpelje • Slavniška c. 10 6240 Kozina GSM: 051 / 412 730 KOREN JOŽKO Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 Pralni in sušilni stroll na kovance - za posteljnino (kovtre, odeje, pregrinjala,...) - za osebno perilo In garderobo ■ za zavese, prevleke, tekače, delovne obleke,.. PnMMnJkuncim* Ule SC PraM strel kNMcftete Me SC SeMmumilMnmieUH IG V ceno sia že všteta detergent in Klub Gaia svetuje Brez težav na balkonu in terasi Cvetoči balkoni in terase zaradi ohladitev rastejo nekoliko počasneje, opaziti je tudi druge motnje, ki so običajno povezane z oskrbo. Po majskih in ju nijskih ohladitvah lahko nastopijo težave, povezane s temperaturnim nihanjem. Na balkonih in terasah ne zalivamo preveč, čas je, da pomislimo tudi na dognojevanje, bolezni in škodljivce. Težava zaradi temperaturnih nihanj Plutavost na pelargo- nijah ni bolezen in ne škodljivec. Motnja v tem času običajno nastane zaradi velike razlike med temperaturo dneva in noči, razlog pa je lahko tudi nevihta, ki namoči razgrete rastline. Del krivde si lahko pripišete tudi sami, če zalivate preveč in za zalivanje uporabljate premrzlo vodo. Na rastlinah se najprej pojavijo klorotične pege, ki se razvijejo v vodene mehurčke, listje pa sčasoma dobi plu-taste pege. V najslabšem primeru list porumeni, odmre in odpade. Svetujemo vam, da zalivajte zjutraj, ko so rastline še hladne, čim manj omočite nadzemne dele, pred nevihto lahko rastline tudi zavarujete s folijo ali umaknete. Zalivajte pametno in stimulirajte rast Najboljši recept za zalivanje je preizkus vlažnosti zemlje tako, da z roko za prst globoko preverite vlažnost v koritu. V primeru, daje zemlja vlažna in je napovedano oblačno vreme, z zalivanjem počakamo. Za zalivanje uporabljajte mehko vodo, najboljša je deževnica. Uporabna je tudi voda iz vodovodnega sistema, ki jo v posodi pustimo vsaj en dan. Bolivijska begonija, portulak ali sedumi ne zamerijo, tudi če kakšen dan pozabimo zaliti. Zahtevne rastline, kot je grobelnik, zalivamo nekoliko bolj pogosto. Spet druge, kot so surfinije, zahtevajo izredno doslednost in ne marajo nihanj. Za stimuliranje rasti in zmanjšanje stresa ob ohladitvah vodi za zalivanje dodajte stimulator rasti in vitaminski kompleks bio plantella vita, ki izboljša tudi razraščanje korenin in zagotavlja bujno cvetenje. Kdaj pričeti z dogno- jevanjem? Če ste balkonske lepotice sadili konec aprila v kakovostno pet kompo-nentno zemljo plantella balkonia, je sedaj skrajni čas za redno dognojevanje. Za ta namen uporabimo edinstveno visoko kakovostno tekoče gnojilo z dodano organsko komponento in n vitamini plantella cvet, ki poleg glavnih hranil vsebuje še mikrohranila. Ne pozabimo tudi na gnojenje strukturnih rastlin, za katere uporabimo edinstveno visoko kakovostno tekoče gnojilo z dodano organsko komponento in 11 vitamini plantella list, ki ima hranila, prilagojena zelenim rastlinam. Z uporabo Cveta in Lista vam na podlagi poizkusov zagotavljamo 30 % več cvetov. Za še bolj enostavno gnojenje Za povsem enostavno gnojenje uporabite gnojilo v obliki šumečih tablet plantella tabs za balkonsko cvetje. To gnojilo je enostavno za uporabo, natančno za doziranje, ima odlično topnost, dodana mu je prava mera hranil za bujno cvetenje, rast in odpornost rastlin. Eno pakiranje šumečih tablet zadostuje kar za 14 za-livalk, saj je eno tableto raztopimo v kar 10 litov vode. Stop boleznim in škodljivcem Na fuksijah, nageljnih in navadnih pokončnih pelargonijah se rada pojavi rja. Nagradno vprašanje: Katero gnojilo dokazano s poskusi poveča cvetenje našega cvetja kar za 30%? Odgovore pošljite na naslov KLUB GAIA, SINJA GORICA 2,1360 VRHNIKA., do 30.7.2013. Trije izžrebani nagrajenci bodo po pošti prejeli praktičen izdelek. Si želite še več zanimivih nasvetov za dom in vrt? Postanite član Kluba Gaia in naročnik revije Gaia! Za samo 18,88 EUR letno boste lahko izkoristili mnoge ugodnosti kluba: brezplačna svetovanja, izleti, predavanja, delavnice, poleg tega pa boste prejeli še 10 izvodov revije Gaia. KLUB GAIA Ime in priimek_____________________________________________________________ Naslov_____________________________________________________________________ Pošta in poštna številka___________________________________________________ Izpolnite prijavnico in jo pošljite na naslov: KLUB GAIA, SINJA GORICA 2,1360 VRHNIKA. Prijavite se lahko tudi po telefonu št: 7558 160 ali po e-mailu: gaia@klubgaia.com Surfinije, dalije, gomolj-ne begonije in nageljne rada napade pepelasta plesen, ki ji ustreza toplo in suho vreme. Na odcvetelih cvetovih pa se v deževnem obdobju rada naseli siva plesen. Proti boleznim ukrepamo tako, da še pred prvim pojavom značilnih znakov plesni, rje,...rastline krepimo s pripravkom na osnovi njivske preslice bio plantella natur-fr. Proti škodljivcem postavimo v korita bio plantella ploščice. Proti ušem in ščitka rju uporabimo ekološko sredstvo na osnovi naravnega piretrina bio plantella flora kenyatox verde, ki je že pripravljen za uporabo. V hudi poletni vročini mnoge rastline lahko napadejo pršice, zato je dobro, da pravočasno ukrepate s pripravkom bio plantella aktiv. Strokovnjaki Kluba Gaia MY HOMEVVORK Zdaj, ne jutri je čas da se lotimo česa novega, na primer učenja tujega jezika. Mene je zamikalo prav to, zato sem se lani vpisala na začetni tečaj angleščine. Zakaj prav angleščine? Kaj pa vem, zveni lepo še prav posebno v angleških filmih. Na stara leta sem postala študentka, da se je lahko to zgodilo, je zasluga bistriške Univerze za tretje življenjsko obdobje, kot tudi učiteljice Kristine Jenko. Lepa beseda Dragotina Ketteja enkrat tedensko po dve šolski uri. In česa vsega smo naučili v teh petdesetih urah? Pozdravljati, vprašati in povedati od kje smo doma, spoznali smo števila in abecedo. Bili smo v hotelu. Spoznali smo reševalce v ambulanti, policaje in gasilce, potovali z vlakom, šli v internacionalno šolo, naredili album ožje in širše družine in še mnogo tega, kar je uporabno v življenju slehernika, da jih usvojimo nekateri pa nadgradijo znanje tega jezika. Tudi domače naloge niso odmanjkale in verjemite mi, da smo jih z veseljem naredili. Žur na Turnu je bi pika na I, kjer smo se še enkrat zbrali se poveselili in prav tako navdušeni razšli. Preprosto rečeno, nekaterih reči se ne da opisati, bile so to ure polne veselja in smeha, ki smo jih preživeli skupaj z namenom, da se naučimo nekaj lepo mesto najde ali kot je rekel pokojni dr. Jože Felc, lepa beseda je Velika gospa. Trinajst nas je bilo, trije modeli in deset žensk, mentorstvo nad nami pa je prevzela mag. Kristina Jenko. Pouk je potekal na OŠ če gre malo dlje od svojega doma, da ne govorimo, če odpotuje v beli svet. Nismo zamujali, če kdo ni mogel priti se je opravičil, kajti naš razred je bil nabit z pozitivno energijo. Še petdeset ur nas potrpežljivo čaka, novega, v tem primeru angleškega jezika. Vse potrebne informacije o delovanju oziroma o programih, ki jih nudi UTZO dobite pri Nevenki Tomšič. Boh se vidmo v jeseni. Animatorka Neta Morgan Letnik XXI, št. 272 oglasi... Slsoitim O Liburnia... Vilharjeva 36 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 5 71 01 060 e-mail: liburnia@siol.net www.liburnia.si Terme Čatež Oddamo apartma za 4-5 oseb. 28.06.-24.08.2013 70€/dan Najem v pred in po sezoni že od 30 €/dan. Ob prijavi nakup kart po znižani ceni 11,05 €/oseba/dan. Terme Oiimia Kamp Natura Oddamo počitniško hiško za 4-5 oseb. 25.04. - 20.06.2013 35 €/dan 21.06. - 24.08.2013 50 €/dan 25.08. - 10.10.2013 35€/dan Cena najema / dan vključuje 2 karti za kopanje. Informacije in rezervacije: 041 / 860 306 I /se za vašo streho Slošar Robert Slosar sp. Jelšane 74, 6254 Jelšane GSM: 041 934 590 e-mail: robert.slosar@gmail.com - izdelava ostrešij £££££« —tivt^o - zaključna dela v gradbeništvu D0T^^^^?N0? - izdelava fasad, ometov - delo na višini 18m (dvižna košara) - dobava in montaža izolacijskih panelov isSB TRGOVINE IZBERITE NAS IN SODELUJTE V NAGRADNI IGRI za 1.000 € tret prfiM; bramac salonit isola roser skrin tondach creatone gerard 1MMOMT, LESENIH NOTRANJIH VRAT MB— ....... _ pišite nam: info@e-sneznik.net rr* hitra in kvalitetna REŠITEV! Mudimo vam masivna , stilna, moderna vrata vseh atraktivnih oblik, slovenskih, avstrijskih in italijanskih proizvajalcev. IZMERE, SVETOVANJE IM DOSTAVA ZA NAROČNIKE POMIS Andrej Šiit, *.p., Zamadec 31, 1317 SODRAŽICA FAX: i $; ; E-MAIU ptn d.o.o. Bazoviška 4a, 6250 Ilirska Bistrica gsm: 031 644 242, 041 457 125 NAJEM VOZIL NAJEM VOZIL (1+8) NAJEM TOVORNEGA KOMBIJA PREVOZI OSEB IN BLAGA • SOLARNI SISTEMI - OGREVANJE SANITARNE VODE, POMOČ OGREVANJU • FOTOVOLTAIKA • VETRNE ELEKTRARNE 12V • ZALOGOVNIKI 500 • 5000L • TOPLOTNE ČRPALKE • TOPLOTNI IZMENJEVALCI • PRETVORNIKI 12 - 230V • PREVOZI DO 3,5 t POPOLNI SOLARNI KOMPLET! ■ B0JLER 300 L - 2 x topi. izm. - emajliran -magnezij anoda ■ 2 x PLOŠČ. K0LEKT0R - 4 M2 ...Certifikat -S0LAR-KEVMARK • KM PL SOLARNA DIFER. ELEKTRONIKA S ČRPALKO IN 2 xTIPALA...SL0 navodila ■ KMPL PRITRDILNA KONSTRUKCIJA ZA 2 K0LEKT0RJA-streha •10 IVI POVEZOVALNE - IZOLIRANE IN0X CEVI DN-16 2 x z kmpl priključki - VSI POVEZOVALNI IN KONČNI ČLENI ZA DVA PLOŠČATA K0LEKT0RJA • RAZTEZNA 18 L POSODA - Sanitarna za 3001 bojier ■ RAZTEZNA 18 L POSODA - Solar za solarni sistem (glikoi) • ELE. GRELEC ZA B0JLER S TERM REGULACIJO 20 ~70°C 230V-2 KW- 6/4" •10LGLIK0LA »EK0 -35°C« ■ ROČNA POLNILNA ČRPALKA ZA POLNJENJE sistema z glikolom do 3-bar MOŽNOST PRILAGODITVE, ZAMENJAVE ALI RAZŠIRITVE VSEH SESTAVNIH DELOV: Kolektorji..,.navadni, vakumski, odprti sistem, HEAT-PIPE....NA ZALOGI! Bojlerji 200,300, dodatna vezava v zalogovnike - POMOČ OGREVANJU! Različne konstrukcije za različne vrste in naklone streh... NA ZALOGI! Pridobitev nepovratnih sredstev EK0 - sklada RS do 25%. Pomoč pri vlogi... Možnost brezobrestnega plačila do 6 mesecev - DINERS! Računi, garancija, tehn. pomoč, brezplačni ogledi in nasveti. Akcijska ponudba [Ej&jH0 solarnih sistemov in druge akcije na: www.fordsolar.si Cena na obroke..!.999,00 € + DDV - DINERS Gotovinsko plačilo...13 % Predsezonski POPUSTL.1.739,13 € + DDV 25 % naložbe vrne EK0 sklad RS...dejanski stroški: 1.304,35 C + DDV DEJANSKO NAJCENEJŠI SOLARNI KOMPLET V SLOVENIJI! Vrednost kompleta po posameznih cenah artiklov presega 2.500 € Prihranek cca 1,200,00 €! ZPLACNA DOS! Vse informacije »M r N0N STOP na 031628 666 PRODAJA IN IZVEDBA: Uroš Premik s.p., 031 628 666, 041 628 666, fordsolar@gmail.com TOVOTA ALUJAVS A BETTER ll/AY letno TOVOTA JAMSTVO Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah C02 iz novih osebnih vozil najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah C02, ki ga lahko brezplačno pridobite na prodajnem mestu in na spletni strani dobavitelja. Auris: poraba goriva: 5,5-6,11/100 km, emisije C02:128-140g/km. Auris Hibrid: poraba goriva: 3,8-3,91/100 km, emisije CO2:87-91 g/km. www.toyota.si CENTERJEREB Polje 9b, Izola 05 616 80 01 Nova Togota Auris Brez omejitve kilometrov Kotiček Škocjanskih jam Z mentoricami spoznavali projekt WETMAN in KSEVT_ V soboto, 1. 6. 2013, smo uspešno delovanje Mreže šol parka Škocjanske jame v šolskem letu 2012/2013 sklenili s strokovno ekskurzijo mentoric na Štajersko, kjer smo se v Gorenjah in na Rogli seznanili z aktivnostmi projekta VVETMAN ter si za konec ogledali razstavo Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju. VVETMAN (http://www. vvetman.si/) je projekt, ki se v okviru LIFE+ finančnega instrumenta Evropske skupnosti ukvarja z ohranjanjem in upravljanjem sladkovodnih mokrišč v Sloveniji. Vodi ga Zavod RS za varstvo narave z Inštitutom za vode RS, Zavodom za gozdove Slo- venije, Zavodom za ribištvo Slovenije, Občinama Ruše in Kranjska Gora ter RTV Slovenija. Njegov cilj je obnova in izboljšanje stanja šestih slovenskih mokrišč, ki so opredeljena tudi kot območja Natura 2000. To so Pohorska barja, Zelenci, mrtvice Mure pri Petišovcih, območja Planik, Vrhe in trije kali v Beli Krajini. Gre za različne tipe mokrišč (visoka in nizka barja, mrtvice, kali, mokrotni in poplavni travniki), ki v prete- klosti niso bila ustrezno vzdrževana. Zanimivo druženje z vodjo projekta Niko Debeljak Šabec in lokalnim koordinatorjem za pilotno območje Pohorje in Vrhe Jurijem Guličem smo začeli v Zrečah od koder sta nas popeljala v Gorenje, kjer sta nam v učilnici tamkajšnjega Centra šolskih in obšolskih dejavnosti predstavila projekt s poudarkom na pedagoških dejavnostih za šole. Za najmlajše so po principu igre »Človek ne jezi se« izdelali igro »Zakaj so mokrišča pomembna?« med igranjem katere otrok spozna različne funkcije mokrišč (skladiščenje vode in hlajenje okolice poletim zadrževanje vode in preprečevanje poplav, ži- vljenjskih prostor, vir dobrin, prečiščevanje vode, ki pronica v podtalnico), nevarnosti, ki prežijo nanje, in načine pravilnega vedenja. Sledila je praktična demonstracija funkcij mokrišč s pokrajino, ki smo jo izdelali iz plastelina, vanjo namestili gobico, ki prevzame vlogo mokrišča, ter ulili vodo. S preprostim nastavljanjem gobice (tj. mokrišča) in njenim odmikanjem, smo dokazali, da mokrišča preprečujejo poplavljanje. Z ulivanjem umazane vode na gobico (tj. mokrišče) pa še njegovo pre-čiščevalno vlogo, saj izpod gobice ponovno priteče čista voda. Najbolj zanimiva igra, ki so jo pripravili v okviru projekta, pa je igra prostorskega planiranja. Po tem ko se igralci seznanijo s pomenom živali, rastlin in ekosistemov ter nameravanim posegom v namišljeni krajini, vsak izžreba svojo funkcijo med pogajalci (npr. naravovarstvenik, gradbinec, kmet, ...). Sledi diskusija in usklajevanje interesov. Vse predstavljene didaktične pripomočke in vaje so mentorice sprejele z velikim zanimanjem in željo, da jih vključijo v svoje delo. Sledil je obisk krasnih Lovrenških jezer, kjer so v sklopu projekta uredili nove poti in namestili števce obiskoval- cev. Po krajšem sestanku na temo programa dela Mreže šol PŠJ v šolskem letu 2013/2014 je sledil ogled zanimive umetniško zasnovane razstave prvega vesoljskega arhitekta na svetu Hermana Potočnika Nordunga v Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju. Središče je zgrajeno v dimenzijah Potočnikove zasnove vesoljske bivalne postaje in nekoliko nagnjenio z namenom, da obiskovalec ves čas obiska občuti težo gravitacije. Vesele smo bile, da smo si lahko v živo ogledale original Sputnika in vesoljskih oblek za potovanje v vesolje (Sokol) in izhode v vesolje (Orel) iz ruskega Zvezdnega mesta, ki bodo na ogled le še do septembra letos. Razstava se zaključi s predstavitvijo trenutno najbolj razvite vesoljske tehnologije, tj. satelitov, številčnost katerih okrog našega planeta je že zaskrbljujoča. Ekskurzija pa ne bi bila kar je bila brez razvajanja s slaščicami naših dragih upokojenk za kar se jim vsi udeleženci iskreno zahvaljujemo. Pripravila: Darja Kranjc Fotografije: Darja Kranjc in Vanja Debevec Pisma bralcev VODA, NEKOČ VIR ŽIVLJENJA, DANES PA? Žal v današnjem času postaja voda vse prej kot vir življenja. Nekatere gospodarsko razvitejše države sveta bi hotele z njo vršiti neke monopole kot z nafto, spet drugod pa morajo ljudje prehoditi na desetine kilometrov, če si želijo zadovoljiti osnovne dobrine. Človeštvo obdaja in sestavlja voda. Ta prozorna tekočina je eden od glavnih temeljnih virov življenja. Brez nje si praktično ne predstavljamo obstoja in obstanka. Na tej točki se sprašujem, kaj bo v prihodnosti, če bomo ravnali tako mačehovsko? Samo poglejmo, kaj vse se vanjo odlaga, vendar struge rek, potokov in drugih naravnih virov tega bogastva, niso deponija. Ko že govorimo o lepotah naše deželice, bi vsekakor morali dajati še bistveno večji poudarek vodi. Tu bi izpostavil predvsem Notranjsko-Kraško regijo, kajti 44% vode v Sloveniji izhaja iz teh zajetij, kar je zelo pričujoč in zavidanja vreden podatek. Pa jo znamo res ceniti? Morda samo nekateri, drugim pa sploh ni mar, če je, ali pa ni onesnažena. Tako in tako jo sami kontaminirajo s katerimi za zdravje izjemno nevarnimi spojinami in tekočinami. Ti ljudje se očitno ne zavedajo, da gredo vse te snovi v podtalnico in naprej v druge vodne vire; s tem pa močno ogrozijo tam živeče živali, rastlinje ter organizme, ki skupaj tvorijo vodni ekosistem s habitati. Žalostno. Kam gre ta svet, se lahko sprašujemo. Od nas je odvisno, koliko časa bomo zdržali. Morda naslednjih 100, 1000, 10000 let, ali pa samo 20-50, ob takem ravnanju. Inž. Patrik Tomšič POKOPALIŠČNA PROBLEMATIKA Vsakokrat, ko se odpravim na kakšen sprehod, me pot zanese tudi tja. Tam zadnje čase opažam čudne stvari, pa ne govorim o duhovih, ki same po sebi nakazujejo, da gre namreč za posledice človeških dejanj. Pa če samo izpostavim to, da skrivnostno izginjajo rože iz vaz, celo nagrobni aranžmaji, kvalitetnejše vaze narejene iz bakra ali medenine; te na črnem trgu dosegajo velike cene, celo plastične niso nikakršna izjema. Če izgine nagrobna sveča, je to skorajda del vsakdana, še bistveno bolj so na udaru laterne ter kvalitetnejše sveče, ki dalj časa gorijo. Ob tem se sprašujem Čemu je to dobro? Zakaj je potrebno iti tako daleč? Naravno dišeče ali umetne rožice se danes kupi v vsaki trgovini, ravno tako tudi sveče. So pa nekateri, ki gredo še dlje. Ne zadovoljijo se samo s krajo, ampak morajo poleg tega za povrh, onečastiti nagrobni spomenik s kakšnimi kovinskimi predmeti, ali celo s tekočinami, da ga čim prej poškodujejo. V 21 stoletju taka dejanja niso potrebna in so vredna takojšnjega ukrepanja. Pa če izpostavim še to. Pred stopniščem je lepo postavljena tabla, ki prepoveduje sprehajanje s psom. Večina jih tega ne opazi ali pa noče opaziti. Na »svetem vrtu« ljudje, ki hočejo na nek način obogateti s krajami in nekateri, ki tam želijo sprehajati svoje štirinožne prijateljčke, nimajo tam kaj iskati. Vsak, po duši dober človek, se tja odpravi z namenom, počastiti svoje rajne. Zavedajmo se, da je to naša zadnja postaja, da bomo tam končali vsi. Pustimo pokojne, da uživajo večni mir in pokoj. Inž. Patrik Tomšič Mesečni horoskop Sandra Matjan astronumerologija.im@gmail.com OVEN Na poslovnem področju boste imeli dobre možnosti, da dokažete svoje sposobnosti, kar vam bo omogočalo, da pridete do boljšega položaja. Zaradi številnih poslovnih obveznosti se boste manj posvečali privatnemu življenju, zato pa bodo boljše možnosti za zaslužek. Če ste v resni zvezi, ne zanemarjajte partnerja. Za dobro zdravje poskrbite z redno vadbo in usklajeno prehrano. BIK To je odlično obdobje, ki ga bo zaznamovalo blagostanje in poslovna ekspanzija, pri tem prisluhnite sebi in svojim željam. Tudi ideje tujcev vam lahko prinesejo nove možnosti za uspeh. Na privatnem področju se bodo čustveni pretresi umiri in končno boste lahko zadihali. Samskim se obetajo ljubezenske zveze s tujci. Poskrbite za dober spanec, da vam nezbranost ne bo povzročala težav. DVOJČKA Osebe, ki so vas ovirale pri uresničitvi vaših planov, se bodo umaknile; vaše ideje bodo dobile možnost, da se realizirajo. V drugi polovici meseca bodo zvezde še posebej ugodne za vse tiste, ki se ukvarjajo s privatnimi posli. S šarmom boste uspeli raznežiti partnerjevo srce in mogoče ga tudi odpeljati do matičarja. Stalne zveze bodo trdnejše. Imunski sistem bo šibkejši. RAK Ne naprezajte se preveč, zadeve se bodo uredile same od sebe. Zaupajte (poslovnim) partnerjem, nekatere ovire vam bodo pomagali premagati. V zasebnem življenju lahko pričakujete uveljavljanje partnerjeve volje, ki vas bo pahnila v razmislek o vaših predhodnih odločitvah. Ne dovolite, da bi na vašo razsodnost vplival strah, vzemite si odmor in temeljito premislite svoje naslednje poteze. LEV Na poslovnem področju vas čaka dvig energije, ki bo pripomogel k premagovanju novih poslovnih izzivov. Ti vam bodo prinesli večji zaslužek od pričakovanega. Obetajo se možnosti tudi pri igrah na srečo. Samski lahko vzpostavijo novo ljubezensko zvezo preko poslovnih stikov, tisti v zvezah pa se bodo borili za nadvlado partnerja. Nikar ne bodite preveč agresivni, da ne bo prišlo do srčnih težav. DEVICA Sklenili boste številna poslovna in privatna partnerstva. Še posebej bodo uspešni tisti, ki se ukvarjajo s trgovino. Če se boste izogibali lenosti ter reagirali na spremembe hitro in učinkovito, vam uspeh v karieri ne izostane. To je ugodno obdobje za zaključek sodnih sporov. Ne zapletajte se v razprave, ker boste svoja čustva težko pojasnili. Ne pretiravajte s sladkimi in mastnimi jedmi. TEHTNICA Končno je nastopil trenutek, ko boste imeli dovolj finančnih sredstev za realizacijo poslovnih idej, zato pazite, da denarja ne zapravite za neplanirane reči. Na čustvenem področju ni pričakovati večjih sprememb, samski pa lahko novo partnersko zvezo iščejo na zabavah. Poslušajte glas razuma, ne zanašajte se na intuicijo. Napori se bodo obrestovali, vendar poskrbite tudi za sprostitev. ŠKORPJON Obdobje bo v znamenju obnavljanja starih vezi in druženja s prijatelji. Poslovne razgovore vodite z diplomacijo in se ne prenaglite s sprejemanjem odločitev. V drugi polovici meseca boste v središču pozornosti, poskrbite za svoj videz. Možni so tudi večji dotoki denarja. To je odlično obdobje za vse vrste izobraževanj. Kontrolirajte ljubosumje in prehranjujte se zdravo. STRELEC Pred vami je zanimiv in dinamičen mesec. Na poslovnem področju boste uspehe dosegali s kreativnostjo. Odlično bo šlo tudi študentom. Ne obremenjujete se z napakami drugih. Na privatnem področju se nakazujejo dogodki, ki se jih boste spominjali še dolgo. To je ugodno obdobje za začetek nove zveze. Izogibajte se iger na srečo. Ugodno obdobje za obisk zobozdravnika. KOZOROG Obdobje je ugodno za zamenjavo delovnega mesta. Tisti, ki ostajate na delovnem mestu, pa bo vaš poslovni uspeh odvisen od vaše angažiranosti, da pridete do boljšega položaja. Privatno življenje vam bo postreglo s številnimi nepredvidljivimi situacijami. Poskrbite, da ne bo prihajalo do prevelikih stresov zaradi idejnih razhajanj. Obdobje ni ugodno za potovanje. Obdržite trezno glavo. VODNAR To je mesec, ki vam prinaša poslovni napredek, bodite pozorni na klice iz tujine. Odkrite in izkoristite svoje talente in sposobnosti. Združite koristno z lepim in preuredite svoj poslovni ali privatni kotiček. Odnosi bodo uspešni na vseh področjih, zato ne zamudite dobre družbe in vzemite si čas za izlet. Svojim najbližjim poskušajte dati več topline in pozornosti. Zdravje bo odlično. RIBI Možno je napredovanje na boljše delovno mesto ali pridobitev dodatne zaposlitve. Pri delu bodite natančni. Spoznali boste številne nove prijatelje in okrepili že obstoječa poznanstva. Od družine vtem času ne pričakujete podpore, iščite kompromise. Zaupajte lastni intuiciji. Odlično obdobje za tiste, ki se nameravajo poročiti. Preverite krvno sliko in se umaknite od gneče. V spomin... Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči; Tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. S. Gregorčič ZAHVALA Ob izgubi naše mame in stare mame Drage Vrh iz Dolnjega Zemona 88 1924-2013 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izraženo sožalje. Iskrena hvala osebju Doma starejših občanov II. Bistrica in zdravnici Barbari Dekleva, dr. med., za vso nego in pomoč v zadnjem obdobju njenega življenja ter kaplanu g. Niku Čuku za opravljen cerkveni obred. S hvaležnostjo sin Srečko VRH z družino in hčerka Dragica KALC z družino ..Hi! ZAHVALA Kako je prazen dom dvorišče, naše oko zamanj te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok, za vedno nam ostaja, spomin pa nate ne bo zbledel, dokler v naših srcih boš živel. Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in tasta BRANKO VALENČIČ iz mereč 1946-2013 V zadnjih trenutkih tihe žalosti se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče in pomoč. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ga spoštovali, spremljali skozi življenje ter se z dobro mislijo poslovili od ata Branka, v tako velikem številu na podstenjskem pokopališču. Hvala tudi prof. dr. teološke fakultete Rafku Valenčiču za opravljeno pogrebno svečanost. Zahvaljujemo se tudi klapi Škvadra za zapete žalostinke. Žalujoči: žena Magda, sin Bogdan, hči Mariina z družino in sestre Stana, Boža ter Branka z družinami Obdobje od 01.06.2013 do 30.06.2013 Poročanje o dogodkih na območju policijske postaje Ilirska Bistrica Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 21 kaznivih dejanj, od tega 1 kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari, 6 kaznivih dejanj tatvin, 7 kaznivh dejanj vloma, 1 kaznivo dejanje ponarejanje denarja, 1 kaznivo dejanje ogrožanja varnosti in 2 kaznivi dejanji goljufije, 1 kaznivo dejanje preprečitve dokazovanja, 1 kaznivo dejanje nasilja v družini, kjer so izrekli tudi prepoved približevanja in poskus odvzema motornega vozila. Policisti so v štirih primerih zasegli manjšo količino prepovedane droge, zoper imetnike pa uvedli hitri postopek. Venem primeru je bilo zaseženo 13 kosov lovskega streliva, za katere imetnik ni imel dovoljenja. Tudi za njega je bil uveden hitri postopek. Pri varovanju zunanje schengenske meje so policisti prijeli 13 oseb, katere so na nedovoljen način vstopile v R Slovenijo in se tako izognile mejni kontroli. Po končanem postopku je bilo 8 oseb uspešno odstranjenih hrvaškim mejnim organom, tri osebe so bile nastanjene v Center za tujce, dve osebi državljana EU pa sta bila po končanem postopku in plačani globi izpuščena. Policisti so v navedenem obdobju obravnavali 3 kršitve javnega reda in miru in sicer vse na javnem kraju. Opravili smo še ogled požara v podjetju v Ilirski Bistrici. Na območju policijske postaje seje pripetilo 8 prometnih nesreč in sicer 5 z materialno škodo, ter 3 s telesnimi poškodbami, v katerih se je 5 oseb lahko telesno poškodoval. Policisti so obravnavali še 10 primerov povoženja divjadi, ter 5 prometnih nesreč s premoženjsko škodo na parkirnih prostorih. Kot smo že poročali v prejšnjih mesecih, policisti PP Ilirska Bistrica obravnavajo kar nekaj primerov vlomov in tatvin, zato svetujemo, da pred odhodom od doma, nikar ne pozabite na samozaščitne ukrepe, s katerimi lahko preprečite morebitne vlome in tatvine. Glede na to, da je se je turistična sezona že začela in veliko družin odpotuje iz kraja bivanja je povečan promet na vseh glavnih cestah. S tem pa se poveča nevarnost za nastanek prometnih nesreč in z njimi povezanih posledic. Svetujemo, da kot udeleženci v cestnem prometu upoštevate cestno prometne predpise in da ste med vožnjo strpni in spočiti. Karol Iskra komandir PP višji policijski inšpektor lil m Življenje je kot reka, ki odteka Sredi struge ne sluti, kam ga vodi življenje: V večnost ali trpljenje. Nam pa solza žalosti po licih polzi! Žalost nas je prizadela. Odšel si od nas ravno sedaj, ko bi lahko uživql ob prebujajoči naravi: ptički pojejo in lepo rastejo cvetlice, ki polepšajo življenje. Mnogo prezgodaj, v 66 letu si za vedno odšel od nas VINKO SPETIČ upokojenec Ilirije Za pogrebno svečanost se lepo zahvaljujemo župniku, gospodu Alojzu Milharčiču iz Knežaka, kjer je od 7. junija naš dragi Vinko v družinskem grobu. Lepo se zahvaljujemo tudi sorodnikom, njegovim prijateljem in dobrim sosedom. Pogrešali bomo tvoj prisrčen nasmeh in tople besede. Z upanjem, da se tudi solze posuše, spomin na ljubljeno osebo pa vedno ostaja v naših srcih. Ohranite našega Vinkota v lepem spominu. Žalujoči brat Miro, snaha Danka in vsi ostali sorodniki, ki smo Vinkota imeli zelo radi. v|* Sli Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več ni. ZAHVALA (Stanko Šenkinc, 29.04.1958 - 27.05.2013) Ob nenadni, prezgodnji, boleči izgubi našega dragega STANKA ŠENKINCA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebna zahvala gospodu župniku msgr. mag Alojzu Mihelčiču za opravljen obred, njegovemu pomočniku Jožetu Delostu, članom Združenja šofeijev in avtomehanikov Postojna - njihovi članici gospe Vidi Lukančič za poslovilni govor, -njihovemu praporščaku, Območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo, Postojna, - njihovemu praporščaku, pevcem Moškega okteta iz Košane, dragim sosedam Majdi Taškar, Ivi Jakič, Ani Tomšič, Silvi Slavec, Mileni Tomažinčič, Branki Taškar, Nedi Godec z dmžinami, sorodnici Adi Vilhar, gospe Magdaleni, gostilni Zala iz Knežaka in vsem, ki ste nas obiskali in nas v teh težkih trenutkih tolažili. Žalujoči: sin Matjaž z Vesno in vnukinjo Neo, mama Vilma in oče Slavko ter nečak Sebastijan z družino. ^ | Postojna, Bač, Šembije 03.06.2013 " s Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA ■ Svojo življensko pot je v 92. letu starosti sklenil dragi oče, tast, starate in prastarate ALOJZ GRLJ iz Pavlice Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in žnancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica, posebno patronažni sestri Mateji Simčič in osebju Splošne bolnišnice Izola za nudenje pomoči v času njegove bolezni. Hvala župniku Ivanu Furlanu za opravljen obred, Območnemu združenju zveze borcev, Društvu upokojencev, g.Francu Gombaču za govor in pevcem MPZ Dragotin Kette za zapete žalostinke. Še posebej hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh žalostnih trenutkih. Žalujoči: hči Vilma in sin Jadran z družinama ■ ; Oglasi Jože Brenčič s.p., Kettejeva ulica 4, Ilirska Bistrica 8ČSB ^ J LASTNIK TE HIŠE NE PLAČUJE ZA OGREVANJE HIŠO GREJE BREZPLAČNO v SONCE 100% EKO HIŠA Mobi: 041 830 408 • e-posta: brencic@siol.net VODOVOD • OGREVANJE • TOPLOTNE ČRPALKE • SOLAR • PELETI Tradicionalna prireditev Furmanski praznik Turistično društvo Postojna v sodelovanju z Občino Postojna in Postojnsko jamo d.d. vsako leto organizira tradicionalni Furmanski praznik v Postojni. Etnološka prireditev na tematiko fur-manstva, ki je značilna za to območje privabi več deset- tisoč obiskovalcev iz Slovenije, zamejstva in tujine. Furmanski praznik je tako postal vseslovenski in z leti pestrejši ter odmevnejši. Bogat celodnevni program ponuja pestro in zanimivo dogajanje - že v zgodnjih dopoldanskih urah obrtniki predstavijo številne obrti povezane s furmansko dejavnostjo. Predstavniki s Krasa, Brkinov in Notranjske se pomerijo v pripravi najboljšega furmanskega golaža. Poustvarjalci narodno zabavne glasbe tekmujejo z diatonično harmoniko za pokal Postojnske jame. Sodelujejo tudi Kinolo- ško društvo Postojna z igrivo predstavo v spretnosti psov - agility ter Društvo ljubiteljev starodobnih vozil Postojna, ki postavi na ogled starodobnike. V popoldanskih urah se po ulicah Postojne odvija sprevod furmanov s številnimi vozovi, tovori in gosti, ki prihajajo z Dolenjske, Go- renjske, Istre, Krasa in Notranjske. Ob zvokih narodnih viž harmonikašev, Postojnske godbe 1808 in mažoretk KD Franc Žiberna iz Povirja, ob pokanju z biči iz središča Postojne krene sprevod na osrednji prireditveni prostor v Park Postojnske jame. Furmani skušajo biti izvirni v zamislih in predstavitvah. Ob tistih tako imenovanih vsakdanjih so se doslej predstavili: konjeniki - dragonci generala Rudolfa Maistra, vprežna ročna gasilska brizgalna, konjeniki Konjeniškega društva Postojna, voz za prevoz ostrnic in orodja za obdevanje ostrnic iz Sta- rega trga pri Ložu, KD Naklo - voz z gozdnim mahom za steljo, Društvo kmetic sežanske regije, »Mlekarski voz«, Merčanski voz - Sivka in Sivec p'stilo na Krasu, Lipiška kočija, koleselj, svečano pripravljen s konca 19. stoletja, pa štirivprege, .... povorko spremlja tudi Martin Krpan. Najizvirnejši furman z vprego in tovorom prejme visoko nagrado.Glavni pokrovitelj furmanskega praznika je Banka Koper d.d. V poznih popoldanskih urah je poskrbljeno za družabne igre in spretnostna tekmovanja z bogatimi nagradami; v večernem času pa je zabava s plesom s priznanimi izvajalci, ki poskrbijo za razvedrilo in animacijo gostov. Obiskovalci furmanskega praznika lahko poskusijo številne domače dobrote, tudi različne furmanske golaže, klobase, pršut, krače s hrenom po krpanovo, furmansko prato, kontra-bantarskega piščanca, furmansko pojedino...S prireditvijo skušajo Postojnčani prikazati bogato dediščino tovorniških in prevozniških dejavnosti, kajti Postojna je bila pomembna postojanka in kraj, kjer so se ustavljali in zbirali furmani. Zaključni izlet Izlet v Gradec Sončki smo se na vroč ponedeljkov popoldan odpravili na zaključni izlet s starši, bratci in sestricami. Zbrali smo se pri vrtcu Vetrnica, tam pa je vlogo vodiča "prevzel" Matjaž, Iva- nin ata. Preko travnikov nas je popeljal do Gradca, kjer smo si najprej ogledali domače živali. Premagali smo strah in jih tudi božali. Še posebej so nam bile pri ljube goske. Imeli smo možnost splezati na traktor in si pobliže ogledat njegovo notra-njost.Nato smo se odpravili v prostor, kjer so spravljene bale. Tam smo se posladkali s pecivom, ki je nastalo pod pridnimi rokami naših mamic. Preden smo se odpravili nazaj v Pivko, smo si privoščili še sladoled, starši in otroci pa so Natašo in Ksenijo presenetili z izvirnim darilom. Pot nazaj je bila polna pesmi in smeha. Poslovili smo se utrujeni, a z iskricami v očeh, da smo preživeli lep popoldan. Nataša in Ksenija pišite nam: info@e-sneznik.net LESNI CENTER KRI N PRI ŽELEZNIŠKI POSTAJI V JURDANIH (NEKDANJA HALA PODJETJA INLES) inskoPj Jurdani 47 HR 51213 Jurdani tel: +385 (0)51 27 93 30 tel: +385 (0)51 27 94 87 fax: +385(0)51 27 91 07 mail: info@krin.hr V ODPRTO: OD PONEDELJKA DO PETKA 8.00 - 17.00 OB SOBOTAH OD 8.00 DO 13.00 NAŠA PONUDBA: • PREKO 60 VRST BARV IN DIZAJNOV PLOŠČ ZA POHIŠTVO . MDFACRVL PLOŠČE ZA POHIŠTVO V VISOKEM SJAJU • DELOVNE PLOŠČE ZA KUHINJO . V0D00DP0RNE VEZANE PLOŠČE . MDF PLOŠČE - ZA PROFILIRANJE TER NAVADNE . LETVICE PROFILIRANE TER NAVADNE . PVC ROLETE ZA OKNA IN CELOTEN PRIBOR . NOTRANJA VRATA, IZDELANA PO VAŠIH MERAH VSE PLOŠČE PRIPRAVIMO NA ŽELJENE MERE, LEPIMO TRAKOVE Z NAJSODOBNEJŠIMI STROJI! ZAKAJ KUPOVATI PRI NAS? • KER NUDIMO ŠTEVILNE AKCIJE IN UGODNOSTI . KER IMAMO IZREDNO PRIJAZNO OSEBJE, KI PRISLUHNE VAŠIM ŽELJAM . KER SMO LOCIRAN! TIK OB MEJI NOVA TRGOVINA OKOV, SPECIALIZIRANA ZA MIZARJE TER VSE TISTE, KI ŽELIJO BITI KOT ONI! Master of oral medicine in implantologv Zakaj Poliklinika Smile? Z več kot 10.000 uspešno vgrajenih zobnih implantantov imamo največje izkušnje v regiji in smo edina poliklinika s strokovnjakom z najvišjo titulo v implantologiji - Master of oral mediane in implantologv. Smile v dveh poliklinikah na top lokadjah, center Opatije in Šapjane (v neposredni bližini slovensko - hrvaške meje), v 14 vrhunsko opremljenih ordinacijah, lastnim zobotehničnim laboratorijem ter 17 doktorji dentalne medicine in več kot 40 zaposlenimi nudi kompletno diagnostiko in vse stomatološke usluge na enem mestu. Team vrhunskih strokovnjakov, uporaba najnovejše tehnologije* (digitalna stomatologija v praksi, oprema renomiranih svetovnih proizvajalcev) ter izključno certifidrani materiali in implantati s pisno garanajo so zagotovilo kvalitete in zanesljivosti našega dela, ki ga dokazuje tudi ISO 9001 certifikat za oralno kirurgijo in implantologijo, izdan pri SGS iz Švice. Konzultadje in razlaga priporočenih posegov padentu, stomatološki posegi in operacije v popolni anesteziji in sedatiji, absolutna čistoča prostora, inštrumentov, opreme in aparatov ter hiter in neboleč tretman s toplim človeškim pristopom so za padenta najpomembnejši razlogi, zakaj izbrati polikliniko Smile. Konkurenčne cene (od 3-5x nižje kot v EU ali v ZDA), z dodatnimi popusti do 20%, odvisno od načina plačila ter možnost financiranja večjih posegov. Davčno priznan odbitek, računi izdani v jeziku pacienta in Smile card za popuste v restavracijah, hotelih in trgovinah v Opatiji in bližini. Dodatne usluge: Bone Management Center, Platelet Rich Plasma terapija, Pain management, estetika obraza (Restylan, Teosyal, Botox), akupunktura. •Light VValker Laser, Cerec CAD CAM, inLAB XL, SpectroShade, Cavitron, Ozone, Piezzo tehnologija operacije kosti, CT, Face Scan, Arcus Digma, OmniCam 3D digitalna intraoralna kamera, CamSight, Imes-kore 550i. Poliklinike Smile so Melag, Planmeca in Fotona centri kakovosti na Hrvaškem. www.smile.hr