poSinMa plačana i) gotovini v Ciuhllant, 28. aprila 1937 J etiki - boj! Sledeča zgodba se ponavlja že telo stoletje po slovenskih vaseh: Prehladil se je, celo zimo js kašijal, spomladi pa je pritisnila že jefika in vzelo ga je. Modi! je k zdravnikom, pa je bilo prepozno. Vsa zdravila niso nič pomagala. V zadnjih desetih letih ste tudi lahko slišali še naslednje: Šel je v bolnišnico ali poslan je bil v sanatorij, pa so ga hitro domov vrnili, ker je bil na smrt bolan, ali pa, ker mu je zmanjkalo denarja, da bi plačeval oskrbne stroške. In nazadnje se še pristavlja: Kaj pa hočemo, jetika je jetika' Kdo še ni slišal te žalostne jK>vesti, ki se ponavlja iz dneva v dan? Na tej povesti nekaj ni resničnega. Prvič ni res, da je jetika vedno smrtna bolezen, obratno: zelo mnogo jetičnih se jc že pozdravilo in še več se jih bo f>ozdravik>, kadar bodo za to dani vsi |>otrebni pogoji. Drugič pa najbrž tudi ni res, da se je bolnik najprej prehladil, potem pa je pritisnila jetika. Ta nesrečni prehlad je že nebroj začetnih jetičnih bolnikov ogoljufal za pravočasno razpoznavo in jih spravil v grob zaradi tega, ker kašelj ni vselej posledica navadnega prehlajenja, lahko je že od vsega po-fetka jetičnega ali kakega drugega izvora. Toda, dali je jetika ali pa je prehlad — res samo prehlad ali kaj drugega — to mora ločiti samo izkušen zdravnik, oborožen z znanjem in potrebnimi aparati. Zdravnik, ki ima rentgen, je daleč, pregled je združen s stroški, zdravila so draga, a bol-nišnica, sanatorij — na to si slovenski kmet niti pomisliti,ne upa. !n vendar so sredstva, s katerimi bi mogli nuditi tudi najrevnejšemu človeku priliko za zdravljenje in okrevanje. V kratki dobi proti-'"berkulozne borbe v Sloveniji iinamo danes že zavodov (dispanzerjev), kjer se lshko vsak nep-emožen, bolniško nezavarovan pregleda brezplačno. Do sedaj so bili ustanovljeni proti- V zadnjem članku »Državni proračun« smo kratko pokazali na dalekosežno važnost in Pomen državnega proračuna, obenem pa tudi Povedali, Itako se sestavlja. Iz njega je razvidno, , Podloži finančni minister vsako leto v no- 'e? 11 v decembru narodni skupščini pro- aciinski predlog, kakor ga je bil sestavil po- PfeJ Po predlogih posameznih ministrstev. Iz teh predlogov so bile razvidne neobhodne potrebe n finančni minister je moral najti, če dosedanji , ,avn' dohodki ne bi zadoščali, tudi nove vire za kritje. „ , 2e iz dosedanjih izvajanj je razvidno, da * ave držav, proračuna ni tako hitra in cno- luberkulozni dispanzerji v Ljubljani, Kranju, Jesenicah, Kamniku, Novem mestu, Cerkljah na Dol., Celju, Trbovljah, Mariboru, Ptuju, Murski Soboti, Rogatcu, Črni pri Prevaljah in Vurber-gu. Toda to še daleč ni dovolj. V m.črtu proti-tuberkulozne borbe za Slovenijo so dispanzerji v vsakem srezu. Seveda se ne moremo zadovoljiti samo s pregledi. Kdor je bolan, tega je treba tudi zdraviti. Zato smo raztegnili naše zanimanje tudi na področje bolniške oskrbe. Naš cilj je, omogočiti vsem jeiičnint bolnikom zdravnika in bolnišnico oziroma zdravilišče. Lansko leto smo ustanovili protituberkulozrii fond in smo že prvo leto nabrali ob priliki lanskega protituber-kuloznega tedna 80.000 Din. iz tega fonda hočemo podpirati jetične bolnike, kadar bodo potrebni zdravljenja v sanatorijih za pljučno bolne. Lansko leto smo zbirali denarne prispevke po vsej Sloveniji z geslom, da naj vsak Slovenec plača en dinar za namene proti tuberkulozne borbe. Polnega milijona siccr res nismo dosegli, dosegli smo približno petino tega in tudi s tem smo bili zadovoljni. Letos pa upamo, da bomo mesfo 20 par dobili vsaj 50 par od vsakega posameznega Slovenca, kar bi zneslo skupaj okoli pol milijona dinarjev. Lahko si mislite, da bi s tem denarjem že mnogim izdatno pomagali! Od 2. do 8. maja se letos vrši protituberkulozni teden pod geslom: »Samo ves narod se more uspešno boriti proti tuberkulozi!« Zopet prosimo vse Slovence, da plačajo za vsakega svojega človeka en dinar v namene protituber-kulozne borbe. Vsak, tudi najrevnejši, lahko brez škode plača protijetični davek, ne bo se mu poznalo v njegovi denarnici, poznalo pa se bo onemu, ki bo iz darov vsega naroda dobil velike podpore za zdravljenje svoje bolezni in pomoč njegovi družini v najtežjih časih. ProtiSaberkalozna zveza v Ljubljani. stavna zadeva, kakor bi si kdo mislil, temveč da potrebuje dolgomesečnega napornega dela celih množic uradnikov. Ves proračunski predlog, ki pride pred božičem v narodno skupščino, je cc-lota, ki se je ne d,'t več mnogo izpreminjati. Vsak poslanec se želi pred svojimi volivci bahati, koliko je »dosegel« in kako »zna govoriti«, zato je čisto naravno, da bi najraje v skupščini vsak govoril, naj se črfa vsaj polovico davkov, na drugi strani pa gradi vsaj desetkrat toliko železnic, cest itd. Toda čim črtamo ali zmanjšamo en davek, se zmanjšajo državni dohodki za toiiko in toliko milijonov, zaradi česar je potem seveda Ireba brisati tudi za toliko izdatkov (opustiti gradnjo te ceste, odkloniti prispevek za ono kulturno ustanovo itd.). In tudi obratno: čim na novo »izbojujemo« graditev ene stvari, je treba za toliko povišati tudi dohodke. Taka prenareja-nja proračunskega predloga so zato skrajno težka in zapletena. Ne rečemo, da se ne da ničesar več izpreminjati, da, kake malenkosti (ki so pa časih za dotično pokrajino ali okraj seveda zelo važne) že, a bistveno ne. V glavnem mora ostati zato vladni predlog proračuna neizpremenjen, ker se ga pač izpreminjati več ne da. Vse govorjenje poslancev v proračunski razpravi v skupščini sami, kolikor je neposredno v zvezi s posameznimi dohodki in izdatki samimi, je zato le bolj ali manj prazno — govorjenje skozi okno, da bi volivci dotičnega poslanca mislili, kako se njih zastopnik »bori* za njihovi koristi. Tu ima posebno lahko in hvaležno delo opozicija, ki ne nosi nobene odgovornosti ter mirno iahko grmi proti vsem davkom, obenem pa zahteva milijard-ne nove izdatke. V jako nehvaležnem položaju so pa seveda vladni poslanci, ki vedo, da se na predloženem jim proračunu mnogo izpreminjati ne da, da je vsak nov izdatek zvezan z novim davkom in znižanje vsakega davka zvezano z brisanjem tega ali drugega izdatka, a da bi vsak njih volivec dobil rad čim največ, dal pa čim najmanj. Vsa proračunska debata iz navedenih razlogov glede, na že obravnavani proračun nima mnogo zmlsla in je prav za prav le — demagogija ali vsaj govorjenje skozi okno. Nikakor pa seveda s tem ne trdimo, da je ta proračunska razprava sploh nepotrebna, kajti tu je dana poslancem najugodnejša prilika, da pretresajo vso smer vladne politike ter izvrše na vlado primeren pritisk v čisto političnem pogledu, obenem ji pa tudi dajo pobud za smernice pri sestavljanju — novega proračuna, ki se bo, kakor smo videli v zadnjem članku, itak začel delati že v kratkem. Prava vrednost poslancev se tedaj nikakor ne izkaže šele v proračunski razpravi, temveč tedaj, ko posamezna ministrstva proračunski predlog sestavljajo, to je jeseni. Tedaj imajo posamezni poslanci ali pa cele skupine poslancev iz kake pokrajine ali stranke najhvaležrtejšo priliko pritisniti na dotičnega ministra, da vstavi kako njih zahtevo že v svoj predlog proračuna ter po'e in tudi na finančnega ministra, da dotično postavko tudi on sprejme. Tu jc torej bistvo stvarnega dela poslancev, kar je širši javnosti navadno neznano. Lahko je torej najboljši tisti poslanec, ki zna tiho najti pota in sredstva, da pride kaka upravičena zahteva njigovih volivcev v državni proračun, a ki v proračunski razpravi ne odpre niti ust, dočim je lahko najslabši tisti poslanec, ki bi se v bu-dgetni debati preklal od kričanja, a bi se pri sestavljanju proračuna ne brigal za interese svojih volivcev, okraja ali pokrajine, temveč komodno sedel doma in se kvečjemu potrudil na kak shod. 1« Proračunska razprava Kraj. šolskim odborom več pravic Povojaa je v naše nnroerana aobro arejsBO ijcaste šolstvo vrinite n- mate prots-Jjmfeiega ia prodfaS&BBbega deSovasje pri nastavin-ab ufitriisrva. jaa pri-krsjšait pra o«- do raBpotajjBzia s šolska® prostori rti ponižala rr šol zastope t »SsDe stagr »srieokrsffliH reiisittt. Zaradi nasxs. h ph ne bomo ta naštevali, te šolske razmere. te izvzimems nekaj premeščanj. * bistva mso bogvftaj izbcf.8aie Vprašanje šofekfh nwar'te}k* in učiteljev po želji ljudstva še davno ni rešeno in sto drugih stvari Krajevnim Šolskim odborom pa se jemlje ie to, kar so dozda; hneii. Slovensko ljudstvo stoji na stališča, da naj tisti, kdor ccitelje naslavlja, jih tndi plačuje. To je sedaj" država. Tudi učiteljsko stanarino in kurivo bi morala prevzeti država vse dotlej, dokler bo edina imela nad učitelistvom besedo. Za stvarne šolske potrebščine naj bi žrtvovale šolske občine Kjer so te dokazano ravne, naj bi priskočila na pomoč banovina oziroma država. Letos se je zgodilo tole: Banovina je pre-rzela največji de! izdatkov za stvarne šolske potrebščine, ki gredo pri posameznih šolskih občinah v desettisoče; samo zidanje šol, večja popravila, nove vrtne ograje, davek in nagrado [ ^sio.odji ie naložila obfinam. Pa tudi novo ->dstotno dokiado z.a -tvarae šolske potrebščine bodo plačale občine, ki bodo v šolskem pogledu slejkoprej enako obremenjene. Nekatere finančno močnejše občine, četudi morda trenutno zadolžene, ne bodo poslej prispevale — četudi se to se bo videlo — samo zase, temveč tudi za druge, revnejše občine, kar vzbuja marsikje veliko nezadovoljnost. Po ministrski odredbi bo prejema! bano-vinske šolske prispevke upravitelj šole, ki bo moral dokaj težavne, najprej v Belgradu in zdaj še pri nas doma neverjetno skomplicirane blagajniške posle opravljati brezplačno, kar dosc-daj ni bilo, saj so bi!i podeželski možje uvidev-nefši m so najve&rat radi priznali šolskemu upravitelje kar mu gre. Sobki upravitelj bo torej opravljal blagajniške posle in bo sam tudi osebno odgovoren-za njih pravilno vršitev na temelju proračuna in pa vsot, ki p bo banovina menda četrtletno nakazovala upraviteljem, in sicer ne naravnost, ; shbvsč, rit — jejoe »hitreje« — potom okrajem fizuL-steu čfc>vt» b? iEissS, (tč ima iotoki upravitelj pri pristopite abbsfck pač tofiko kredita, da bo v ssais.« jararafena ta danih navodil iahko &am aaroža: m izp^česal Pa ne bo tako. Imenovana bo komisija ne morda iz Sanov krajevnega šolskega odbora, ampak iz učiteljstva, ki je podrejeao šolskaiiu upravitelju, torej iz učiteljstva. ki ga šolski upravitelj po zakonu nad-! zorim. sovreduie. toorda tsdi kaznuje. Od te učifeHske komisije bo šolski upravitelj, čeprav bo sam nosil vso odgovornost, v blagajniškem poslovanju takorekoč popolnoma odvisen. Brez Sega učiteljskega »sovieta« oziroma brez njegovega podpisa ne bo smel izdati iz banovin- skega proračuna nobene pare. Ni nam tri« poudarjati, kako kvarne posteč« ^ ®® la za šolo ta »sovjetizacija*, saj bo šolski vitelj še ob tisto mak) avtoritete, kolikor?' jo je Se pustita nesrečna pow$na (Soba. 8 Kaj pa krajevni šolski odbori? Saaio pH tistih par tisočih, ki jih pm bodo daje ebgL bodo kadi ie besedo. Pri 20 milijonih, ki sj bodo piažala banovini podeželska župani« L ne bodo odfo«5eva& ne občine, ne krajevni fc^d odbori, ne šolski upravitelji, ampak, kakor sto razložili, neke komisije, ki jih lahko meimieao krajevni učiteljski sovjeti. Prosimo snerodsijne kroge pri ha ost« ^ vi, naj naše navedbe nujno upoštevajo, saj gotovo tudi oni nočejo, da bi izgubili šolski upravitelji pri oo?e!jstns ves uglc-d, krajevni šolski odbori pa še tisti skromni drobec samouprave ki so jo imeli (iosiej. Pred volitvami v Kmet zbornice Kmetijski minister je s soglasjem predsednika vlade dotočil točne datume, kdaj botk) volitve svetovalcev v kmetijske zbornice. 27 junija bodo volitve svetovalcev v tehle banovinah: v drinski, dunavski, savski in dravski. 4. julija pa v vrbaski, primorski, zetski in vardarski banovini. Volitve zborniških svetovalcev se više takole: za svetovalca kmetijske zbornice in njenega namestnika je lahko izvoljen vsak član zbornice, če je državljan kralj. Jugoslavije in izpolnjuje tele pogoje: kmetijstvo ali gozdarstvo mu mora biti glavni poklic m najmanj zadnja tri teta mora prebivati rta področju zbornice. Star mora biti vsaj 25 let in znati mora govoriti, brati in pisati državni jezik. Biti ne sme aktivni ne samoupravni uradnik ali nameščenec. Biti ne sme aktiven ne v pokojen nameščenec katere kmetijske zbornice, ne cian drugih zbornic. Z zbornico ne sme biti v sodni pravdi, ne v kašni zasebnopnmti obveznosti do zbornice. Obsojen ne sme biti z izvršilno razsodbo ns ječo ali t« strogi zapor ali zapor daljši od leta dni. Ne sme biti z izvršilno razsodbo obsojen na izgubo častnih pravic in ne sme biti pod stečajem ali varušfvom. Osebe, ki ne izpeljujejo gornjih pogojev, ne ne morejo biti tudi ne delegirani člani zborniškega sveta (to pa ne velja za osebe, ki delegirajo organizacije iz č?. !1 odst. 5 in 6 uredbe o kmetijskih zbornicah). Član lahko svojo aktivno in pasivno vo-livno pravico prenese po uredbi o kmetijskih V tem pogled« — kakor rečeno — je ogromna večsna naše javnosti gsto napačnih nazorov ta sodi poslane? navadno le po tem, koliko kriči v Skupščini sami, dojgm sta pravi poudarek in prava vrednost poslančevega dela čisto drugje m drugačna. Proračunska razprava ima pa krnim še en zelo velik pomen m to glede - finančnega za-Jeona. Kakor sroo ie omenili, proračana s8m*ea v bitdgtrfni debati ni mogoče skoro piav nič iz-premiajati, zato je pa ogromna vrsta pirražBgi zadev in vprašanj, ki niso v zvezi z nobenimi dohodki aH izdatki, temvei so k načstee pofi-tižne, narodne ali dnfgačae važnosti. Ker ae wlik del finančnega zakona torej sptoh ne tiče dohodkov aH izdatkov, ga je mogoče iz-preminjati in ma dodajjrfi prav do zadnjega tre-^tka glasovanja o proračune. Tu m gre časih 2* za več kot daiekosežne stvari, ki posegajo zelo gtoboko v življenje ceiih slojev pokrajin in narodov. Ali bodo rabili po vsili jugoslovanskih šolah poMotaie in saonopolizirane šolske knjige m vprašanje denarja, zato je mogoče o taki zadevi odločati do zadnjega trem tka, kajti, r>- ustanove, do kmetske zbornice, ki je sad truda naših ministrov in neumornega prizadevanja naših kffi tov. združenih v novi kmečki zvezi. najboljši ia oajlepila opremi} nsbožni tnesežnik v naši drfovi' Ima vedno lepe slike v bafcrfr tisku. Pišite, da ga Vam na ojrled. Naslov: Ljubljana, Jngoslov. tiskam«. kaj je novega ZAHVALE Podpisani Lojze Bistan, posestnik na Vačah št. 4, se upravi »Domoljuba« toplo zahvaljujem za požarni prispevek v znesku 1000 Din, ki mi ga je naklonila kol pogoreku in »Domoljubo-vemu« naročniku, Vače, dne 25. aprila 1937. Alojzij Bistan 1. r. * Pogoreika, »Dotnoljubova« naročnica Goj-merac Ana, Griblje 51, s tem potrjuje, da je od uprave »Domoljuba« prejela tisoč dinarjev, ki jih je izroči! g. župnik lic Andrej. Lepo- se Vam za dar zahvaljujem! »Domoljubu« pa ostane naša hiša zvesta in ga vsem priporočam. Griblje pri Podzemlja, dne 24. aprila 1037. Ana Gojmerae 1. r. OSEBNE VESTI d Sedemdesetletnico rojstva je praznovala na Viču pri Ljubljani Josipšna Jenko, ena naj-marljivejših tretjerednic v tej župniji. Naj Bog ohrani jubiiantko še mnogo leti d Šestdesetlctaico rojslva sta praznovala tc dni slovenska pisatelja dr. Alojzij Kraigher in dr. Ivo Sorli. d Upokojen je šolski nadzornik Rajko Gradnik v Radovljici. DOMAČE NOVICE d Železno medajlo, leseno nogo in cesto široko in bergle v roko. To je napisal pesnik o plačilu, ki ga je dala domovina invalidom. Ono nedeljo so zborovali v Ljubljani odposlanci krajevnih invalidskih organizacij iz vse Slovenije. Ugotovili so, da vsebuje invalidski zakon skoraj same nesocialne in krivična določbe. Črtal je enostavno kar 20 odstotne invalide, ki so bili že priznani ter odbil vse in- valide-bolnike. Ce je bil invalid kaznovan, izgubi tudi njagoya nedolžna družina vse pravice za vselej. Leta 1921 je v Sloveniji prejemalo invalidnino okoli 37.000 vojnih žrtev po invalidskem zakonu, iz leta 1929 pa jo prejema le še 6600 lantov in mož. Novi invalidski zakon mora priznati vse vojne žrtve, ki dokažejo, da so res žrtve vojne. Zaposliti je treba vse vojne žrtve itd. Soglasno je bil nato izvoljen odbor s predsednikom Matkom Stefetom na čelu. d Slovenski železničarji, člani Združenja narodnih železničarjev in brodarjev, ki šteje v dravski banovini nad 3000 članov, so zborovali ie dni po svojih odposlancih v Ljubljani. Poslali so razne udanostne in pozdravne brzojavke, med njimi tudi obema slovenskima ministroma. Ugotovili na eni strani težek položaj železničarjev, ki se komaj preživljajo, na drugi pa preobremenjenost v škodo železniškemu prometu, saj jc samo v Sloveniji kar 2000 že-lenzičarjev premalo. Soglasno je bila sprejeta obsežna spomenica, v kateri železničarji predlagajo svoje zahteve: vpokojitve starih uslužbencev, povišanje staleža železniškega osebja, določitev števila stalno zaposlenih delavcev, takojšnje in splošno povečanje prejemkov vsemu železniškemu delavstvu. d Ljudska in ne narodna šola. Ban. dr. Natlačen je izdal odredbo, s katero določa, da se sme za osnovno šolo v bodoče uporabljati le izraz »ljudska« šola, ker sta rrbski pojem »narodna škola« in pa slovenski »ljudska šola« istovetna, slovenska beseda »naroden« pa odgovarja srbski besedi »nacionalen«, izraz »narodna« šoia često vzbuja v slovenski javnosti upravičeno kritiko in nejevoijo. Napisi, štam-piljka, tiskovine z izrazom »narodna« šola pa i smejo ostati, dokler se ne izrabijo, obnoviti pa se morajo v novem besedilu. d Vince z gore greje srce. Nad 350 milijonov litrov vina, 100 milijonov litrov žganja in 100 milijonov litrov piva popijemo v Jugoslaviji. Abstinenti pravijo k temu letopisu, da spadamo gotovo med države, v katerih se največ pije. V vsej državi je 40.000 pivskih lokalov in l 't i n «i a n a t n is' < /ui t« J1; 'Hi" i"** s 51 1W3 ^ 1 X!I 100.000 kotlov za kuhanje žganja, dočim imamo le 9000 šol. Tako pride na 360 ljudi že ena gostilna, ena šola pa šele na 1500 ljudi, d Huda slana je bila 23. aprila po nekaterih slovenskih krajih. Koristila gotovo ni. d Zvoni, zvoni, zvoisi--—• veliki zvon na Trsatu in morje adrijansko buči: Vsa Slovenija sc pripravlja na najlepše majniško potovanje, na romanje k Mariji na Trsat (s posebnimi vlaki iz Ljubljane, Jesenic in Maribora) združeno s prijetnim izletom na prekrasni otok Rab (ne na Krk, kakor prejšnja leta) nad 5 ur vožnje po morju v eno smer. Vodstvo samo še čaka iz Be!grada na obljubljeno najnižjo ceno. Pišite še danes dopisnico na naslov: Uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17, da vam pošlje brezplačno podrobna pojasnila, v nekaj dneh pa vas že lahko izne-nadi s prijetno novico, d Za bika so glasovali. Kdo bo dobi! plemenskega bika, so glasovali nedavno kmetje v Zastinjah pri Karlovcu. Občinska uprava v Karlovcu je namreč kupila nekaj plemenskih bikov, ki jih je namenila okoliškim vasem za poplemenitcv živine. Gospodarska sloga iz Za-stinj je takoj poslala občini prošnjo, naj bika izroči v rejo kmetu Šcgviču. Takoj pa se je oglasil še drug kandidat. Občina pa se je znala vsaki zameri izogniti s tem, da je odredila glasovanje. Skoraj vsi kmetje so glasovali za Šeg-viča, je trije za drugega kandidata, ki pa ni bil član Gospodarske sloge. d Zaupniki po vaseh obveščajo razbojnike. Okrog K^rlovca se klati razbojniška lolpa, ki je zelo dobro organizirana. Kljub teruu, da je dosedaj izvršila že več ropov in napadov na ljudi, oblasti niso mogle izslediti niti enega člana. Razbojniki napadajo običajno kmete, ki se vračajo s sejmov z izkupičkom za prodano živino. Lotevajo pa se tudi večjih trgovin in trgovcev, o katerih se govori, da imajo denar. Pri napadih so vsi maskirani. Preiskava j« dognala le toliko, da se skrivajo v gostih gozdovih, ki se razprostirajo daleč naokoli, zaupniki v vaseh pa jih o vsem podrobno obveščajo. To sklepajo iz dejstva, da roparji še niso napadli človeka, ki bi ne imel denarja, dalje pa napadajo tudi na več krajih istočasno. d Odobreni načrti za nove vodovode. Ban dr. Natlačen je te dni odobril načrte za nove vodovode, ki jih bo v letošnjem letu poleg drugih zgradil tehnični oddelek banske uprave. Tako so bili potrjeni načrti za vodovod v Zgornji Ponikvi pri Celju. Tehnični oddelek banske uprave je izdelal načrt za ta vodovod na pobudo krajevnega šolskega odbora v Zgornji Ponikvi. Soia kakor tudi vsa vas v Zgornji Ponikvi nimata pitne vode in so se doslej prebivalci morali oskrbovati z vodo iz kapnic. Vo- 3' Slovenski gasilci složni Dne 25. aprila je bila v Ljubljani redna letna skupščina Gasilske zajednice za Slovenijo. Starešina Zajednice dr. Kodre je pozdravil navzoče in se v toplem nagovoru spominjal zaslužnega po-koinega starešine Josipa Turka. Po raznih izčrpnih poročilih so izvršili volitve, pri katerih je bil izvoljen soglasno odbor z dr. Kodretom na čelu. Med sprejetimi predlogi je važen zlasti: Vadnik za redovne vaje naj bo po vojaškem načinu, toda pod slovenskimi povelji. Sprejet je bil tudi pred-k»fj, da zastopniki in lastniki tvrdk z gasilskimi potrebščinami ne smejo biti funkcionarji višjih gasilskih ustanov. Uvede se spet slovenski pozdrav in odzdrav: »Na pomoč!« Prepove seupo- dovod je v prvi vrsti namenjen za oskrbovanje vasi s pitno vodo, dočim bo voda iz že zgrajenih k 3 pni c primerno služila za napajanje živine kakor tudi pri gašenju. Zajeli bodo izvirek nad Gornjo Ponikvo, ki je last Robleka Franca iz Žalca. Ker je preračunana uporaba vode nekaj nad 800 litrov na dan, bo zajeti studenec, ki ima Yt litra zdrave, vode na sekundo, popolnoma zadoščal. Vsa zgradba zajetja studenca, zgradba rezervoarja in napeljava cevi je preračunana na 208.000 Din. — Potrjen je tudi vodovod v vasi Zlato polje v občini Lukovica v kamniškem okraju. Vsa gradbena dela, nabava cevi in drugo je preračunano na 95.000 Din. Za vodovod v Žirovnici so tudi načrti že potrjeni in bosta zajeta dva studenca, vsi gradbeni stroški so preračunani na 169.000 Din. Prav tako je potrjen načrt za podaljšanje vodovoda iz Zagorja ob Savi do vasi Podstrane. — Upamo, da pri množici novih načrtov banovina ne bo pozabila na najpotrebnejši vodovod za Suho Krajino. d Za morske školjke se zanimajo. Ameriški konzul se je namreč obrni! na naše pomorske oblasti s vprašanjem, če bi se dale nabavljati pri nas školjke za izdelovanje sedefastih gumbov. Zdi se, da bi se s tem našel primeren način za nov zaslužek, saj se za školjke doslej ni nihče zanimal. Pomorske oblasti so začele zbirati vzorce školjk in vse podatke, v kakem obsegu bi se dalo ustreči ameriškim povpraševal-cem in če ne bi morebiti kazalo ustanovili tudi domačo tovarno gumbov, d Operacija srca se ni popolnoma posrečila. Zabodenega v srce so te dni operirali v Zagrebu. Uradnik banovins-kega zdravilišča v Brestovcu Ferdinand Barilar se je z družbo vračal z izleta. Nasproti so jim prišli trije pijani moški, od katerih je eden Barilarja prosil za vžigalico. Barilarjev tovariš mu je odgovoril, da jih nimajo, ker so vsi nekadilci. Pijanec pa je na te besede potegni! nož in naskoči! Bari-larjevcga tovariša, vendar se je ta komaj da umaknil, nakar je Barilar hotel napadalca ukrotiti Toda napadalec je odskočil in se zalete! v Bar, -r mu zarinil nož v srce. Ves v krvi se je I- r zgrudil. Hitro so bili poklicani reševalci, ki so ranjenca prepeljali v bolnišnico. Univerzitetni docent dr. Pejftič se je odločil za hitro operacijo. Sešil je en centimeter in pol široko rano v levem prekatu. Operacija je trajala tri četrt ure. Srce je spet začelo v redu biti, bolnik pa je prišel kmalu tudi k zavesti. Vendar je Barilar kmalu nato preminul. d Za radijsko godbo mera plačat! gostilničar posebno avtorsko («ltso. Na 2000 Din denarne kazni je bil kaznovan v Zagrebu gostil- raba gasilskih tovornih avtomobilov za prevoz gasilcev na veselice. Slovenskim gasilskim četam mora Gasilska zveza pošiljati knjige in brošure iz lastne založbe k v slovenščini. Sprejet je bil predlog o ustanovitvi Nabavljata« zadruge za gasilske potrebščine. Sprejeta je bila obsežna resolucija, ki zahteva predvsem dovoljenje za prirejanje tombol in srečoiovov za gasilska društva brez taks. Država naj nakloni pod enakimi pogoji posojilo 10 milijonov dinarjev za sanacijo gasilskih domov, kakor ga je naklonila za sanacijo sokolskih domov. Gasilskim organizacijam in zajednicam naj se zagotovi čimprej najširša samouprava. ničar Alojzij Šantel, ker je dal postaviti svoj radijski aparaž in zvočnik v gostilno. AvtOTska centrala ga je pa tožila sodišču za odškodnino, češ da ni plačal nobene avtorske takse za proizvajanje glasbe. Čeprav se je obtoženi gostilničar branil s tem, da je z radijsko naročnino plača! obenem tudi vse avtorske takse, ga je sodišče vseeno obsodilo. Zanimiva je utemeljitev obsodbe I Odredbe finančnega zakona veljajo le tako, da sc radijski aparati ne smejo obtežiti z nobenimi novimi taksami, pri čemer pa ni vsebovana avtorska taksa. Po policijskih predpisih se smatra gostilna za javni lokal in pomeni reproduciranje radijske glasbe zato ponovno javno reprodukcijo ob prisotnosti ne--omejenega številu ljudi, S tem je dana osnova, da avtor zahteva posebno tantijemo. Ko se je gostilničar proti tej razsodbi pritožil na okrož- no sodišče, ni uspel, ker je bila sodba prvega sodišča potrjeca. d 12 vagoatov rib-»«urdel so ujeli te dni samo okrog Splita in prodali takoj tovarnam po 3.60 Dm za kilogram. d Pri gotovih boleznih žolč* in jeter, Kolčnega kamna in slatence urejuje naravna »Frana-Joselova« grenka voda prebavo in pospešuje šzpraznjenje črev. Klktiške izkušnje potrjujejo, da domače zdravljenje dobro učinkuje, ako se jemlje zjutraj na tešče »Franz-Josefova« voda pomešana z nekoliko vroče vode. Sieg. po ailo. !K)0. pol. In nar. tiir, 6-br 154SS, 23. V. 55. d Nekaj številk iz hrvatskega šolstva. V savski banovini je vsega 1867 ljudskih šol, Od teh jih je bilo lani zgrajenih 28 na strošek banovine. Vseh šoloobveznih otrok je bilo 284.676, vendar pa jib preko 12.000 sploh ni obiskovalo nobene šole. Le nekaj krajev je takih, kjer vsi šoloobvezni otroci obiskujejo šolo. V drugih manj, v okraju Gračac pa jih kar 26% ostaja doma. V osmih okrajih jih ostane doma od 10 do 19%. d Samomor mladih saljabljencev. Dne 20. aprila ob 1. popoldne je bil pri ljubljanskem letališču, v malem gozdu za aeroplansko shrambo odkrit dogodek, ki se je pripetil, namreč umor in samomor. Ljudje so v gozdu našli truplo nekega vojaka, ki je imel prestreljeno glavo, v bližini ps truplo mladega dekleta. Obvestili so o grozni najdbi orožnike, ki so prišli na lice mesta. Ugotovili so, da je mrtvi vojak podnarednik kolesarskega bataljona !. planinskega polka Ivan Lambert, mrtva ženska pa je 23 letna Frančiška Hribarjeva, po poklicu kuharica in stanujoča na Šmartinski cesti 20. Kaj bomo delali Poljedelstvo: Vsled neprestanega deževja, ki traja že cel mesec, so vsa dela močno zaostala. Tako še ni3mo posadili vsega krompirja, pa tudi setev koruze, stročnic in lanu so je močno zakasnila. Kakor hitro bomo imeli lepše dneve, bo treba pošteno zgrabiti za delo. Zlasti moramo gledati na to, da pride seme čimpreje v zemljo. Pozne setve se navadno le slabo obnesejo. — Prišel je čas, ko moramo uničiti plevel na ozimnih žitih, prav tako pa tudi na jarinah. Plevel je velik škodljivec naših poljskih rastlin, ker jim odvzema hrano, in kvari kakovost ter višino pridelka. Med žiti se zelo rada pojavi ogorči-ca in divja repa. Najuspešnejše zatiramo ta plevel z neolnatim apnenim dušikom, katerega trosimo enakomerno po žitih in sicer tedaj, ko je repica žc razvila svoj četrti list. Za l hekiar potrebujemo približno 120—150 kilogramov neoljenega apnenega dušika. Razsipati ga moramo čim enakomerneje po po-sevih; v času, ko ga trosimo, morajo biti rastline suhe. Ker ima žito gladko in ozko listje, so apneni dušik' nanj ne prilepi. Plevel pa ima navadno širše in hrapavo listje. Na njem ostane neoljeni apneni dušik in ga zamori. S trošenjem naoljenega apwenega dušika smo zatrli plevel, obenem pa dodali žitom tako potrebno dušičnato hrano. — Trnvništvo: Vsled neugodnega vremena nismo mogli obdelati in zadostno ©čistiti travnikov. Ker je bila zemlja vedno mokra, se tudi travniška brana ni. mogla uveljaviti. Po/.no je že in začetega dela ne moremo več nadoknaditi. Trave se že bujno razvijajo. Mnogi, katerim primanjkuje krme, so jo začeli že kositi. Taka krma pa ni priporočljiva za pokladanje živini; mlada je še in vodena, ter povzroča drisko pri živini. — Živinoreja: V kratkem času se bo pričela zelena paša, na katero moramo živino že sedaj počasi privaditi. Živina se mora že sedaj utrdit! in privaditi na osirejsi zrak. Pridno odpirajmo hie-ve, da pride v nje svež in hladen zrak. Živino moramo dobro očistiti in ji po potrebi odrezati parklje, da bo potem lažje hodila. Mlada živina, ki se še ni pasla, v začetku ne dobi dovolj hrane na pašniku; zato pa jo moramo na paši še krmiti. Živine nikdar ne smemo pasti na poplavljenih in močvirnih pašnikih; preveč vlažna zemlja je vedao leglo raznih nalezljivih bolezni. Prav tako se prenašajo kužne bolezni tudi potom stoječe vode in zanemarjenih napajališč; zato moramo napaja-lišča redno čistiti. Vsaka nesnaga pa se zelo maščuje. -- Sadjarstvo; Pridno zatirajino škrlup na listju in s vet ju. Kjer jablane in hruške ne cveto, jih škropimo tik pred cvetjem s tri četrt odstotno bordoško brozgo, kateri je dobro dodati še 250 gramov apaenega arzeniata. Takoj po cvetju, ko so se cvetni lističi večinoma osuli, škropimo z 2 odstotno žvepleno apneno brozgo z dodatkom 300 gramov aresina na 1 hektoliter škropiva. Češplje In slive se naj takoj po cvetju pofikrope z dvoodstotno žvepleno apneno brozgo in dodatkom 250 areaina. S tem Škropljenjem jih obvarujemo pred lukničavostjo listja in pred češpljevo grizlico, ki bi nam sicer povzročila veliko škodo. Lambert ia Hribarjeva tla imel* Ijubavno rnz-jaerj«, vendar pa t« mati Hribarjeve to razmerje branila. Lambert in Hribarjeva sta šla na sprehod v bližino letališča. Lambert je Hribarjevo ustrelil « puško v levo pleče. Dekle je bilo tako? mrtvo. Nato pa je podnarednik ustrelil še samega sebe, toda z revolverjem, v levo stran čela nad očesom. Tudi on je bil takoj mrtev. Truplo Lamberta je vojaški voz prtspe^al v mrtvašnico vojaške bolnišnice v Ljubljana, truplo Hribarjeve ps so dali orožniki prepeljati v mrtvašnico pri D. M. v Polju. Pisem nistk pustila. d Cene s« dvigajo vsied velikega povpro-Sevanja po blagu. Čim je bila sklenjena pogodba z Italijo, so se Italijani začeli v vedno večjem številu pojavljati aa živinskih sejmih. Pred dnevi je bil velik živinski sejem v Ivamč gradu na Hrvatskem. Zaradi slabega vremena »o kmetje prignali nn sejem maajše število živine. Prodali so je pa mnogo, predvsem pa kotsje, Skoro vse kocje so Italijani pokupili. Cene so Umu primemo tudi poskočile: freheta so prodajali po 2000 do 2800 Din, konje pa po 3300 do 3900 Din. d Nov vojni muzej so 20. aprila 1937 slovesno otvoriii ca Kalemegd&nu v Belgradu. Navzoči so bili tudi kralj, namestniki g knezoen-namestnikom Pavlom ua čelu. d Velik tihotapski plen. Finančni stražniki in tihotapci so se oni ponedeljek ponoči spoprijeli na jugoslovansko-madžarskt meji nad Čakovcem. Stražniki so namreč že prej zvedeli, da bosta dva najnevarnejša š» aajpodjetnejža tihotapca prekoračila mejo. Zasnovali »o ata-sedo in ju počakali. Res sta tihotapca prišla, obložena g težkimi tovori. Čim pa sta zagledala stražnike, sta pobegnila. Da bi «xued!a sled za seboj, sta se vsedia na kolesa ki zavil« v gozd. Toda stražniki so jima bili takoj za petami in nazadnje tihotapca obkolili. Ko sta tihotapca uvidela, da jima ni rešitve, sla se spustila v borbo. Pri tem »ta pa le našla priliko in se izmuznila. Pustila pa sta vse blago. Stražniki so zaplenili 25 kilogramov saharina, 10.000 kamenčkov za vžigalnike, 300 vžigalnikov in mnogo igralnih kart. Vse skupaj je bilo vredno preko 200.000 dinarjev. Tihotapcev pa še niso dobili v roke, d Tri četrt milijard« dinarjev potrebuje. — Banska uprava savske banovine je izdelala velik načrt za razna javna dela v banovini. V prvi vrst', upošteva ta načrt izsuševati}« mno-žih močvirij in zavarovanje velikih polj proti poplavam. Za vsa druga dela bi bilo potrebnih ¥sem nefaraostifi kiifjbuie samo kom mm '////"> vr///. //////. vs////. s/'"' '///' 350 milijonov dinarjev. Za reguSeijo Save, Drave ta Mure bi bilo trebt 217 raiUfooov, za gradajo in- popravilo poti pa 200 milijonov. Za vse to naj bi banovine najela posojila. Boleč® je satno vprašanj«, kje bi sc dalo tri četrt milijardna poselilo dobiti. d Bela rrma, Nad 900.000 dks vredno premoženje, od tega 350.000 din v gotovini, je zapustil kragujevski gimnaziji vpokojeni polkovnik Milu tki Paviovič. Svoji hižo je namenil za čitalnico, v kateri bi se izobraževali dijaki kra-gujevske gimnazije. Pokojni je imel veliko zbirko znamk, katero cenijo rta 400,000 Din. S tem denarjem naj se kupi hiša v Belgradu, kjer bi imeli dijaki, ki so dovosšili gimnazijo, brezplačno stanovanje m hrano za čas svojih študij na vseučilišču. d Najmanj** dopusta® menda v savski htn* »ovisil. Odredba o minimalnih mezdah prepušča banom, da o tem odločajo, seveda v okviru, ki ga je postavi! minister. Ban savske banovine mmmsmmmsm Zrn druge banovine prmpe&mmo . Te dni je imela Zbornica za trgovino, obrt 'n industrijo v Ljubljani sejo. Poročilo je pada! tudi g. Scnčar o tem, koliko banovinskih troSa-rm in davka rta poslovni promet plačamo pri »as. Strokovnjaki cenijo, da je bilo od !. aprila do 31. januarja 1037 pobranih nič manj kot '2 milijonov din banovinske trošarine, kljub temu, da je v proračunu postavljen znesek ».->80.000 din. Tako m vidi, da ftaša banovina Prispeva letno težke milijone na trošarinah.....- ?a «uge banovine. Ce se hoče deliti donos po šte- I u Prebivalstva, naj bi se delita po tem ključu e polovica, ostalo pa po tem, koliko kakšna ba-nov|na plača Se krivičnejSa je razdelitev davka na poslov-' Promet. V naši banovini &» davčne uprave iQire'>niie državni hipotekami banki odi.aprila J0 31. marca 1937 13,976.687 din. Ceni se nadalje, da je glavna carinska blagajna oddala banki okoH 10 milijonov din za ta fond. Skupno je torej naša banovina plačala okoii 24 milijonov dinarjev, dobila je nazaj od 1. aprik 1936 do 21. januarja 1937 1.9 milijona din, za vse leto 1936-1937 pa je preračunano 2.9 milijona dinarjev. Iz tega se vidi. kakšna so nesorazmerja pri odnosu in vrnitvi tega davka za našo banovino. Sedanja razdelitev obeh dajatev povzroča, da mora naša banovina podirati najvišje doRlade v državi in tudi sker obremenjevati prebivalstvo izdatneje kot druga banovine. Potrebno je to v bodoče preprečiti žn omogočiti predloge, da se to krivično nesorazmerje odpravi in se porazdeli pri nas nabrani denar tako, kakor to zahtevajo interesi naše banovine. — Ni pravice brez enakopravnosti. Pravica pa je temelj države in gorje mu, kdor ga ruši. je že izda? naredbo, s katero je določil najmanjše mezd«. Po tej naredbi se določajo najnižje mešale za nekvalificiranega delavca v starosti nad 18 Set takole: V krajih x več kakor 5000 prebivalci znaša mezda najmanj 2 din na ure. Za nekvalificiranega delavca v krajih izpod 500® prebivalcev pa ne srna biti nižja kakor L30 din. Za nekvalificirane delavce, stare manj kakor iS let, se določa m®zda najmanj t50 Aia na uro v krajih z več kakor 5000 prebivalci, v krajih, ki nimajo 5000 prebivalcev pa najmanj 1.35 din. Kvalificirani delavci pa ne morejo ▼ nobenem kraj« imeti manjše mezde kakor nekvalificirani, Mezde delavcev, ki delajo v akordu, pa na noben način ne smejo bilš manjše, kakor tiste, ki jih za enstk čas dela in enako stroko prejemajo kvalificirani delavci v običajnem delovnem času. Vse mezde, ki so bile v času, ko je stopila ta uredba v veljavo, ugodnejše od predpisanih, se ae smejo na nob«n način znižati Tudi ne sme biti ta odredba povod za zmanjšanje ugodnejših mezd, d Zemlja se pogreša. V okolic« .Durovara v Slavoniji so ljudje čutili močan potre«, Pri vasi Donja Vrijesks se je njiva v obsega dveh oralov znižala za kakSnih 15 metrov. Na tem zemljišču je bila zasajena akacija, ki je bila zelo visoka, sedaj pa je zginila v zemljo. Kmetje se boje, da se bo zemlja še dalje pogrezala. Pogreznjeno zemljišče izgleda kakor baze® za kopališče. Ljudje sc zbirajo okoli udrte zemlje in gledajo ta čudež prirode. iz razpokline vonja po žveplu. V neposredni bližini tega zemeljskega udora je Sola in pa druge hiše. Kmetje pazijo, da ae ne bi zemlja še dalje udirala, V okolici 20 km tega kraja so pričele pokati ceste in pota ter so postale nesposobne za promet. d Zopet Tlom t žcpniSSe« V noči od one srede na četrtek je bilo vlomljeno v župnišče. v Mavčičah. Vlomilec je prišel v notranjost skozi okno, iz katerega je iztrgal omrežje. Najprej se je oglasil v jedilni shrambi, kjer se je obložil s svinjskim mesom in mastjo. Tudi klobase so mu prav prišle. V kleti ie iskal pijače, Si' s. aa. zatPveL m jet t» mL *' kutaaaet « sry/.' ! "B»B-nt tsspiiM. s (am m na last* sm 1 rtsMErrsa. jm M a. {ssttdi i*^ ^ praTf- i«" s? b stncrm t iksutatitaea. Ijstt^ K T sta* a att&i-asittt m vmmfi fiuet nriumagg m « »imseA «ajsa«rrss a jtirt at tinti lav.* 1 uemm. ThtfHUfMi « mr-<-i inuia. pt » « J»IE3 B SSSJ&.S JB-rti SMRtk Lisr s- »»rasi Krvave. k sasr-a as j»swwč > :-;«ua-SEX i .®S»ISIBB. S* sfevradžat jssasssaas liri StuKoar n aetEvK *oxim -ti« * J-r^ersasa a Davit?. *~rutaaa »is- 1» »fa iu »nuooi jrruuiia m jn*ru»«r»B-eH rrjsfc ■ cvonuBa dimni c tfisiiBuTiea, sauisssOT« s SK^kem sa, &o is:. *iarK< Nai««£»a. b jrarrši na?-« a «niktKii£a(t- esjsežaii zemHu.~ * »ošnt Sir-aia-iazifc iolizs« tu »tuouejti »wa m t ik onfnt vssaiis teu rad mamsamik s na-.umb-oaiuciz oi'»'.t«?ia!» V t** sa&staas. nosi -id tK}& k t- « mas sseliut vrnit giuja. ta ira m- s*čj*aetsi» i acvurnsit u«;o\ t rmot sSTOs- a»BltBj». * v« H« fanSmdeft k t« * a nuitet uauetttir ošifcset m. tuJtiiim. tc$t »odi rasansian. ttevjss is«s?ar-='v..Tr wtT. s temefiise emsaBsria asesaBit I "um te®: *c «.< v« k CTMlUtt » gtaraot a njr- tc travnku*. e s »im saras».~,T(ss. a:a«s«L airrat tat »mbj vram&aaifc jkwh£bw. \ m b vrnevatm as r^aa »m* m-..m, ste. c tasfaate- a tafar- aMMuaRaraaMHta. \aroo-sa tw sait sss^TaseK vetcsefiaB SMjMK. 2E trafrmto: fBOJWL X! -jstroharafc: ta — 35.RKT da p/aiapm*. famteanu m K tii>U-t«arrnBw nsmKc K »r aoamrt a »» SCTasurti ta te (K» KBTttS. ws»orrv. i Bss&satei aMSKBiai m aais^im®. ® »nas. s3si5M»£ hasrtaiua « .».ssjaimsi « m 31 asriisi ae. t^p-um ■•■tter as? te r »s^rtctiiE-aesJ aovii, bn-ttiittav T tu m nnanka: n^et uraluo < KUtl < daM: vrst. tucr «juur t* fsSMtti ant i *vstD7Br V3SB» fad« iftiuii WK prnsauuiia-ta. sr jikadki: « Krtu sp Msdko-. \»ct r>»« « ud« nmeni~ u rsribau, vt-lfer Sttnriir Mc>.tti&re\ r aKCOijivmcSiii , irrasev {; tmaur> ifej^pii* t rižteiiž aaesiit tsi tiah-/ sn-c«cnt T-.nHUyii.rt c Siaiorstt. c nknh.ir R^Jh.- ti sr 7>niaa««M. S« h M Su i ni Mmms ► tuit«. namaim tai. aaai. faifc »« ■■ siiaaca* auuM sad« mrnamt . tafe-k SA« » M ?<6Ei « »ssssaa. ■?!»!: acopra. ram Tirecif.«. is: s«®t sa a«ss8rk ai bs»-jjmweaMwa. r»BT3»o sum-.•Kta «s!wt. T"ffi»,»f!asEiit « anssi imaci našut ■JHS33BBC aarmK.cv soiasimct B: sssr>a. laaE. s »t Eli. ansu« .ssasa«. s. .ajaa nv«. ns:r«. czsam-i e -pmčiža. V«n kak, au. st k Mk rjiiajtrrt - ssrotišot -ntat* affljri Maat t IkžiMBr isafe jaaai. st š: sai nt -necaj ssracb a k išanEše . oa: iTiiin iiiiimn freant. "raci, » aeaaSe i nami. asciaša. *-sbtbl »rtai!Sf--„i««ejBit». -tool. ae.tti« aub. irneiac aa^«- a. aictim, .c tam mi Strami: «ša>» ta. umitaf «ii«3aaH|pi mcks,' st ffi' uifi wrKEaa«*e>s »m. i » » woKi znariK 3t rrikaačite\ i *H.„ 3BX>: St £ffiia SXavjie » at «t Tgia.TKr. i omk i, t fc. » « T«snn»i a« ati. »t " »rot a TMaosnaafaK e. ase- n aj£ jifc ^ Ert3-rt»*5«.irs£T iTTjRr.i 7 tc: I,-šil n e aii-vaas bo: snjas: „aniacr e; a«*: r. atatirt roiLaar aax.liM>. : JL>i';r_ a. ' vas fVtfmum, str *«. acaaui EE! iu 3». «. 3Bf4rtw€»! . Ktt. «3X4"w emžat -iAJ.c-jat ® 2KT' O' OCtSSl 3EB£ fBTK »e«iC «K)K BJu. i K BTOT^-; CT2STJ S tEffici m; ■eei5t ®waa5BM«s~. si asctaKnu. '-.ovi =aaacnH»8i •imEtatBsrrs.. mrnavu laeaitaai. aasn- 10 miirrrrf« 0. eea&L_ srrbei. narames. -riin. ai s isheosto: Ki.:::' r>'Tr.nTr:t:i:r- ; BacsiaMn; ■ tmrnimi pm. -i i^nssri hmftm* * * ofcssret-«'.vEii, si^vetaar mnBsrrr ms tmmr Ws»utec xt or,c.:. i bauhta: asEtasa. [imik »s- gasm.u- s mesti ■O&amm.i nomc: ac "Btoje iazt a, mp. »r ivaci. gram; i®" *• »sssam, r« a> k ran-'t-ifj,- j vsj iobtcor sh si aadišil. tacat oeu » posiatt «wiiiiv( b ožiti zaroti ttjti. ar s.i • vaa. e s 7Bt atu, a rodi t «r»H «Kir »u «a. »traa Li ai « jrrhcL m it tsfmsi taao ^invea a. k »ene Kt»«tt vei M«ecšt Mša« aat Mermetnm. rrtroK. t ta aser lamMasaK ae m 33seBrwsli »jejtaiu, ts THMerau. ntrruat Kraiii mec P«;«-wwr b ^dtosbttt. gradcea. Saim *h t* šgn-mp*tts. živi nc tiiirManrfra i^ias. r '..aiuiiant. DtiiMKiarratMm. orat. a siti tu. Triaša; a«L nr Botnw imsdi nm*rmt patnmiu KSsiiiti. k n« a naj ncaztn. vrtane- ik i*. aa«l. C«. w.aer »' nua Vsdijsrin oockarst iwr«i VrftCTvm aani' |tazsik .»a-sor fina-' mkcft. matk^fa k; w. 'ei-iia. 3W SCOŠS- Jf»«!t ter k kaktr pjjai: »»cteata eert: « nas] »amref »a- wea. nc »rcjacc nimiKi ško; zažrii£& at h » tea. onn««r» rron tnvairiist. oncnar k hote' SStS-TO JBOJt ,K5«eE. N.l»HKT.-i' JK: Ste M jV- tarii. T? EOissr »pr. -mote;, a. aicser prvs s Esikiz: -aasnoasŠKSjc a; rntu tt-ru;?: -m. saslr Bister wer r me mnt^< stdtieDtr ni*! mkmo r "Krme* ms totnto: rahnUMf nami). ""-v* tSjaUtn«; is ateia' proti C' r rsTPnTTBBB ' xrai at h trr^diisa' !«witi{ ivas *Te*e«s a. « note nrjtr: ar.nr--'e?. JKOia-iiSn« s ia mn.iay o vcii nacitMi x'am, v. totube tnnr.., M ssjteir,. »otaka- -n; mi t; «nTi£ ac tr si.- m nrifij. niki drugače lahko napotili v bolnišnice v Maribor, Celje, Brežice ali Novo mesto. Ljudem ne žre v glavo, da prav tako lahko zdravniki teh bolnišnic zdravijo njih bolezni, saj drug« bolnike ti zdravniki sami napotijo k specialistom ljubljanske bolnišnic«, če je potreba, d Kar Stili konja to odvedli. V Grčaricah je življenje na splošno mirno, v kolikor namreč ne prihaja na dan kaka napetost med Kočevarji in Slovenci, ki pa, kaže tako, pojema. Posebnih obiskov dosedaj nismo bili deležni. Pač pa so imeli v noči od 15. na 16. aprila zelo važen obisk, ki pa ni bil najavljen, zato seveda tudi sprejema ni bilo. Prišli »o namreč tatovi ter ukradli štiri konje v skupni vrednosti 15,000 dinarjev. Bilo je ravno okoli polnoči, ko so psi zelo lajali, a kdo se zmeni za to, ker psi pač večkrat lajajol Enemu gospodarju so ukradli dva konja, dvema pa po enega. Tatovi, najbrž cigani, so bili bosi. Obiskali so še kakih pet hlevov, a sreča jim tara ni bila mila. V enem hlevu konj sploh ni bil privezan, ampak samo ograjen, tat pa ni imel pri rokah vrvi, da bi ga privezal; tega konja še domači težko spravijo s hleva. Drugje se zbudi domači hlapec in zakliče: »Kdo je?« Tatovi so šli. V nekem hlevu ■ so pričakovali teleta, pa je brlela luč. Tatovi I so pogledali skozi okno ter odšli drugam, v | hlevu so pa mislili, da s o pač fantje, k« ■gredo 1 bolj pozno spat. Pri nekem gospodarju so pred hlevom potresi« seno, da se ropot konja ni molel slišati. Vse konje »o odpeljali na njive, potem pa mimo Pajniča čez Sviujsko goro proti Ložinju. d Bisaovitta nakazuje podpor« is bednost-»ega fonda. Kakor lansko leto, tako je tudi za letos banovina v svojem načrtu za izvršitev javnih del določila fond za javna dela. S sredstvi iz tega fonda bodo letos izvršena štsvilssa javna dela na mnogih krajih Slovenije. Tako «e bodo nadaljevala vsa nedokončana dela iz lanskega leta, začetih pa bo tudi mnogo novih. Ta dela se v tekočem mesecu že vpeljujejo. Seveda je nemogoče, že radi pomanjkanja osebja, začeti z vsemi deli na vseh krajih ob istem času, vendar bo večina del do konca meseca že vpeljanih. Prav tako je banska uprava že začela nakazovati občinam podpore iz bed-nostnega fonda, ki bodo omogočile občinam zaposlitev brezposelnih v njihovem okolišu prt cestnih in drugih delih. d Hranilne vloge naraščajo, Mestna hranilnica ljubljanska je s 1. decembrom 1936 začela izplačevati stare vloge v celoti in sicer jih izplačuje zaenkrat one, katerih stanje znaša do 10.000 din. Takih vlog ima hranilnica za 55 milj. 775.000 din, a je do 1. aprila 1937 bilo dvignjeno njih samo 6,333.000 din, t. j. 11.35%. Nasprotno so pa v istem času nove vloge narasle *« 16,750.000 din, tako da so znašale do 1. aprila letos 61,177.000 din, 15. t. m. so se pa zvišale na 64,273.000 din. Kot se vidi, se zaupanje ™gateljev v ta naš največji slovenski denarni zavod vidno vrača in upamo, da ni vet daleč ko bo Mestna hranilnica ljubljanska lahko Zadnje poročilo Zveze narodov v 2enevi ugotavlja, da so cene življenjskim potrebščinam vsem svetu v marcu in februarju 1937 naras- V nekaterih državah je porastu cen krivo znižanje denarne vrednosti. Najbolj »o cene narasle v socialistični Franciji, in sicer za 46.6 %. "0'andiji in v Švici za 23 %, v Belgiji za Podpredsednik Priviligirane agrarne banke (PAB) je nedavno govoril v Ljubljani o ureditvi kmetskih dolgov, iz njegovega podavanja naj navedemo samo sledeče: Od vseh kmetskih dolgov v višini 2 in pol milijard, ki jih prevzame PAB, je Slovenija udeležena s 600 milijoni ali približno eno četrtino. Če bi vsi plačevali svoje dolžne obroke, potem b' bilo na leto 30 do 40 milijonov Din, ki bi jih n. gla dati PAB na razpolago slovenskim zadrugam. Čim točneje bodo plačevali rMžniki, t-m več dinarja bo n» ra? 'igo. Kmetom je breme dolgov silno olajšano. Kdor je bil n. pr. dolžan 2000 Din, ta je dolžan le 1000 Din, za vse obresti ln anuitete pa plača v 12 letih le 59S. Z upoštevanjem znižanja obrestne mere je bil kmetovalcem znižan dolg ne na polovico, 'emveč na eno tretjino. Kmet v Jugoslaviji je , :1 najmanj zadolžen, 7arad' manjše donosnosti kmetijstva pa je teže odplačeva' colg.ve ko v drugih državah. V posebno težavno stanje pa je zašel kme-tova'ec, ker je njegov dohodek padel od 36 milijard v letu 1926. na 18 milijard v letu 1931., istočasno pa njegov dolg narasH od 3 na 6 milijard. Kmet ni mogel plačati dolga, Država je zato priskočila kmetu na pomoč in bo plačala v 20 letih za kmetske dolgove poldrugo milijardo Din ali m leto približno 70 milijonov. Za plačilo kmetskih dolgov pa bodo morale znatno žrtvovati tudi banke in zadruge, ki imajo rezerve, ker se 25% teh odpiše. PAB ne bo silila kmeta, da plača svoj dolg, če je v stiski. Dovolila mu bo odlog plačila Iz dohodkov od vrnjenih dolgov pa bo dajala kredite, in sicer malim in velikim posestnikom ter zadrugam. Toda samo zdravim zadrugam Po novem zadružnem zakonu bodo vrste teh prečiščene in odpadle bodo vse, ki so gnile. Trenutno pa ne more dajati PAB posojil, ker je ves svoj denar izdala, hranilnih vlog pa sploh ne sprejema. Dajala pa bo za kmetsko proizvodnjo posojila tudi po 5%, kei dobe sedaj njeni delničarji le 3%. — Naša indusirija je prešla v tuje roke, ker ni Narodna banka pravočasno priskočila denarnim zavodom na pomož. VINA pn dolenjska, štajerska in sploh vseh vrsf, kuoite CKNTDAIM TINARNI ¥ " izplačevala vse stare vloge v celoti, t. j. da postane popolnoma likvidna, kar bo v korist vsemu našemu gospodarstvu. — Kaj pa podeželski denarni zavodi? Ali jim res ne more nihče pomagati, da bi pričeli redno obratovati? d Po 48 din kilogram so prodajali te dni v Ljubljani prve črešnje, d Draginja oaral&tf Kljub temu .da so, vsi tovarnarji podražili svoje izdelke za 10—265?;, prodaja Sšercusclri — Celje, sedanjo zalogo po etariii cenah, pridito kupit ozirorua uaročite hitro, da ne zamudite te ugodne prilike! IZ DOMAČE POLITIKE d Minister dr. Krek se je udeležil ono nedeljo zborovanja JRZ na Jesenicah. Ob tej priliki js g. minister navedel važnejše dogodke iz polpretekle dobe, kakor n. pr. uredbo o minimalnih mezdah in uredbo o starostnem zavarovanju delavstva, ki ju je v korist delavstva izdala sedanja vlada dr. Slojadiiioviče-/«. Dr. Krek je omenil silen ugled Jugoslavije v mednarodnem svetu, ki si ga je pridobila z zadnjimi mednarodnimi dogovori. Končno je g. minister poudarjal, da ostanejo smernice vlade iste: ureditev razmer in zboljšanje obstanka jugoslovanskega ljudstva v vseh strokah in stanovih. Po svojih prvih uspehih je vlada močna in gotova, da bo nadaljevala svoje delo. Govorice o spremembah vlade so običajne, trne so edina tolažba tistih, ki so vladi nevoščljivi za uspehe na socialnem in gospodarskem polju. Zaupanje ljudstva v dr. Korošča, dr. StojadinoviSu in dr. Spaha ostaja kot temelj, ki lahko sem in tja 21.5 %, na Japonskem za 19 %, na Kitajskem in v Angliji m 16 %, v Čileju, na Poljakem in na Finskem ter v Jugoslaviji od 10 do 15 %, na Madžarskem, v Bolgariji in v Ameriki za 9 %. Najmanj so se zvišale cene v Nemčiji, iti sicer za 1.5 % ter v Avstriji za 2.9 %. V drugih državah na svetu znaša zvišanje 4 do 8%. prenese tudi morebitna preimenovanja v ministrstvih sedaaje vlade in njenega dela za dobro državljanov. d Pr^dhčišženjem? Balgrajska »Samouprava« se v svojem uvodniku pod naslovom »Velika metla« bavt tudi % uradniškimi vprašanji ter napoveduje, da bo vlada temu vprašanju sedaj, po rešitvi nekaterih ostalih važnih vprašanj, poklonila vso svojo pozornost.. V svojem čl&nku posidajja »Samouprava« nujno potrebo temeljitega očiščenja na uradniških mestih. d Sedanja vlada je poskrbela ca starostno zavarovanje delavstva. Prejšnja vlada ie tudi skrbela za starostno zavarovanje s tem, ko je spravila v senat gg, dr. Marušiča, Puelja in dr. Kramerja. d MarksistiSna »svoboda«, Tudi v Mežici imajo politiko, agitjrajg, zborujejo, volijo, Pa se je predrztril poseči v krajevno politično življenje tudi »neki mlajši gospod«, ki najbrž ni komunist ia ki »Delavski politiki« ni prav nič všeč. Nevareai p pa že mora biti, zato je v boju proti njemu segla po najhujšem marksističnem orožju — po grožnji, da politično delovanje aa sedanji strani utegne imeti slabe posledice za njegov vsakdanji kruh. V zadnji številki ga namreč opominja, da si samo »domišljuje, da je S« (na tem »že.* je poudarek t) uvrščen med uslužbence' oziroma nameščence, pri tem pa pozablja, da si mora tudi on služiti vsakdanji kruh za svojo obilno družino«. Natančno po receptu vseh nasilstev: Saj si svoboden v prepričanju. samo gorje ti, ako bi drugače mislil, kakor nasilen marksist, d Sama »skromnost« jih je. Poslanci Ivan Nenadovič, Srpko Vukanovič in Mirko U;o-ševič, ki so bili aretirani ob priliki poizkusa atentata na predsednik« vlade dr. Stojadino* viča, 6. marce, lansk. leta ter skupno t atentatorjem Amavtovičesn pridržani dalj časa v preiskovalnem zaporu, so vložili na tukajšnje okrožno sodišče tožbo za povračilo stroškov. Jevtičev sorodnik Ivan Nenadič »abteva, da mu država povrne ogromen znesek 6 milijonov 325.000 din. Drugi Jevtiče-v sorodnik dr, Srpko Vukanovič, bivši zdravnik v Belgradu, je v svo- H RAZGLED PO SVETU V Emiom&mo klamje v Španiji jih zahtevah »skromnejši« ter bi rad imel samo 1,350.000 din. Tretji, Mirko Uroševič, je še skromnejši« ter zahteva od države le 1,200.000 dinarjev d »Se nI ie nič pokvarilo«. Te dni so zopet nehali sejati voditelji srbskega dela združene opozicije. Zemljoradnik Joca Jovanovič je dejal časnikarjem, da je vse v najboljšem redu. Nadaljnja pojasnila da bo dal Miša Trifunovič. Ko so ga časnikarji vprašali, kakšni so njihovi odnošaji z Zagrebom, je dejal, da se ni še nič pokvarilo. Sporazumevali pa se bodo še dalje. d Pomite mantlaturao ttfreiin« Kmečki magmi®, Ljubljana, Krekov trg 10, ki Vas postreže najbolje. NESREČE d Smrti ga j« rešiL Oni ponedeljek zvečer jc v temi zavozi! 19 letni trgovski pomočnik Štefan Frank v Mariboru s svojim kolesom v neograjeno globoko apneno jamo, ki je bila napolnjena z vodo in ugašenim apnom. Zadeia bi ga bila strašna smrt v apneni brozgi, če ne bi bil prinesel srečen slučaj mimo stavca Cirilove tiskarne g. Valterja Bobanca, ki je ponesrečenega Franka rešil iz usodne jame. d Dvakrat udarjen. Ljubljanska bolnišnica je sprejela 42 letnega posestnika Janeza Pav-Kča iz vasi Potok v Tuhinjski dolini. Pavliču je požar uničil veiik del imetja. Zgorela so mu gospodarska poslopja s krmo in poljskimi pridelki, mnogo orodja in drugega blaga. Vnela se je tudi hiša, ki je tudi večjidel pogorela. Pavličevi so reševali, kolikor so mogli. Med požarom «e je v skednju vdrl strop ter so goreče ruševine pokopale pod seboj gospodarja, ki je dobi! hude opekline po obrazu in po rokah. Pavlič trpi veliko škodo, povrhu tega pa je še hudo opečen. d Nesrečna učiteljica. Kot plamenica je zgorela v Zagrebu učiteljica Mira Havranek, ko je s svojo prijateljico kuhala loščilno pasto za parkete. Tako nepazljivo se je vrtela okrog ognjišča, da je plamen bušknil vanjo, ker se je bil namreč vnel bencin. Naenkrat je bila vsa v plamenih. Kljub hitri pomoči v bolnišnici je Havranekova zaradi strašnih opeklin umrla. Zapustila je možu tri majhne otroke. d Ker se ji je zbledlo, Magdalena Perič je imela vnetje pljuč in zraven že precej hudo je-tiko. Ležala je v zagrebški bolnišnici. Zadnje čase se ji je toplota vedno zviševala, da se ji je jelo blesti. Ono nedeljo zvečer pa je skočila s postelje in nato skozi okno na cesto. Stražnik jo je bil na cesti takoj opazil in stekel za njo. Toda Peričeva je že pritekla od »Zmajevca« in skočila v vodo. Potegnili so jo iz vode že mrtvo. d V Savi pri Hotičn so našli truplo 28 letnega Vinka Kladvaria s Kaferii«? obč, Kretnice. Fant je utonil lani 14. novembra pri Ribčah med prevozom črez Savo, ko je šel domov od dela. Takrat je bila voda izredno velika ia vse likanje brez uspeha. Truplo je seveda že zelo razpadlo in so Kladvarja spoznali po obleki. d Žalostni konec prepira. Starec Janko Bakan v Doliču v Prekmurju je bil vežčak za kopanje vodnjakov, Ko je te dni kopal novega mu je, kakor vedno, pri delu pomagal njegov zet Anton. T oda zastopnosti ined njima ni bilo, ker je starec svojega zeta vedno izkoriščal in strahovaL Pri dela sta »e spet sprla. Nazadnje sta začela tako glasno vpiti, da so prihiteli ljudje in ju gledali. Starec je iz pet metrov glo-vodnjaka tulil na zeta. Ta je pa ves divji skakal okrog jame, da je nazadnje iz neprevidnosti ali nalašč sproži! kup zemlje. Z V noči od 20. na 21. april se je pričelo pomorsko in kopno nadzorstvo nad španskimi mejami. Od zdaj naprej se bo vsaka ladja, ki pluje v španska pristanišča, morala zglasiti v določenih pristaniščih, kjer bodo mednarodni nadzorniki pregledali njene listine in tovor. Šest mesecev je bik) treba dela, da se je dosegel med državami sporazum za nadzorstvo nad mejami. Nad 600 uradnikov služi nadzorstvu na morju, 260 pa nadzorstvu na kopnem. Ta »špas« bo stal lepe milijone, vendar bodo velesile le težko dosegle, da bi tako nacionalisti kakor komunisti še nadalje, čeprav tajno in v manjši meri, dobivali ftomoči za medsebojno klanje izven španskih državnih mej. Nacionalistična vlada v Burgosu je obvestila vse inozemske vlade, da je položila mine pred vsa pristanišča, ki so v rokah komunistov in da ne prevzema nobene odgovornosti za inozemske ladje, ki bi hotele pripluti v komunistične luke in bi pri tem zletele v zrak. Angleži, trgov- ITALIJA s Drobiž. Orel je odnese! šestmesečnega otroka v sardinski vasi Apiccia. Otrokov oče je strelja! za ptico s puško in jo ranil. Orel se je spustil na tla in odložil otroka nepoškodovanega, sam pa je kmalu nato poginil. Otrok je bil samo malo opraskan, ker ga jc orel udaril pri doletu s perutmi. —- Število italijanskega prebivalstva znaša po podatkih ljudskega štetja 42,943.000 duš. To prebivalstvo je razdeljeno na 7793 občin. — Iz več krajev Julijske krajine do-znavamo, da je pd podpisu pogodbe z Italijo nastopilo pomirjenje po deželi. Tako je v Nabre-žini pri Trstu posebno med velikonočnimi prazniki vladalo veselo razpoloženje in so se slovenski prebivalci zbirali na trgih in cestah ter po javnih prostorih ter nemoteno prepevali slovenske pesmi. — V Tolminu se je po dolgem času zgodilo, da so slovenski davkoplačevalci, ko so prihajali na davkarijo, nemoteno govorili v slovenskem jeziku in svojo dolžnost opravili. — Tudi v Ajdovščini je po zadnjih poročilin zavladalo mirno ozračje, slovenščina se sliši povsod in ljudje na tiste redke grožnje, ki prihajajo iz ust nekaterih bolj zagrizenih posameznikov, nič zemljo vred pa se je zvalil tudi sam na starca v jami. Starec je bil takoj «*irtey, zet se je pa tako težko poškodoval, da najbrž ne bo ostal živ. d Usoda brezposelnih delavcev. V Maksi-miru pri Zagrebu 40 v nekem seniku stalno prenočevali brezposelni delavci. Iz neznanih vzrokov pa je nastal te dni ponoči ogenj, da je ves senik pogorel do taL Trije brezposelni so zgoreli, več pa jih je dobilo zelo nevarne opekline. d Pod vagonček je padel 17 letni delavec Ivan Lampe, doma iz Zaplane, ushsžbsn v opekarni na Verdu prt Vrhniki. Fantu je strlo nogo v stopalu. d Hlod je padel na 23 letnega klobučarja Banovška Rudolla z Vranskega in ga smrtno-nevarno poškodoval. (5 Prt Eaprtja, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prsim želodec kozarec naravne »Franu-Josel grenčiee«. ci kakor so, pa se zdi, da se te grožnje niso ustrašili in jc že več angleških trgovskih ladij srečno pripeljalo razne življenjske potrebščine v Bilbao, kjer ljudstvo dobesedno strada. Zadnje poročilo iz nacionalističnih vrst s« glasi: Na bojiščih okrog A vile, Madrida, Ara-gona, Sorije, Asturije in Leona sc ni pripetilo nič pomembnejšega. Na južnem bojišču so komunisti napadli nacionalistične postojanke pri Andukaru, a so bili odbiti z velikimi izgubami. Na severni biskajski fronti so nacionalistične čete izvojevaie sijajno zmago in zavzele zelo važne postojanke in mesto Elorio. Nacionalistične čete so obvladale tudi vse višine okrog tega mesta, ki je oddaljeno od Duranga samo 5 km. Na bojišču pri Elgete so nacionalisti prebili komunistične postojanke in gonijo komunistične čete v smeri proti Bilbau. Nacionalistična vojska je pri zavzetju Ekiria ujela nad 1000 komunistov in zelo mnogo bojnega materiala. ne dajo, ker verjamejo, da bodo višje državne oblasti že vse tako uredile, da se nova navodila povsod izvedejo v duhu prijateljske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo. — Iz Komna pa poročajo, da je bil svojčas konfinirani učitelj Franc Batič, ki je doma v Sem pasu, nastavljen za učitelja v Komnu z dekretom, v katerem se nahaia poleg italijanske oana&e »Comeno« tudi slovenski naziv kraja Komen. Tupatam sicer še poskušajo posamezni krajevni prenapeteži ovirati navodila osrednje vlade oziroma prefektov glede slovenskega jezika, pa upamo, da bo tudi to kmalu urejeno v korist prijateljskega sožitja obeh sosednih držav. — V mašnika bosia v januarju posvečena Jože Kušman in Franc Hrvat, oba sinova rudarskih družin iz Idrije. — Nad vasjo Koritnice pri Knežaku so začeli graditi novo parno žago. — Granata iz svetovne voine je razmesarila pet slovenskih fantov v Oslaviii, ko so prekopavali zemljo ter nepričakovano zadeli na njo. Eksplozijo je povzročil kmet Jožef Pintar, toda ker so se v njegovi bližini nahaiali še 24 letni Stanko Pinler, 17 letni Ladislav Mi-kluž, 18 letni Feliks Mikluž ter 24 letni Maks Pintar, so bili vsi težje ranjeni. Vsi so bili prepeljani v bolnišnico. — Podobna nesreča se je zgodila na hribu sv. Marka, kjer je stara granata težko poškodovala 9 letnega otroka Marina Zot-tija. — Pri Tolminu se je nevarno ponesrečil delavec Ivan Božič iz smihela, ki je bil zaposlen pri javnih delih v Selu. Padel je z daljnovoda ter si nevarno pobil noge in roke. Nahaja se v bolnišnici v Gorici. AVSTRIJA s To In ono. V Homelišah so pokopali 23-letno Lenko Mak pd. Križnikovo. — Ravnotam so djali v grob Valentina Keliha pd. Vrbnika p" Cerkvi. — Na Ročici pri Kotmara vesi je umrl posestnik pd. Rac. - Na nedavnem 2. sestanku koroških županov je dežeini svetnik in poročevalec za občine Schuschnigg med drugim opo; zorll, da morajo biti občinski odborniki član] fronte ali stanovskih organizacij. -- Generalni vikar kn. škof. ordinariata prelat Scbmutzer je dosegel svoje 70. leto in bil dele^n prisrčnih ce- 8tj(]< __ Dravski most pri Kamnu je vsled poprav Mprt do 8. majnika. — V St. Rupertu pri Celovcu je bila umorjena 32 letna Elizabeta Urschey. Morilca, cigana Weissa, so prijeli. — Na cesti n,cd 'no in Rožekom je zavozil kolesar Flori jan j Kopeinig iz Wernberga v nek avto in obležal smrtno poškodovan. — Na Čajni so prijeli orožniki nevarnega večkratnega vlomilca Adolfa Ka-; naica z Zilske Bistrice. — Pri Vratih je povozila lokomotiva 21 letnega Avgusta Rotha iz Pod-kloštra. — Pogorelo je gospodarsko poslopje posestnice Schluderman v Lasinjah pri Tinjah. — 39 letni delavec pri regulaciji Žile Pavel Wer-nitznig iz Loč pri Brdu si je iz obupa izbral strašno smrt: s 40 kg dinamita je pognal stnod-| nišnico, v kateri se je nahajal, in sebe v zrak. ČEŠKOSLOVAŠKA s Počasi, a gotovo boljševizma v objem. Neredko čujemo od pristojnih činiteljev češkoslovaške slovesna zatrdila, da v tej državi ni ugodnih ta! za širjenje komunizma. In vendar se širijo njegove ideje in se že močno čutijo kulturni 1 vplivi boljševiške Rusije. Znani voditelj Slovakov | prelat Hlinka je že ponovno svaril pred tem, da češkoslovaški profesorji in učitelji toliko romajo v Rusijo radi nekih kulturnih stikov, saj vendar Cehi ne morejo ničesar dobiti iz države, kjer je uničena vsaka kultura in kjer vlada popolno barbarstvo. V Brnu so pod pokroviteljstvom sovjetskega poslanika proizvajali sovjetsko opero »Molčeči Don«. V mestnem gledališču v Pragi so igrali dramo sovjetskega pisatelja Kornejtsii-ka, ki ma namen delati propagando sa boljševizem. V zadnjem prizoru je bil gledališki oder okrašen s sovjetskimi zastavami s srpom in kladivom. V Pragi in drugih mestih so se obhajale svečanosti v proslavo Lenina. Statistika mestne knjižnice v Pragi izkazuje, da je med 12 knjigami, ki se najrajši čim jo, devet boljševiške vsebine. Tako seje boljševiški sovražnik ljuliko. AMERIKA s Drobiž. V Davisu se je ustrelil 63 letni John Pungartnik iz Griž v Savinjski dolini. — V Vandlingu Pa je nagle smrti umrl 61 letni Frank Podržaj iz Primskovega pri Litiji — V Cleveiandu O. je po dolgi bolezni preminula' Karolina Barbič-Brezovar. —- V Milvvaukeeju je odšla v, večnost 59 letna Jožefa Jankovič rojena Kovačič iz Loga pri Mokronogu na Dolenjskem. V Washingtonu je podlegel pljučnici 67 letni Jurij Krivic. — »Združenje za obrambo Jugoslovanov v Italiji«, ki ima svoj sedež v New Vorku, je dan pred pričetkom dogovorov za sklenitev pogodbe med Italijo in Jugoslavijo poslalo na jugoslovanskega ministrskega predsednika dr, Milana Stojadinoviča sledečo brzojavko: »Z odrom na predstoječi sestanek z italijanskim zunanjim ministrom /druženje za obrambo Jugoslovanov v Italiji' zaupno pričakuje od Vaše Ekscelence, da boste priložili vprašanje jugoslovanske manjšine v Italiji in stremeli doseči olajšanje njenih razmer.« Kakor kaže dogovor, je dr. Stojadinovičeva vlada, še predno je ameriška »zveza« izrazila kakšno tozadevno željo, storila glede jugoslovanske manj šine v Italiji svojo dolžnost. — V Youngs-townu O. je zapustila solzno dolino Marija Volk roj. Zlogar iz Radovič pri Metliki. — V Pueblo Colo so djali v grob 57 letnega Franka Križmana iz Strug na Dolenjskem. — V Broo-klynu je zapel mrtvaški zvon 85 letnemu Jakobu Simončiču z Vinice v Beli Krajini. — V Presto Pa je umrla 93 letna Franca Majdič, doma iz Moravč na Gorenjskem; doživela je četrti rod. — V Foutana Gal so spremili k večnemu počitku 49 letno Uršulo Pečnik iz Koprivnice na štajerskem. — V Milwaukee je odšel po večno plačilo 75 letni Janez Kastelic iz Podgrada pri Novem mestu. —- Roosevelt je zahteval od kongresa dovolitev novih 1500 milijonov dolarjev za javna dela. Istočasno pa je zahteval od vseh uradov največje varčevanje. Nadalje je odredil, da se prouči, če niso ameriški državljani z davki že preobremenjeni ali pa bi bilo mogoče uvesti še nekatere nove davke. — V okrajni svet (County Board) v Jolietu so izvoljeni Jos. Klepec, urednik »Amer. Slovenca«, iz Dobravic pri Metliki, John Panian iz Rosalnic pri Metliki in Jakob Brunskol iz semiške fare. Čestitamo! DROBNE NOVICE Od vlog tajili državljanov ne bodo plačevale odslej nobenih obresti švedske banke. Silno pomanjkanje mleka se je pojavilo v Nemčiji. Reverin bodo nabavili za več milijonov koz. Pet milijonov ljudi strada zaradi suše v kitajski pokrajini Sečuanu; 3000 otrok je že umrlo od lakote. Vse katoliške dobrodelne zbirke je prepovedala nemška vlada. Tako poroča pastirsko pismo berlinskega nadškofa. Po 150.000 din letno bodo poslej prejemali angleški narodni poslanci. Albanski kralj Zogu se baje poroči z neko bogato italijansko meščanko. 500.000 mladoletnikov dela v Londonu po 18 ur dnevno, čeprav angleški zakon tako delo strogo prepoveduje. Načelnik italijanskega generalnega štaba maršal Badoglio je odpotoval v afriški Tripolis. Zvišanje delavskih plač izvede italijanska vlada do konca maja. 123 let stara Poljakinj?, je umrla za gripo v vasi Krasni blizu Varšave. 100 let staro gledališče je uničil požar v nemškem mestu Hagersleben. 10 ribiških ladij in 76 ljudi je zahteval silovit vihar, ki je divjal zadnje dni ob obalah japonske Koreje. RAZNO To je bil požeruh! Leta 1798 je umrl v Verzaju pri Parizu za jetiko nek Tatare. Bil je majhne i« vitke postave. Raztelese-nje njegovega trupla ]e pokazalo, da je bil prava zver v človeški podobi. 2r! je žive mačke, zajce, kure itd. Zanimiva, da je P°rje prav tako ko ptice roparice izbljuval v kepah. Najraje je jedel kuharje in kače. Stalno je živel v nekaki mrzlici, oči pa 60 ae mu evetile ko leopardu. Ko se je nažrl, je 'ežal nepremično več dni. je imel, koi «o dognali, ogromen želodec, Pa nič črev. V najkrajšem času bodo spustili novo sondo v stratosfero z Nansenove ie ™je. Raziskovalci jo bojo opremili z pripravami, 1' bodo omogočile dvig 0? 30 ali Celo 32.000 m J'5'ne. Ce pojde sonda ta-*°v.soko, bo lahko sporočila potom oddajnega fParata, kakšen zrak ie gori in iz kakšnih sestavin je atmosfera v »I višini. Po domnevah, l'h imajo strokovnjaki dJ ra,z,PolR?o. se namreč Jf sklepati, da vlada v L. Ganghofer: 22 Roman iz začetka 12. stoletja Poslovenil Blaž Poznič Oglar je prijel Sena ver jn za roke in znižal glas: . »Obkolili so že kamen.« »Kdo?« »Vacemanovi sinovi. Na vsakem potu k Lokijevemu kamnu som zadel nanje, z unterebrške strani na Rimi-gerja, za Kelberštajnom na Zindela in ko sem se hotel ukrasti tja i dolinske plati, sem videl jezdeti med drevjem Hartvika. Plazijo ae okoli Lokijevega kamna kakor volčje okrog kozjaka. * ti i „ i__t__; —j.-i ti v »iVll Jt? im«7Jii viucji, »Zindel.« »Pa upam, da si bil vsaj praznih rok?«. »Zakaj?« »Vesel bodi! Drugače bi gospod Vače danes ponoči sanjal o tebi! Pojdi som, Ajgel... povem ti nekaj!« Sla sta pod hraste in sedla na kamnito klop. „ Rudlib je mogel videti, da je precejšen čas govoril samo o&; potem je odgovarjal oglar z razburjenimi kretnjami, kakor da bi pobijal besede., ki jih je bil slišal; toda Senaver je venomer odkiroaval. Ko je zdaj fant, pripravljen za pot na planino, prišel pod hraste, je Senaver vstal in rekel oglarju: »Nehajva, Ajgel, tega midva ne doženeva do končat Povej vso na veču, tako boš slišal, kako sodijo drugi!« Obrnil m je do Rudliba. »Počakaj me pri hiši, Libli, pridem brž.« Rudlib jo pokimal Ajgelu aa pozdrav m se vrnil h klopi. Tedaj je potegnil Senaver iua pasu svoj nož in ga dal Ajgelu v roko; imel je rožene platnice z nekimi razami. »Danes čez tri noči, ko luna v ščip dozori. Ali ti je časa dovolj?« »Bo, bol« je odgovoril oglar in shranil nož. »Danes bom vabil po Seuavu ven v Melinje, čez Svareek in Vinkel nazaj v Engedin. Jutri čez UnterStajn na planine in tez Jenar in Gel zopet proti domu do Forderekerja. In tretji dan od Grajnvalderja ven do Gernroderja in čez Mo-cenlajt in Ašav doli v Strub.« »Vabi samo zanesljive moža, omahljivo© izpuščaj!« »Prav, prav!« »In v Melinju se ogni Hiltišalkak Ajgel je osuplo pogledal. »Zupan! Menim vendar, Hiltišalka bi moral vabili pred vsemi dragimi.« »Stori, kakor sem rekel!« »Prav, prav, ti si župan, boš že vedel zakaj. Danes dez tri noči, ko luna v sčip dozori.« Segia sta si v roke> in odšla proti hiši. Tedaj je nenadoma votlo zabobnelo; slišalo se je ko daljen grom. Obstala sta in so ozrla na nebo. Toda niti oblaček ni kalil čiste sinjine, in vsi gorski vrhovi so bili brez megle. Iz hleva je pritekla dekla, začudena pogledala naokoli, »majala z glavo in zopet izginila. »08©,« je zaklical fant, »kaj je bilo to?« »Ne vem. Zagrmelo je, oblaka pa ue vidim nikjer nobenega,« »Tedaj je spregovoril oglar počasi: »Zupan, mislim, da uiti ni bilo v zraku, ampak v zemlji!« »Kaj ti ne hodi na pamet!« Senaver je zmajal z glavo. Zdaj sta molče stala in vlekla na uho; toda v sončnem zraku ni zmotil noben glas več tišine. »Gotovo so pripravlja za Ledenikom nevihta... in Turo so odbile iz daljave odmev groma sem v dolino.« PO D O M O Zopet se bliža protituberkulozni teden. Že sli-iimo pritožba: »Zopet zbirka . ■ .< Neresni in nezreli bi bili, ako bi smatrali, da vsako leto Protituberkulozni teden ni potreben, ali ako bi celo pokazali nevoljo in odklanjali sodelovanje pri prireditvah tega tedna. Jetika je tako resna in težka ljudska bolezen, da morajo biti problemi njenega zatiranja stalno na dnevnem redu; vedeti moramo, da je vse, kar v borbi proli tej ljudski kugi storimo, veliko in veliko premalo v razmerju z gospodarsko in socialno škodo, ki jo narodi! in državi leto za letom povzroča. Narod, ki t dejanji ne pokaže, da je njegova notranja odporna in ustvarjajoča moč zgrajena na živi zavesti skupnih dolžnosti napram skupnim narodnim |iolreitiiiii. ni aarod > kolnirnein 'ii Mirnem smisiii besede. Jetika predstavlja vsenarodno nevarnost, okoli ta osi so visoko nagromadena najtežjo naša M;.-ialna vptašan.a K stvarnim kulturnim potrebam in dolžnostim naroda zato spada, ako vsako leto vsaj enkrat skrbneje, zbranejše in resnejše svoje misli polopi-mo v neizmerno socialno gorje, ki ga narodu povzroča jetika. Poliitiino vsaj v duhu v bedne kraje in domove naše domovine z zavestjo, da so nam tudi oni v bedi in trpljenja bratje in sestre po krvi in duši Na teh pobožnih potih bo marsikdo spoznal, da je bil do danes premalo žlovek in da je premalo ljubil' svoj narod, ki je vsem vir življenja. Protituberkulozni teden se vrši od 2, do 8. maja Ka ft.i hočemo dose/M v tem tednu? Narod v njegovi celoti, do zadnjih bornih koč po rebrih, hočemo opozoriti na strahote te bolezni, dati hočemo ljudstvu o bolezni potreben pouk, oživeti smisel za samopomoč tudi v stvareh ljudskega zdravja in povedati, da je zdravje edino bogastvo, j Drug namen pa mora biti, da zbiramo v tem tednu > sredstva za aspešno-borbo preti" jetiki na najširši J črti. Jetika denar dobesedno žre in ogromna sred- ! stva so potrebna, da l>o to žrelo zasuto. Ponoviti I moramo svojo voljo: milijon Slovencev, milijon dinarjev! Zato tuora biti nttša zbirka res rse-narodna, vsesplošna in ne enic biti omejena na par ljudi ali krajev. Tako bodo mogli mali dinar-cki ustvariti velik milijon! Protituberkulozna Zveza otae na moralni in gmotni uspeh Tedna samo takrat računati, ako bodo njena navodila za izvedbo Tedna povsod našla krepak odziv lJo banovini |e raztreseno nebroj protituberkulozni!) lig, drugod so ustanovljeni posebni odbori, tako, da bo organizacijska mreža kar najpopolnejša. Treba je samo tole: Zdravniid se morajo zavedati, da so zdravniki ljudstva, kulturna, telovadna in športna društva morajo vedeti, da gre za njih lastno stvar, šole z učitelji in učenci vred morajo živeli z zavestjo, da sodelovanje v protituberkulozuem skrbstvu spada k prvim dolžnostim ljudske zdravstvene prosvete, — razumništvo vseh poklicev, vsi, prav vsi moramo s krepkim delom pokazati, da razumemo svojo kulturno dolžnost napram narodu. Zato vas prolituborkulof.ua Zveza prosi: ne pozabimo, da smo narod, ki hoče na vseh straneh briška! iz raznih krajev Slovenci v Zagrebu. Zadnja prireditev Slomškovega prosvetnega društva, ki je biia v nedeljo, dne 18. aprila zvečer, nas je prijetno presenetila. Čeprav nam je društvo že dostikrat pripravilo lepe stvari, vendar kaj takšnega skoraj nismo pričakovali To je bilo že kot v operi! Posebno je vžgal s svojim kupletom gosp. Rupnik, pa tudi drugi zaslužijo pohvalo. Nekateri igralci so dobili celo šopke nageljnov, kar pri nas ni navada, ploskanju pa ni bilo ue konca no kraja! Le. tako naprej! —- Dobro ao se odrezale tudi dekleta slovenske iM^rijine družbe na svojem Prosvetnem' večeru preteklo nedeljo. Dovršeno so zapele »Ven-ček narodnih«, in enako lepo odigrale petdejanko »Ljubezen zmaguje«. — Dne 23. aprila se je obe- sila v Zagrebu 36 letna Terezija Videčnik iz Cfc. drama, okraj Oplotnic«. Zdravnik je dognal, da to ni bila ženska, ampak moški, ki Je tako žalostno skonSal svojo bridko življenje. Črni vrh. Vrlega moža, Plestenjakovega očeta, smo pokopali. Bil je /namenit« osebnoei naše fere! 36 let je bil ključar in mnogo let občinski odbornik! Kot moder in spreten gospodar je svoje posestvo tako dvignil, da je skoro najlepše v župniji. Krasila ga je globoka vernost, ki ga ie tudi učila lepo vzgojiti zelo številno družino. V javnem življenja ee je vedno boril za krščanska načela. Domoljubov naročnik je bil 40 Set. Tudi mnogim verskim listom so bila vedno odprta vrata njegove hiše. Naj bi ta vzorni mož našel v župniji dosti posnemovalcev. Dol pri Ljubljani. V nedeljo, 9. maja, bo v pri-jazni vasici Podeori slovesna blagoslovitev novega vaškega vodovoda, ki ao g* s pomočjo banovine in občine zgradili vaščani, Trud, ki so ga v potu svojega obraza doprioašali podjetni va&ani, bo sedaj bogato poplačan. Vss Podgora je dobila dobro pit. no vodo in močan vodni pritisk, ki bo dobro služil v primeru požara, za kar so se i »stavili tudi trije bidranti Največjo hvaležnost smo pri tem dolžni izreči banski upravi, ki nam jc nudila izdatno pod-poro, in hidro-tehničneniu odseku, ki je dal za orne-njeni vodovod inicijafivo. Da pa damo tej podjetno, eti tudi javno priznanje, vabimo k blagoslovitvi, k! bo ob 3 popoldne, vse okoličane da si moderno napravo vodovoda ogledajo. Posebno pa še povabimo vse rta vaško veselico, ki bo s slovesnostjo v Podgori združena, na katero se zlasti podgorska dekleta prav pridno in veselo pripravljajo. Šmartno v Tuhinju. Socialni čut in pravičnost. Pod tem naslovom je hotel povedati Kmetski list št. 15 z dne 14. aprila t. !. kakšna krivica sc godi po deželskih občinah. Da pa poročevalec tega članka ne bo še nadalje V zmoti, mu zs sedaj odgovarjam sledeče: Pri občinskih volitvah niso zmagali »novi«, kakor jih on imenuje, ampak so to »starj«, že dolgo zatirani in zaničevani volilci, ki so ob zadnjih volitvah zopet prosto zadihali. Res je, da so odslovili prejšnjega tajnika, kar 30 pa storili zato, ker novemu odboru ni vseeno, kčk> opravlja tajniško službo na občini. Novi odbor ve da je tudi tajmk občine odeovoren za svoje poslovanje. Novi odbor ima v kraju dovolj zmožnih, ljudi z v^Aj nuino pred-j izobrazbo Ako fe imel prejšnji .Odbor foilkd socialnega čuta, naj bi dal svojemu bolehnemu tainiku toliko podpore, da bi mu ne bik) treba hodili skoro dve uri daleč v občinsko pisarno, ampak bi mosrel »Meniš?«1 je rekel Ajgel. »Potein bo nevihta na noč. Veter piha s Tur. Gnal bo oblake čez Ledenik sem. Gledati moram, da uberem čimprej pot pod noge.« »Strpno!« je pozdravil Senaver; »Strpno tudi tik je prikimal oglar in odšel; Med travniki in njivami, na katerih je zorelo drobno in redko rženo klasje, je stopal Ajgel proti prvemu ogradu. Na travniku pred ograjo je vihtel koso Kepeleker. Ajgel je krenil proti kmetu, potegnil županov nož izpod gunja, nastavil ročaj Kepelekerjri na prsi in spregovoril: »Danes čez tri noči, ko luna v ščip dozori! Da umanjkal ne boš! Postavi se ko mož! Ne zadržujte dež, vihar, ne žena, otrok nikar! Voda, ogenj, smrt samo, zadržek nai ti bole Kepeleker je položil roko na nož. »Danes če« tri noči, v ^P dozori. Cul sem in molčim. Pojdi naprej, Ajgel je prikimal in se napotil dalje. V ozkih ulicah, med gostima mejama mu je prišel nasproti starejši Ha-necerjev. Ajdel se je ustavil in segel po nož; a je takoj umaknil roko. »Strpno, Hanecer! Kam tako urno?< »Na planine. Ih ti?« »Za svojim poslom!« je odgovoril Ajgel in šel mimo. Sas grmijavini^" " ^ >AU nisi 6ul ** »Da, da!« »Kaj neki je bilo?« »Nevihto dobimo!« »Bi fSZj^JSSu "a ^ - « Oglar se je spešil naprej. Pri Kaganhartu so bila dvoriščna vrata zaprta- Pozval ie Kirngaserja in Beren-lohnerja oba Vmklerjeva, Švajgerja in Valdhavzerja. Pri Kinilu in GrinStajnerju je šel mimo. Ko je bil pozval še Urštalerja, se je povzel čez reber gozdnatega hriba in prišel do polrazpadlega plota. Napošev so visela vrata v v bekovih racah, in gost plevel se je bohotil po dvorišču. Premaknjena, z zevajočimi luknjami posejana slamnata streha je pokrivala vegasto kočo,, katere trohneče tra-movje je bilo zrahljano že po vseh skladeh, Kjer je stal nekdaj hlev, je ležal puščoben kup pepela in napol sežganih brun. Poleg zapuščenega vrtca je štrlelo iz zemlje pet hrastovih štorov; mlada debla so bila posekana in so ležala suha s polomljenimi vejami. En samcat hrast, skoro stoleten, je še sta! med štori; njegov vrh se je bil posušil, in veje, dušeče se v zajedavem mahu, so nosile samo še redke šope rjavozelenega listja; drevo je usihalo od globokih rovašev, zasekanih v deblo. Poleg hrasta, privezana še s konopcem za deblo, je ležala mrtva koza, in roj muh je brenčal okoli nje. Sredi dvorišča je stalo drevo v polnem zelenju, jablana z močnim vejevjem; vendar je viselo samo malo plodov še po njenih vejicah — vihar pretekle noči je bil bral in stresel še nezrela jabolka med plevel. V drevesni senci je sedel stari Gobi, sloneč s hrbtom na deblo, belokosmo brado na prsih, uvele roke v naročju. Ajgel je stopil k njemu in se ga dotaknil z nožem. »Danes čez tri noči, ko luna v ščip dozori! Da umanjkal ne boš! Postavi se ko mož. Ne zadržuj te dež, vihar...< Dalje Ajgei s svojim vabilom ni prišel. Starec je odrini! oglar-jevo roko in rekel: »Cul sem in molčim. Pojdi mimo mene, večar! Ne bo me. Danes som napravil zadnjo pot, in inl je zanjo že žal. Nobene druge ne napravim več.« »Gobi, Goblk jo klical oglar z glasom, kakor bi starec Bpal in ga bi mora! zbuditi - Ali ne ČuieS? Ve5e kliče!« »Naj kliče!< »Onečastiš se!< Temperatura v višini 32 tisoč metrov. Raziskovalci stratosfere (visokega ozračja) ne zamudijo nobene priložnosti za razieko vanje svojega področja. Belgijski prof. Picard jim je dal zagon, ki kar noče odnehati. Simpanzi >« denar. Profesor na Valeškem vseučilišču v Ameriki Robert Verks. ki že več let dela zanimive poskuse z opicami, poroča, da mu ie uspelo šimpar.zom vzgojiti čut za vrednost denarja. Poskuse je delal} živalmi, med katerimi je lom rini. najstarejša pa 6 let. Navadil jih je vsako stvar, ki so si jo zaželele, »plačati«. V ta namen je rabil raznobarvne kovinske znamke. Opice so kmalu vedele, da morajo vreči znamko določene barve v avtomat, če hočejo dobiti določeno stvar. Ce so pa hotele znamke same, so morale izvršiti to ah on® delo, n. pr. prenašati tovore in podobno, lu™ pravico do ostavitve kletke so si morale na ta n* čiu zaslužiti in če so no-tele, so si lafcko kupi!« celo likerja. Zanimivo l'< da 30 delale z velikim veseljem, čim so .razum « pomen denarja, in so K*- leoo v svoji rodni vasi živeti. Dalj« pravi člankar, da so »novi« obljubili tri vagone žita, dali pa nič. Dš ne bo Sc naprej v zmoti, mu moram povedati, da je občina reztlelila v jeasrti vagona pšenice, sedaj P» 2 vagona koruze. Tako je občina dala še več kot je obljubila. Rad verjamem dopisniku, da nekaterim odbornikom in občanom ni bilo všeč, da je moral tajnik zapustiti svoie mesto, saj si je ob znanih »volitvah« pridobil toliko zaslug za nje. Nikar naj pa ne misli, da ae zgraža vsa občina! Le posamezni živijo Se proti svojemu prepričanju na napačni poti. Upam, tla bom z gornjim pomagal člankarju iz zmote, ako mu pa še ni ka; znano, mu bom rad povedal. Tudi jaz končam z njegovimi besedami: Po njih delih jih boste spoznati! Spoznali emo jih in — ne bomo nikoli pozabili! Raka pri Krškem. Mrtvaški zvon neprestano poje. V Vinjenivrhu je umrla Matija Cvelbar. V Zabukovjv je zatisnil oči 82 letni starček Martin Plntarič. V prav tako visoki starosti jo zapustila svoje mati sedanjega poožupana, Klizabeta l.ckAe ia Dolenje vasi. Večni mir! Vsled neprestanega deževja s« je v »Smoiini« utrgal ogromen plas zemlje in zaprl pot potoku Smolinščku, da je tako nastalo pravcato jezero. Voda jo menda visoka nad 10 metrov ter Se vedno doteka, pa Š8 ni dosegla vrba plazu. Umevno, ima novo jezero dovolj obiskovalcev. Škotja Loka. V lanskem protituberkuloznem tednu se je ustanovila krajevna protituberkulozna liga v škof ji Loki; letošnji protituberkulozni teden Ibo pa že liga sama organizirala ves škofjeloški okraj. V Gorenji vasi «e bo v tem tednu napravil nov člen organizirane borbe proti jetiki io je: dobili bomo ligo za Poljansko dolino. Prihodnje teto naj se opogumijo ie v Železnikih! Nato, ali p« kar vzporedno, še dispanzer) Geslo letošnjega tedna je: »Samo ves narod se more uspešno bonti proti jetiki.« Vzbuditi moramo še več smisla za organizirano protituberkulozno gibanje in pridno zbirati materiialna sredstva. Kdor več ima, naj več žrtvuje! Naši kmetje, vsaj v škofjeloški okolici, pridno vstopajo v ligo m potem tudi sodelujejo, ne ostanejo samo člani na papirju Ves teden naj bo posvečen protituberkuloznemu gibanju! Po šolah bodo predavanja; prodajali s« bodo dinarski listki, proti-jetična literatura, tablice z napioom »Ne pljuvaj na tla« in k kaj. V Škotji Loki, Železnikih tn Gorenji vasi (ustanovitev lige) bodo večje prireditve. V drugih krajih bodo predvsem občine (»vabljene, da sodelujejo, zlasti pri nabiranju sredstev. Vsak naj daruje vsaj 1 dinar za dispanzerski sklad! Kdor še ai član kake lige. oaj v tem tednu postsne; čim več bosta ligi imeli članov, preje bomo mogli ustanoviti zaželieni dispanzer! Bloke. Poleg agihtega prosvetnega društva imamo na Blokah še eno društvo. V tem društvu sta dva oddelka. Prvi ima nalogo, da pošilja svojega najpogumttejšega k občinskim sejam. Ne vemo ali za to, da kontrolira občinski odbor, ali za to, da prakticira za prevzem občinskih poskiv v daljši bodočnosti. Drugi oddelek ima nalogo, da proti občinskim sklepom pobira podpise iu pri tem grozi, da bo še tekla kri. Nadebudnim sinčkom bo sedanji občinski odbor še preskrbe!, da bodo še lahko zbirali podpise, ki bodo seveda brez pomena. Možje Biočetijei Ne nasedajte vendar ljudem, katerih barvo poznate. Kadarkoli ste se kaj podpisali tem ljudem, ste sami sebi praznili žepe. Spomnite se ie na pobiranje podpisov zoper gradnjo itove kaplanije, katero bi nam bil zgradil g. Usemk. Prvič bi bila za polovico cenejša, drugič so bili pa ludi časi taki, da bi jo bili mimogrede plačati. Zakaj ni pobira! nobeden podpisov zoper gradnjo sedanje kaplanije, zaradi katere je farna občina obložena za 235.000 dinarjev? Zakaj niste pobirali podpisov, ko so odpustili iz službe velezaslužoega iu prvovrstnega strokovnjaka v mlekarstvu in slrarsivu g. BiShma? To ve že vsak vrabec na Blokah. — Nadebudnim sinčkom zelenjaško-batinaškega pokreta pa občinski odborniki povemo tole: Preizkušeni smo v politiki, v gospodarstvu in tudi na bojnih poljanah in se MOV! GROBOV! d Strsiin« smrS stoje več raoži sad nflse, ki k Boga živi. V Struževera pri Kranju je umrla Josipina Kaian roj. Dežman, soproga nadučitelja v p. — V Planini pri Sevnici se je preselila v večnost soproga posestnika in gostilničarja Amalija Trefnar. — V LimbtiSti pri Mariboru je dotrpela Jera Bankman roj. Temine__V Ormožu *o djsli v grob Ano Petovar, vdovo po odvetnike. — V Zg. Tuhinju so pokopali soprogo priznanja Terezijo dr. Hribarjevo. — V Gradcu j« mar! 74 letni industrijalec Josip Premroti — Pri De*. Mar. v Polju je odšel k Gospodu po vefiao plačilo tamošnji vaših groženj, da bo tekla kri, nič ne bojimo. — Odločno in složno bomo nastopili prt vsaki občinski seji Odločnost je nam v čast in ponos. Pri vsakem pobiranju podpisov gre ie za osebne, ne za splošne koristi. Nadebudne sinčke iu njihove očefe pa vprašamo, da nam ob priliki povedo, kaj je pod vlado njihove barve občina dobila? Sedanji občinski odbor skupno z organizacijo JRZ je od banovine dobil sledeče: 15.000 Din za občinske ceste, nadaljevanje gradnje ceste Cajnarje—Ravnik brez občinskega prispevka ( najmanjši letni prispevek 25.000 Din), 40.000 Din za regulacijo Bloščice, 9000 Din najnovejša podpora, nešteto osebnih podpor itd. — Kje so samo besede, kje pa dejanja, vidi že vsak slepec. — Odbornik St. Jernej na Dolenjskem. V nedeljo. 18. aprila je St. Jernej»ka fara nadela plašč veselja. Ta dan ie spretfilr. -vmcini "<>'■ " • • • •••» Josipa Anžiča. Pričeli so aa zbirati kolesarji, konjenica ln vozovi, da pobite novemu župniku naproti. Tudi oba občinska odbora sta pohitela na vozovih oa mejo fare. Na meji far« ga je prvi pozdravil župan občino St. Jernej, nato župan občine Orebovica, ter zastopnik kolesarjev in konjenice. Nato so ga v slavnostnem sprevodu spremili do St. Jerneja. Pred 8t. Jernejem eo ga pričakovali šolska mladina, Marijine družb*-, tretji red. Prosvetno društvo, gasilske Sete cele tare, ter veo tisočglava množica faranov. V imenu šolske mladino ga j« pozdravila mala deklica ter ran izročila župnik g. Janez Miiller. — V Slovenjgradcu f« zapustila solzno dolino Helena Vaupot roj. Galknt. — V Mariboru to pokopali učitelja Vladimirja Fabianija. — V Brežicah je umrl zasebnik Anton Klavier. — Zaspal je v Gospoda g. Janko Mevželj, župnik na Krki. — V Tacna je umi! od kapi zadet Josip Novak. — V Pod-nartts je zapustila solzno dolino trgovka Ivana Šolar roj, Bedenk. — V Prevaljah je zapel mrtvaški zvem 72 letnemu Francu Stoparju. — V Kaodiji pri Novem mest« je odšla v večnost Marija Zore roj Petsche. — V Ljubljani so umrli: Silva Krisperjevn roj. Erbežnik, soproga trgovca Terezija Katar, odvetniški kandidat dr. Karel Mikaš in stavbni polir Jož« Novak, Naj počivajo v tutraf zale celo nagnjenje, da bi delale preko zahtevane mere, samo da bi zaslužile še več. V ostalem pa so se izkarale kot velike razsipnice. Po navadi so potrošile veo zalogo pri-služenih znamk naenkrat, ko so oriši« v položaj, da kai izdado. Posebno razsipne 60 ee izkazale samite. Cim so zaprli avtoma-'e, so preostale znamke, jako rekoč svoje »prihranke«, oddale pazniku, do katerega so imele zaupane. Same med seboj oa 51 niso zaupale, in to po Pravici, kajti kradle so znamke druga drugi, ko-"kor so mogle. Zeio zanimivo je tudi to. ta Ro nekateri šimpanzi pri dru-Kili »denar« prosjačili ali Pa si ga izposojevali m 8» potem tudi vrača'i. dravnik zblaznel med oneracijo. V Nimburku na C-eskem je okrajni zdrav-™ dr. Vymlatil, ki bi moral operirati neko de-•/ i 1 t«ko razre- „ je kmalu po ope-[M' umrla. Kosovo-„11 [* tofno pregledali r.je-ie mn i0' 5° »gotovi«. Kaj govoriš o blagru? Reci: gorje I 'fa beseda je za vse in gorje prida, ko hoče samo. Čemu svetovati, ko ne more nihče prekreniti?« Pobral je črvivo jabolko iz plevela in ga ponudil oglarju: »Vzemi! In si ga speči na zbornem ognju 1 Tako vsaj ne boš zastonj kuril!« Ajgel je vzel jabolko; obrnil ga je med prsti, ga zopet izpusti! in molče odšel. Rudlib s kljukačo v roki in Senaver, noseč obloženo i krošnjo sta se spuščala skozi gozd proti Ahi. Fant je postal: »Ode, dovolite mi vendar, naj nesem krognjo jazk Senaver je odkimal in Sla sta dalje. Ko sta dospela do Ahe, se je pot razcepila, »in zdaj pojdi, Liblil In strpno!« »Naj grem vendar z vami tja k Lokijevomu kamnu!« »Ne grem tja ven!« Fant je začudeno pogledal. »Kam pa sicer? Saj ste namenili krognjo za samostane©!« »Ne spraSuj. Ne smeš nič vedeti!« g&naver je prijel fanta za roko. »In ostani na planini, dokler te ne pokličem domovi Jn obljubi mi, ne delaj ničesar proti Vacemanovi volji in besedi, žal besede ne spregovori proti tem tu gori, ne hndi po prepovedanem svetit in nikar naj ti ne Sine v glavo, da bi se le dotaknil divjadi!« Rudlib je temno zardel; spomnil se je na medvedjo jamo, ki jo je bil izkopal pod steno na Reguii. »Obljubi mi, fant!« Rudlib je prikimal. »Drži besedo in nič ža-ti ne morejo storiti. O© bi se pa vendarle naklju- čilo, da bi t® hotel kateri prijeti.. .< županove oči so se zasvetile te njegov fepstajoči gi» je drhtel, »potom sezi po nož in sunil Potem je tako vseeno!« »Oče!« je jeknil fant. Toda Senaver ga je odrinil proti brvi. »Pojdi zdaj, Liblil In strpno!« Rudlib je pozabil odzdraviti. Brej, beeede je strmel v bledi očetov obraz, »e oklevaje okresiil in prešel brv. Senaver je gledal m svojim . sinom, in ko ga je videl onstran Ahe izginiti med drevjem, si je pritisnil pesti na prsi in se globoko oddahnil. Počasnih korakov je šel po gozdni stezi in bil kmalu na jezdni peti, ki je vodila na Vacemanov dom. Na Falkenštajnu je bil most spuščen in vrata odprta. Nasproti mu je prišel hlape® s čudečim se pogledom. »Prinesel sem krošnjo robe,« je rekel Senaver ia postavil svoj tovor na tla. »Ali je gospod doma?« »Ne, župani« Senaver se j« oddahnil. »Vzemi krošnjo in jo razložil In ko pride gospod Vaoe domov, mu povoj: da sesa se premislil in naj gospod ukrene z robo, kakor želi sam!« Hlapec je odnesel krošnjo v hišo, in pred vrati je sedel Senaver na kamen ob poti, da bi počakal na prazno nosilo. V pasjaku so zalajali psi, ki so zavohali tujca; njihov lajež je mnogoglasuo odmeval od bližnjih sten. Cez drevesne vrhove, nižajoče se niz strmino, je pogledal Senaver dol proti jezerskemu prislanifič«. Tam zdolaj se je na pesku svetila dolga beia proga. Bila je kos baš natkanega platna, ki je ležalo na soncu, da 1>3 se obelilo. V vssesho hišo ,»D&m®l$iib&t4! 6» gopek boiib nagelnov, nato pa taaiopoiki ostalih društev in korporadj, nakar se je ra*vil slavnostni sprevod v farno cerkev. P» St Jerneju so delali špalir gasilske tete, konjenica In kolesarji, v cerkvi pa je cerkveni pevski »bor »pet pozdravno pesem. Novi župnik je opravil popoldansko poboimvst in podelil faranom svoj prvi blagoslov. Novemu župniku in dekanu kličemo: Dobro došli! Bog v96 naj ohrani mnogo let čilega in zdravega, da se bomo ped vašim vodstvom mogli dvigniti na duševnem, prosvetnem in gospodarskem polju. Kostanjevica. Hude preglavice dela letošnje vreme našemu kmetu. Ni dneva brez deija. Delo na polju in v vinogradih močno zastaja. — Naša farna cerkev ie dobila nove »svetnike«, ki pa ne »••/.• \ i-erkvt .tipat, »red nio med nedeljsko službo božjo. Bosno prosili našega župnika, naj ustanovi za te svetnike -»bratovščino jeruzalemskega oslac Ta »bratovščina« je menda ponekod ie ustanovljena r spomin na tistega oslička, ki je na prvo cvetno nedeljo prinesel Odrašenika do templja v Jeruzalemu, pa je edini oetal privezan pred vrati, dočim ?o množice šle v tempelj molit. — Po še zaradi naših razdrapanib potov moramo malo pobrundati. Kar proti sredini zemlje leze. kdor hodi ali celo vozi po njih. Skrajni čas je, da se za naša pota zares zavzamemo. To ie naša skupna zadeva, zato jo dajmo v znstoprcosti zgrabiti na pravem koncu, pa bomo zadovdjni vsi. Kibnira. Pretekli teden je bivši narodni poslanec gosp. Škulj v Belgradu posredoval za naš okraj. Pri merodajnih famteljih je posredoval za zgraditev vodovoda Scdraiiea — Ribnica — Dolenji vas, kjer je tudi prediožii ves načrt, izvršen v higiienskem zavodu v Ljubljani. Minister goap. dr Košu! je pristal in določil se je prvi znesek in tipanje ie. rfa se še letos prične r delom isle.talio se je obravnaval« graditev vodovoda Rob—Dobre-Jiolje—Žvirče, da se prične graditi suhok raji tiski vodovod tudi od te strani. Za vasi na Gori pri So-dražici se je dosegla predlagana vsota za oskrbo s votto. Pri minisiiu za trgovino se je poudarjal« P"! reba novega trga i a ialelke lesne domače indB strije in sicer v Nemčijo in Madjarsko^ kar bo ministrstvo poskušalo doseči v novih trgovinskih pogodbah. Velikega pomena bo sa riherJtki in ve-likoisški okraj, če ae to dosefe, ker Jugoslavija in Avstrija »ta ie premajhni. Pcmdarjsla se je potreba, imenovati v komisijo za ureditev premeta med jugx>sla vi/o in (Lilijo, slovenske strokovnjake. nakar je tarnanji minister tudi pristal Gosp. SkulJ j® bil «(wej®t tudi pri predsednik« vlade, kjer Ja med drugim poudarjal potrebo pomoči našim posojilnicam, da aa omogoS (»plačevanje vlog, kar bi še najbolj ndovoijilo ljudi Upajmo, da mi bo sa okraj doseglo a pet kaj pomoči, saj slovenska ministra gosp. dr. Korošec in gosp. dr Krek budno in s vso skrbjo čuvata nad vsako priliko, da se izkoristi u naš slovenski narod. fvaaje **lo pri Rakeku, smrt nam pobira mlade in krepke može. Za Cvirgelno.n, ki smo ga pokopali lani, srno pretekli četrtek spremili v grob zopet mladega gospodarja, komaj 47 tet starega Ivana Urbaea, vuIgo Mihovci. Kdo bi si mislil, da bo ta orjak, bi je pred par meseci moral v bolnišnico, tako hitro pod legel Zdravniki so konstatirali raka v želodcu in ga poslali domov. Krčevito se jc mož branil proti tej zavrafni hotenj, a slednjič ;t podlegel. Pokojni zapušča mlsdo vdovci in šest nedoraslih ofročičev, od katerih je najmlajši deklica stan komaj Sest let. Ganljiv je bil pogreb v četrtek, ko se je vsa vas zginila okoli krste tega dobrega moža in očeta, za katerim ao otroci tako bridko plaksli. Težak je kril, ki ga je božja Previdnost naložila tej ven;i družini«, a dobra verna mati ga bo vdano nosi!« in svoje otroke v strahu božjem vzgajala. Naj Vsemogočni toiaii to družino! Vel. Pndisbao. Prejeli sme dopis, da je bilo naše poročilo o fantovskem pretepa, k! smo g« posneli po drugih listih, netočno. Umorjeni '»"S se piše Jofe Pire, ne pa Prime, kot ja bilo po-ročano. Bilo pa j<5 tako: Pet rekrastov je prepevalo po poti proti domu. V hosti blizu vasi jih je bres vsakega vzrok« napad!« gruča drugih fantov s koli. Rajni Jože je bii sicer miren fant in je bil kola rs ki pomočnik n« Bol. TeSki vodi. Kopu j ia Rs&ss. V nedeljo, U. po^sold©® ršm&raiesh bo v prosvetnem društvu predaval g. R»j*lt o t r a v n i S t v o. Vabimo k obilni udeležbi! Iz naših društev V «*»<■' 1 «s» ob 3 potu priredi !a*. tovski ode« I .ilki krožek Prosvetnega društva na Igu t» »portito akademijo, To bo prir«. ditev, kal asš« ljudstvo žeh zopet po dolgih letih. * »j vlad* za akademijo med naš?ml ijud1 prostora pri al- .«ji v dvorani manj kot pri igrah, zato nsj v »ride pravočasno, tako? po litanijah, v dvori Akademija bo samo enkrsi in ih o« ponovi Vs 'tli ista kot pri igrah. r t v • to povedati, da tudi naše Prosvetne \o in se giblje, četudi šel« nekaj -o že prav lepo knjižnico, k! 'i, v čitalnici pa so članom ii. Imeli srno že troje prav ,j, za maj pa dekleta Jane« še ne povemo kaj. - pridno shaja k sejam, da jtrebno. Nekateri gospodarji j postrani gledajo češ, dj Pro-potrebno. Siariši, postite, da vaši mesecev jo člani priv na razpolago na.ii , dobro olikanih pre nekaj pripravljajo, Draštveni odbor * skrene ksr nas še aa. svetno dru sinovi in h. ishajajo v društvo. Mi jih ne bomo navajali k Plahemu, ampak k lepemu čednostnemu življenju. Mi hočsmo, da mladina zahaja v po>leno družbo, kar bo njej v srečo in vam stariSem v veselje. Zlasti fante vabimo v naš krog. l-ant mor« imeti kako družbo; če ne bo našel dobre, bo pa ' zahajal v slabo. Nimamo sicer svojega doma, vendar je naša društvena soba prav prijetna, kjer ee prav dobro razvedrimo ia povemo, kaj nas teži, zato vsi, kar vas je poštenih iaatov ia deklet. » naše društvo. Vransko. Lep© akMtenijo z govoroas. deklaracijami. pevskimi 19 teSovsdaimi točka.™ bo priredil fantovski odaefe Katoliškega prosvetnega društva prihodnjo nedelja dnx % maja, ob 15 v gasilskem domu v Prekopi. Ves spored je zeio skrbno sestavljen m dobro pipcuvljen. Zato bo brez dvoma vsem ugajal. Ker ft to prvi večji nastop naših fantov, viad« povsod! zanj veliko laninmiie. Naj aihče oe zanraiži lepe prilike in »i ogleda to zanimivo prireditev, ki je pnt» te vrat® po dolfrem č*en Vabimo tadi sosednje žnpnije! Pridite! Korjtsi. V »tdefjo, 18. upr. je zapuetiia Horiui g. Merlak Vsleoiras. ki jt 11 let pručevaia na flaši OSSla je v Belgrgd v promtao ministrstvo. Vemo, da pomeni premestitev zanjo priznanje njenih izrednih sposobnosti in delavnosti ter ftniiH - l O Ko sta njegova brata polagoma doraščala, je potekalo življenj« Kanu še bolj žalostno kot poprej; imela sta srečo, da nista pri prvem sprehodu padla » kosija in hudo vreme s SSrroola jih je ime! sato za prav pametna in sposobna mladiča, le njima je teks- *oval svojo jubeien, jezdil vsak dan z njima ii grada in ju učil vsega, kar je sam mal. Seveda se pri njem nista naučila mnogo dobrega; brati in pisati sam ni msl in oba njegova izvrstna sinova naj bi tadi s tesu ne tratila časa. zato pa sta mala ie v svojem deselem letu prav tako strašno kleti kot njan oče. s vsakomer sta se prepirala, med seboj sla se razumela kot pes in mačka, in le kadar sta hotela proti Kuno mršiti kako lopovstvo. sta se zedi;;il» in spoorijateljila. Kjuni materi to ni delalo dosti preglavic, zakaj bila je mnenja, da je zdravo in utrjuje moč, če sta se mladiča ruvala. Staremu grofu pa je to nekega dns povedal neki sluga; odgovoril je sicer: >Že vem. neumnost!« vendar je sklenil, da bo za naprej poskrbel, da se mu ne bodo sinovi med seboj pobili. Kajti grožnja Poljanftevke. ki jo je v svojem srcu imel m pravo čarovnico: »No, saj se bo videlo, koliko vaše dediščine je dirjara vrednot - mu je bila vedno v mislih. Ke je nekega dae v okoUci svojega gradu lovil, sta zbudili njegovo pozornost dve gori, ki sU bili zaradi svoje oblike kot ustvarjeni, da sa postavita gradova naujt, in takoj je tudi skleni L da bo tam zidal Na eni gori je zgradi! grad Kljukovec, ki ga je imenoval po manjšem obeh dvojčkov, ki je bil zaradi vsakovrstnih lopovščin davno dobil od njega ime »naviti kljuke«; drugi grad, kt ga je ridal, 'j* frAti «,prvs iS' imenovati Dirja k, da bi zasmehoval čarovnico, ker ni smatrala njegove dediščine niti dirjača vredne, pa se je zadovoljil x imenom Jelenjak in tako se imenujeta obe gori Se dandanes; kdor potuje po Albi si ju lahko ogleda. Hudo vreme s Strmola je sprva nameravalo zapustiti v oporoki najstarejšemu sinu StrmoL navitemu kljukr.u Kljukovec in drugemu Jelenjak; toda njegova žena ni prej mirovala, dokler ni tega spremenil: »Neumni Kunot. tako je imenovala ubogega dečka, ker ni bil tako divji in razposajen kakor njena sinova, »neumni Kuno je itak zadosti bogat po tem, kar je podedoval {»o materi, in zdaj naj dobi tudi še lepi, bogati Strmol? in moja sinova uaj ničesar ne dobita kakor vsak svoj grad, h kateremu ne pripada nič drugega kot gozd?< Zastops ji je grof dopovedoval, da bi ne bilo prav, č« bi oropal Kana pravice prvorojenca. Jokala in umerjala je tako dolgo, dokler ni budo vreme, ki se sicer ni nikomur vdalo, zaradi ljubega miru popustilo m v testamenta zapisalo navitemu kijukcu Kljukovec, Volku, večjemu izmed dvojčkov, Strmol in Konti Jelenjak x mestecem Balingenom. Kmalu potem, ko je bi! tako odločil, je hudo »bolel. Zdravnik«, ki mu je dejal, da bo moral umreti, je rekel: »Ze vernic in grajskemu kaplana, ki ga je opominjal, nnj se r Bogom iprim, je odgovoril: »Neumnost!« Klel je in divjal s.«s»rej in umri, kakor je živel, surovo in kot velik grelnik. Toda njegovo truplo še ni bilo pokopano, ko je fes prišla gosps grofica s testamentom in dejala Kuno, svojemu pastorku, zasmehljivo, naj pokaže zdaj svojo učenost m sam bere. kaj stoji v oporoki, da nima namreč na Sirmolu ničesar več opravi«, in ae veselila 8 R A Z N O T bičem naj bi ms jik nasekal. Zdo obžalujem, da vas ne smem kaznovati z bičanjem, je reke! sodnik v fondontJo" oM-ci (kraj Highgafe) obtožencu. Ta, ISletai mladenič John Robert Domaitiv. :e je moral zagovarjati zaradi trpinčenja psa. — To, •rar ste storili, — je na-daijeva! sodnik — je pravi nmor. Domainv je »z* zabavo« obesil na drevesu svojega hišnega psa. Neki slučajni izletnik t takoj prerezil konopet. ko je zagledal obešanega psa. Žival je še hropeia. « kmaia poginila. — Obsojeni ste za trpinčenje živali na cn n*r?ec zapora, - — je razglasit sodnik. »Ponavljam zopet, d« bi nai-rajši vam zapisat primerno število udarcev z bičem. A na žalost ne vee-baie kazenski zakon nobene zadevne določbe.« Pri trgovca » »lik*m>-»Kakšno aliko želite?« -»Ne vem. Rad bi nek«)_z« poročno darilo.« -- V®" rei kuoite tole, H se imenuje »I5 red nevihto« Pretrese ŠMvilk* t«CB«sta. Dunajsko prostovoljno reSevalno o'?-stvo jc iMsdnrao priot>«» sanimivo st&tistiko svojb-ga dela v minulem «>i delno popravo ob Času strahovlade njej pri-Mrfrtih krivic; zato ji iz srca čestitamo. Ali za Horiul ie "jen 0(1110(1 iežka izFuba' V Soli in pri ^svetnem delu zunaj fote jo temo pogrešali. £«sti žaluje za njo dekliški odsek Prosvetnega Žruštva ki mu je bila ona voditeljica. Se zadnjo nfdelio' U- *P»la i« Peiiala dekleta iz Horjula v «iošt kjer ao uprizoroii igro: »Kristus je moje fivlienič«. Medtem jo je doma že čakalo pismo, ki ^ ie klicalo v Belgrad. Hitro in skoraj nenadoma je Sjla Mnogi bi ee ji Se radi zahvalili ier se poslovili pa «»s° mogli. Naj ji bo tu izrečena zahvala 'za njeno delo pri društvi in v šoli. Rojaki iz Cerkne imajo svoj letošnji sestanek M binkoštno nedeljo popoldne v gostilni »Pri Urbančku«, Stožice št. 29 pri Ljubljani. Poslužiie te železniške nedeliske povrai. karte in pridite vsi! jezica. Kat. prosvetno društvo bo v mesecu main priredilo vrsto predavanj opremljenih s skiop-tičiiimi slikami in sicer vsako soboto zvečer po Smarnicah. V soboto, i. maja, bo predfivala Koro-žica dr Angela Piskernikova o Koroški. Pokažite 7 udeležbo, da niste Se pozabili na svoje brate onstran meje. na prelepi icto deluje in si je nreskrbel v to že precej denarja in materiala. Naš g. župnik je dal prvi spodbudo /a to delo. Polivalo zaslužijo zlasti kmet-e. ki s takim veseljem vozijo pesek in kamenje, na tudi les. Mnogo jih je že obljubilo, in ob tej oriliki prosimo še posebej vse posestnike, da bi priSI! na dan sv. Florjana vozit pesek, ker tnkrat bodo pomagali fantje z nakladanjem. Na delo, da ho čimprej zrasel v Križali doin, ki 1)0 i ar i v ponos in nam, zlasti pa mladini v korist! Nikar se ne ''aile bogati od nekaj čvekačev, ki jim kat, pro- eveta ni po volji. — Dramatični odsek Prosvetnega društva priredi v nedeljo, dne 2. maja ljudsko igro v Štirih dejanjih »Vaški lopov«. Igra je iclo lepa in gotovo vam bo bolj ugajala &ot vse letos igrane. 1. obilno udeležbo nam boste pomagali postaviti nov dom. Začetek točno ob pol osmih zvečer, konec ob pol desetih. Cerklje pri Kranju, V nedeljo, dne 18. aprila »mo imeli v Cerkljah prav lep kulturni dogodek. Odbor Rdečega križa je uprizoril lepo narodno igro »Zenitev na denar«. l)voraria je bila nabito poTua in mnogo ljudi je moralo oditi, ker niso dobili več vstopnic. Igro je priredil in zrežiral Jože Vom-borgar, katerega igre ima ljudstvo še od prej dobro v spominu. Igralci so svoje vloge prav odlično podali, tako moški kakor ženske. Poseben čar so vzbujale narodne noše in domači gorenjski običaji, posebno pa še okolnost, da so igrali v pristnem domačem narečju. Igra prikazuje dogodek iz resničnega življenja in je zelo poučna. Marsikatero oko je bilo rosno ob resnih dramatičnih dogodkih na odru, ki so vzbujali splošno sočutje iu bilo je videti, kako se občinstvo vživlja v potek živega dejanja. Na splošno željo se igra ponovi v nedeljo, dne 2, maja, in je gotovo, da bo dvorana vnovič polna, Zadnje dejanje bo tokrat nekoliko spremenjeno in bo zaključeno s sodbo, tako da bo znova zanimivo tudi za tiste, ki so igro prejšnjo nedeljo že videli. Uspeli bo prav gotovo še večji kot prvič. Pričetek točno ob pol štirih popoldne. Litija, V ifedeljo, dne 2. maja bo v litijski ljudski šoli ob O dopoldne sadjarsko in vrtnarsko zborovanje. Vabljen je f.rav vsak, ki se zanima za napredek sadjarstva in vrtnarstva. Tiom. V nedeiio. 2. maia bo obfni zbor Krajevne kme?ke zveze za župnijo Lom in občino Sv. Katarina. Na dnevnem redu bo poleg običajnih točk tudi Bpremernba pravil. Na občni zbor je (»vabljen zastopnik osrednje Kmečke zveze Iz Ljubljane, ki bo poroča! o vseh z« naše razmero važnih kmečkih zadevah. Zato se udeležite flani občnega zbora polnoštevilno. Začetek bo ob 8 zjutraj v cerkveni sobi v Lomu. St. Peter pri Novem mestu. Preleklo nedeljo so zopet odhajali naši farani zadovoljnih obrazov iz Katoliškega doma. Dekliški krožek jim je priredil sijajno akademiki b krasnim sporedom. Videl si čudovite lepe gimnastiine in simbolične vaje članic, liuliko >n živahno raianie mladenk Ier prijeten živžjiv male dece. S strumnim korakom so nastopali dečki kot pravi vojaki ta nositelji naše bodočnosti. Svoj višek pa je doseg!« naključna »lika « prelesino živo Varvo in dvigom rok, sredi katerih Je gorela luč kot podoba slovenskega srca. Skoraj vsa hvala za lepo prireditev gre gdč. učiteljici Medvedovi, katera »i je z neumornim delom za mladino in prosveto osnovala trajen agoiniii in hvaležnost v srcih župljaiiov Cerklje na Gorenjskem. Odkar smo dobili v dvorano drog, se je pričelo novo veselje. Telovadba nas je navdušila Navdušili so nas pa zlasti še vo-diški fantje s svojim lepim nastopom v našem domu. Izvrstno so pokazali, kaj znajo lepega. Ko smo prihajali v dvorano, si marsikoga slišal: Saj ni vredno, Ja sem sem prišel. Taki stari pomisleki so tega in onega zadržali tudi desna. A takoj začetek akademije — govor vodiškega farna - nas je navdušil. Nočemo biti rekorderji, ampak pošteni, veseli, katoliški in sk>venski fantje. Nato so se vrstile točka za točko. Veselo fantovsko petje na vasi nam je izbilo vse pomisleke proti akademiji; potem smo gledali lepe gimnastične vaje članov, mladcev, naraščaja, simbolične vaje, vaje na drogu itd. Vse skrbno in lepo pripravljeno. Ves nastop nam je pokazal, kaj zmore dobra, složna in vesela fantovska družba. Hvala vam. vodiški fantje, za vaš lepi nastop! Pri akademiji je sodelovala naša godba Ko smo od-liajaii iz dvorane, si slišal samo pohvalo — Da bi izpolnili željo našega g. župnika m voditelja fantov, se sedaj pripravlja naša domača mladina na akademijo v jeseni. V slogi je moč. Društva, ki se zanimajo za skioptiine aparate, opozarjamo, da je na razpolago dobro ohranjen velik skioptikor. na petroplinsko razsvetljavo, torej predvsem v krajih kjer ni elektrike. Cena 8000 Din. Aparat se lahko ogleda v Prosvetni zvezi v Ljubljani. V Lurd. Pariz in Liseun* odpotuje skupina slovenskih romarjev 15. julija Pot jih pelje preko Nizze, kjer romarji prenočujejo in se odpočijejo. Nato pridejo v Lurd. kjer se mude skoro 4 dni, preko Bordeausa ae odpeljejo v .Pariz, kjer si o^lei^aio sv. ■■ .,,♦ ... ............ 'o 1 M- ■-.■>. jo izlet v Lisieus, aakar se vrnejo preko Padove, Benetk nazaj v Ljubljano. Vse potovanje traja 12 dni in stane 8250 Din. Priglasiti «e je treba do 1, junija ko se vplača prvi obrok t. j. 1000 Din. Vodstvo romanja je v rokah gosp dr. Cirila Potočnika, ki je že večkrat v največje zadovoljstvo vodi! slovenske romarje v Lurd. Natančna pojasnila in priglase daje Prosvetna zveza, Miklošičeva cesta 7. Najbogatejši mož v starem veku ni bi! kralj Krez, ampak rimski cesar Avgust ki je imel nad 20 milijard sestercev vredno premoženje. tu. 26.«ar> osebam je prihitelo na pomoč, to je 73 osebam dnevno, 1928 oseb je bilo žrtev avtomobilov, motornih koles, takoj na drugem mestu so kolesarji s svojimi nezgodami. V podjetjih se je ponesrečilo 1590 oseb, 491 žrtev je zahteval Šport, S37 se jih je poškodovalo ob požarih, 151 so ugriznile živali, 597 pijancev se je ponesrečilo. V 1040 slučajih ni bilo ves pomoči, «042 oseb je društvo odvedlo v bolnice, med njimi 426 žensk 'porodnih krčih. - Koliko gorja ln trpljenja na »Iveniku velemesta! In Pn tem je dunajsko me-8,0 »nar.o, da šteje razvemo manj nesreč kot velemesta. , "» se oddaja kraljem ™ cesarjem t pofast sto '» strel (salv), je to nB. "aoa \? jasov j,iv^ega f*>rja Maksimilijana L, se je vmj! s 9V0j8 ""špedicije v mesto Augs-(Nemčija). Tedaj je ",l0 prvotno določeno 8«mo 100 salv; da bi J« ne bilo kake napake do »S Hevilu' ie uk«*«> aotlfat častnik izstreliti e eno salvo. % ravno to- "" fia'vami (101 je km»iCesn!' Maksimilijan malu Potem pozdravi en svojima sinovoma lepega premoženja in obeh gradov, ki so jih ugrabili njemu, prvorojencu. Kuno se je brez mrmranja vdal v voljo umrlega, a s solzami v očeh se je poslovil od gradu, kjer je bil rojen, kjer je bifa njegova dobra mati pokopana in kjer je bival dobri grajski kaplan in blizu tam njegova edina stara prijateljica Poljančevka, Grad Jeleujak je bil sicer lepo, ponosno poslopje, a bilo mu je vendar presa motno in prepusto in skoraj bi bil zbolel od hrepenenja po Strmolu. Grofica in oba dvojčka, ki sla bila tedaj osemnajst let stara, so sedeli nekega večera na balkonu in gledali v nižino pod seboj. Tedaj so opazili postavnega viteza, ki je jezdil proti gradu navzgor, za njiin pa sta Sli dve muli, Iti sta nosili krasno nosilnico, in več hlapcev. Dolgo so ugibali sem ter tja, kdo bi to utegnil biti. Slednjič pa vzklikne naviti kljukec: »Qj, to ni nihče drugi kot naš gospod brat z Jelenjaka.€ »Neumni Kuno?« se začudi gospa grofica. »Ej, ta nas bo počastil z vabilom, naj pridemo k njemu, in je zame prinesel lepo nosilnico, da me v njej vzame na jelenjak; ne, toliko dobrote in vljudnosti ne bi bila prisodila mojemu gospod« sinu, neumnemu Kunu; a vljudnost za vljudnost, pojdimo doli do vrat, da ga sprejmemo; napravita tudi vidva prijazen obraz, morda nam na Jelenjaku kaj podari, tebi konja in tebi oklep, jaz pa bi bila že davno rada imela nakit njegove matere.« »Darila ne maram nobenega od neumnega Kuna,« odgovori Volk, »in prijaznega obraza mu tudi ne pokažem .A nagemu rajnemu gospodu očetu naj bi zastran mene kmalu sledil, potem bi mi podedovali Jelenjak in vse, in vam, gospa mati, bi midva poceni prepustila nakit.« »Tako, ti prekanjeuec,« se razvnema mati, »odkupila naj bi vama nakit? Ali je to zahvala za to, da sent vama pridobila Strmo!? Kljukec, kaj ne, nakit dobim zastonj?« »Zastonj je smrt, gospa mati,« odvrne sin smeje, »in če je res, da je nakit toliko vreden kot marsikateri grad, pač ne bova midva tako neumna, da ga vam zastonj obesiva na vrat. Kadar Kuno oči zatisne. po-jezdiva tja, in si imetje razdeliva in jaz prodam svoj delež na nakitu. Ce daste potem več kot jud, gospa mati, ga dobite.« V takem pogovoru so prišli doli do grajskih vrat in s težavo je premagala gospa grofica svojo jezo glede nakita, kajti pravkar je prijezdil grof Kuno čez pri-dvižni most. Ko je zagledal svojo mačeho in brata, je pridržal konja, razjahal in vljudno pozdravil. Kajti čeprav so mu bili storili mnogo hudega, je vendar pomislil, da sta to njegova brata in da je, to hudobno ženo ljubil njegov oče. »Ej, to je res lepo, da nas gospod sin tudi obišče,« se oglasi gospa grofica s sladkim glasom in ljubeznivim smehljajem. »Kako pa je kaj aa Jelenjaku? Ali se je mogoče tam privaditi? In celo nosilnica je na razpolago? Pa kako krasna, nobeni cesarici se je ns bi bilo treba sramovati; zdaj pač tudi hišna gospodinja ne bo dolgo izostala, da bo v njej potovala po deželi.« »Na to dosedaj še nisem mislil, milostiva gospa mati,« odvrne Kuno, »zato pa si vzamem v hišo drugo družbo za zabavo in sem zato prišel semkaj t nosilnico.« »Kako pa ste dobrotni in skrbni,« mu seže dama v besedo iu so pri tem prikloni in nasmehne. »Saj so tudi ne more več na konju držati,« govori Kuno čisto mirno dalje, »oče Jožef namreč, grajski IZ ŽIVLJENJA KMEČKIH ZVEZ Kako i® dmgod , Stanovska in strok, izobrazba v okrilju belgijske kmečke zveze. Takoj ko flamski deček oz. deklica zapusti ljudsko šolo, je že poskrbljeno, da nista sama sebi prepuščena. Kmečka zveza ima organiziranih celo vrsto večernih šol za mladeniče in posebej za dekleta. Te šole vodijo ljudskošolski učitelji, ki jih v posebnih tečajih temeljito strokovno pripravijo za poučevanje. Pouk na večernih šolah traja dve zimi po pet mesecev. (100 ur) in obsega poleg čisto strokovne izobrazbe tudi dviganje stanovske zavesti in ponosa ter ljubezen do kmečke domačije in zemlje. Strogo strokovne predmete poučujejo predvsem številni strokovnjaki, ki jih ima kmečka zveza v svoji centrali, ostalo pa učiteljstvo, ki je tam vzgojeno v kmečkem duhu in se tudi jx> svetovnem nazoru čuti s kmečkim ljudstvom eno. Tamkaj je 90% učiteljstva v vseh ozirin tesno povezanega s miselnostjo in čustvovanjem kmečkega človeka in je z ozirom na to pač mogoče, da se je kmečka zveza mogla nasloniti uprav na učiteljstvo pri svojem izobraževalnem delu. Pouk na večernih šolah se vrši v večernih urah dvakrat na teden in je dostojjen vsej kmečki mladini, pa naj si je že včlanjena v kmečki zvezi ali ne. Ravno šola jim daje pobudo, da z zanimanjem prično zasledovati razna stanovska in strokovna vprašanja in jih tako uvaja v delo, ki naj ga razvijejo pozneje v okviru svoje stanovske organizacije. Ko pride fant ali dekle iz te večerne šole, ima dovolj stanovske zavednosti in strokovnega znanja, da se more iz izborno urejevanega stanovskega in strokovnega časopisja kmečke zveze sama dalje iz-obrazovati in napredovati. Pripomniti je treba, da te večerne šole niso državna ustanova, pač pa jih kmetijsko ministrstvo podpira in njihovo delo nadzira Belgijskim večernim šolam fiodobna institucija so naše kmečke nadaljevalne šole, ki j« nimajo v kmečkem ljudstvu prave zaslombe, ker nimajo v ozadju krepke stanovske organizacije, ki bi lahko imela odločujoč vpliv nanje in bi vsle$! tega tudi z zanimanjem skrbela za dober obisk. Naše kmečke nadaljevalne šole tudi zato ne pomenijo toliko, ko- likor bi morale, ker je prepad med učiteljstvom in kmečkim ljudstvom prevelik, da bi se kmetje navduševali za to prostovolj. šolstvo. Treba bo spremeniti vzgojo učiteljstva. ki se mora približati kmečkemu čustvovanju in spoštovati vekovite svetinje kmečkega stanu. O; v Belgiji ravno večerne šole toliko storijo za dvig širokih kmečkih množic, je iskati vzroka v pravilno usmerjenem in vzgojnem učitelj-stvu, ki mu kmetje zaupajo. Višje strokovne kmetijske šole od nižje kmetijske šole do fakultete M v državni upravi, vendar ima kmečka zveza velik vpliv na duh, ki vlada v njih ia je v stalnih stikih z vodstvi vseh teh šol. Za čisto strokovno izobrazbo kmečkega ljudstva vseh starosti skrbi kmečka zveza poleg tiska, ki sem ga že omenil, še z množico strokovnih predavanj m tečajev po vseh krajih, kjer obstojajo krajevne organizacije. Pri centrali v Leuvenu imajo [»sebeii odsek, ki ga imenujejo tehnična služba in mu je skrbeti samo za dvig gospodarstva 6 strokovnega (tehniškega) vidika Ta odsek ima štiri pododseke: 1. za kmetijske zgradbe, 2. za elektrifikacijo, « 3. za kmetijske stroje, 4. za osuševanje in izboljševanje zemlje. Nastavljenih je povsod zadostno število strokovnjakov, ki izdelujejo načrte, dajejo navodila in uravnavajo delo v pogledu tehniškega izboljšanja kmečkih gospodarstev. Ti strokovnjaki so mnogo zunaj, kmečkim gospodarjem tako rekoč vedno na domu pri roki, da mu svetujejo in pomagajo. Poleg tega veliko predavajo in [KMičUjejo na raznih nalašč v ta namen prirejenih tečajih. Kako ie pri maš pismo štajerskih kmetov. Krajevna kmečka zveza v Ormožu vabi vse kmečke ljudi na svoj prvi redni letni občni zbor, ki se vrši v nedeljo dne 2 maja po rani maši, v dvorani Kletarskega društva v Ormožu. TovariSi I Kmečka zveza je naša stanovska organizacija, ki je zastopnica vsega kmečkega ljudstva; je pa tudi učiteljica in vzgojiteljica novih mladih sil, ki naj, ko bodo drugi [>cd težo dela KRAfilttilCa DRAVSKE BAKOVME C RLJB — — MARIBOR OBRESTNA MERA ZA VLOGE ZNAŠA do 57, ZA VLOGE IN OBRESTI JAMČI DRAVSKA BANOVINA Z VSEM SVOJIM PREMOZE. NJEM IN VSO SVOJO DAVČNO MOČJO ___ » omagali, usposobljeni nadaljevati stoletno borbo za »pravice«, za katere so se borili in umirali naši predniki in katerih veliko delo nadaljevati je naša dolžnost vse dotlej, dokler ne bomo enako z drugimi upoštevani ne samo pri delitvi dolžnosti, ampak tudi pri delitvi materijalnih in kulturnih dobrin, kakor nam to po človečanskih in božjih pravicah pripada in kakor nam pripada kot najštevilnejšemu stanu, ki drži in daje narodu vedno novih moči in življenja ter ustvarja njegovo blagostanje. Kmečka zveza hoče združiti vse kmečke ljudi, gospodarje, gospodinje, fante in dekleta v eno strnjeno armado zavednih kmečkih ljudi, ki vedo kaj hočejo, ki bodo pod enotnim vodstvom, katerega si-sami izberejo, odločno zastavili vse svoje sile, za skupno složno in nesebično delo. To ie edina prava pot k našemu velikemu cilju, katerega moramo doseči lo dosegli ga bomo, ker |>a doseči hočemo. Velike so našt naloge in mnogo požrtvovalnega in nesebičnega dela bo še treba storiti in veliko žrlev doprinesti. Toda tudi na to smo pripravljeni, pripravljeni smo iti preko vseh nasprotovanj, ki bi hotele motiti, ker vemo, da je naše delo pošteno, da je to delo za pravico, deio za človeka vredno življenje, ki ga a svojim težkim delom zaslužimo. Ne moti nas to, fe nekateri »nažif stojijo ob Birani, ker še pač niso dozoreli času, ker nerazu-mejo nujnih zahtev naše dobe. Odklanjamo pa cin-carje, sebičneže in take, ki samo čakajo, da bi se kaplan. Vzamem ga k sebi, je moj stari učitelj in tako sva se dogovorila, ko sem zapustil Strmol. Vzamem s seboj pa tudi staro Poljančevko spod gore. Moj Bog, tako stara je sedaj in mi je nekoč rešila življenje, ko sem prvič jezdil iz gradu z rajnim očetom; saj imam dosti sob na Jelenjaku in tam naj umrje.« Tako je rekel in šel čez dvorišče, da poišče očeta grajskega kaplana. Gospodič Volk si je grizel ustnice od srda, gospa grofica je bila vsa zelena od jeze in naviti kijukec se je glasno krohotal. »Kaj mi daste za mojega konja, ki ga dobim od njega v dar?« je dejal; »brat Volk, daj mi zanj svoj oklep, ki ti ga je dal. Ha, ha, ha, patra in staro čarovnico vzame k sebi? To je lep par, se bo lahko dopoldne učil pri kaplanu grško in popoldne ga bo učila čarati Poljančevka. Kake traparije vendar uganja neumni Kuno!« »To je navaden prostak!« odvrne gospa grofica, »in ni prav, da se smeješ, kijukec; to je sramota za vso rodbino; saj se mora človek sramovati, če bo vsa okolica govorila, da je strmolski grof odpeljal s seboj staro čarovnico, Poljančevko, v krasni nosilnici in z mulami iu da sedaj pri njem stanuje. To ima od svoje matere, ta se je tudi vedno pajdašila z bolniki in ničvredno sodrgo. . »Da,< pristavi naviti kijukec, »oče bi še v grobnici rekel: Že vem, neumnost!« »Resnično, tu prihaja s starim možem in se niti ne sramuje, da ga vodi sam pod pazduho,« ogorčeno vzklikne gospa grofica; »pojdita, ne maram ga več srečati < Odstranili so se in Kuno je spremljal svojega starega učitelja do mostu in mu sam pomagal v nosilnico. Pod goro pa se je ustavil pred kočo stare Poljančevke in jo je našel že pripravljeno, da stopi v nosilnico z zavojem stekleničič in lončkov in kapljic in drugim orodjem poleg svoje paličice. Zgodilo pa se ni tako, kakor je gospa grofica s Strmola v svoji hudobnosti napovedovala. V vsej okolici ga ni bilo, ki bi se bil čudil vitezu Kunu. Lepo in hvalevredno se je zdelo ljudem, da je hotel stari Poljančevki njene zadnje dneve osladiti, častili so ga kot pobožnega gospoda, ker je vzel na grad očeta Jožefa. Edini, ki so se nanj jezili in ga grdili, sta bila njegova brata in grofica. A bilo je le v njihovo škodo, zakaj ljudje so se splošna spotikali na tako nenaravnih bratih in povračali njihovo hudobnost s tem, da so si pripovedovali, da žive s svojo materjo slabo in v vednem prepiru in se med seboj žalijo, kolikor morejo. Grof Kuno s Strmola-Jelenjaka je večkrat poskušal, da bi se spravil s svojima bratoma; kajti bilo «nu je neznosno, da se nista nikoli oglasila na gradu, Kadar sta jezdila mimo, in da sta ga mrzleje pozdravila kot kakega tujca, če sta ga srečala na polju ali v gozdu. Toda njegovi poskusi so 30 izjalovili in razen, tega sta ga še zasmehovala. Nekega dne se domisli še nekega sredstva, kako bi si morda pridobil njuni srci, zakaj poznal je njuno lakomnost in sebičnost. Skoraj v sredi med tistimi tremi gradovi se je nahajal ribnik, vendar tako, da je spada! še h Kunovemu ozemlju. V tem ribniku pa so bile najboljše ščuke in krapi vse okolice in oba brata, ki sta rada ribarila, sta se nemalo jezila, da je bil oče pozabil prepisati ribnik njima. Bila sla preponosna, da bi tam brez bratove vednosti ribarila, a vendar mu nista marala privoščiti dobre besede, da bi jima dal dovoljenje. Kuno pa jo vedel do bode ribnik brata v oči, pa ju je nekega dne povabil, da bi se tam sešla z njim t u d t v mestu NOren-berg; to število salv ja ostalo do današnje dobe v rabi. Kateri zna bolje? .loža: »Poznam moža, ki ima tako tenek čut za vreme, da na minuto pove, kdaj bo deževalo.« — Honza: »lo ni nič. Jaz sem pa poznal moža, ki je zna! tako oponašati petelinov glas, da je sonce vzšio.« Kaj zasluži Hitler? Hitler menda kot kancler ne sprejema nobene plače, ker to je namenil brezposelnim, vojnim invalidom in veteranom svoje stranke. Glavni vir njegovi« dohodkov pa je njegova knjiga »Mein Kamni', 1" jo mora imeti vsak Nemec v rajhu. Dohodki od lega dela znašajo pc cenitvi nekega nemškega lista vec milijonov mark. Hkrati gre Hitlerju po Hinden-burgovi smrti plača "r predsednika, ki znaša letno 100.000 mark in 300.000 mark za razne svečan* nastope.. ..„,1 A laska ima » salivi toliko obrcija, ca bi so vse raztegnilo P° dolgem, bi prekašalo d"! Sino vsega obrežja /-uru ženih drfav. ,,, Mesto Damask v Siriji je najstarejša mesto svetu. registr. zadruga s neonu zavezo "©'IC fl@f € ¥ s a k čas Faapoiožijiire obrestuje po 4% proti odpovedi po 5°/o MODERNO, DROBNO črtasto, temnejša barve TRPEŽNO razn: vzorci in barve SAMGARH v gladki, črni in modri barvi VOLNENO za šport obisk« TRPEŽNO drob-im vzorčusto priljubljene barve KAMGARH ajodno vzoriast Um »dobro« samo naklonilo, ne da bi bilo treba (o kaj žrtvovati in le trohico doprinesti za idejo skupnosti. Taki bl le ovirali požrtvovalno in nesebično delo onib ttsočev skritih neplačanih bor-oev ki dajejo sa skupno«! vse wojs sile in ki so raztrošeni po vsej naši slovenski zemlji ter bodo uresničili in dovršili veliko delo ta oporoko borcev za »staro pravdo«, ki še ni koažana. K temu sodelovanju sto povabljeni vsi resno ln dobro misleči ter dobro botefi kmečki ljudje, da bomo tako vsak po svojih močeh doprinesli vsak svoj delež k našemu vstajenju, kar je tudi iiaSa dolžnost. iz pisarne Kmečke zveze Prejšnji teden smo poslali »sem Krajevnim kmečkim zvezam nova pravila in pravilnike z navodilom, kako je treba z njimi postopati. Opozarjamo tudi tem potom vse edinice, da morajo dati pravila v ponovno potrditev, prav tako kot prvič. Pravila in prošnjo morajo podpisati najmanj trije člani. Priložiti ni treba samo Izjave soglasnosti glavnoga odbora. Ta pravila, kakor tudi pravilnik dobro preberite in preštudirajte, da boste vedeli, kako je sedaj nrejeno z ozirom n« odseke, ki se bodo začeli ustanavljati. Ce katera edinica slučajno ni dobila pravil, prosimo, da se takoj obrnejo na glavni odbor, da jih pošljemo naknadno. Prosimo tudi vse odbore, da točno izvršujejo sklepe, stavljene v okrožnici in se ravnajo po navodilih, ki smo jih dali. Pošiljanje poročil o občnih zborih, seznam članov naj bo prva naloga po izvršenem občnem zboru. Glejte na točnost poročil, zlasti navedite točno naslov osiega, ki je pooblaščen sa sprejemanje pošte Preteklo nedeljo jo bilo mnogo občnih zborov Krajevnih kmečkih zvez. Njihovi odbori so dajali račun za delo v pretekli dobi, ki je bilo z ozirom aa kratko dobo obstoja Kmečke zvez« bolj majhno in osredotočeno na nabiranju članov in ostali izpopolnitvi organizacije. Udeležba članov in prijateljev kmečke misli pa izpričuje, s knko velikim zanimanjem spremlja kmečko ljudstvo ta stanovski pokret in kako tesno že danes živi z njim. Kazveseljivo je to dejstvo zlasti z ozirom na ohoi-nost, da je današnje ljudstvo raztrgano med seboj, ria sta zavist in nevošžljivost tisti dvs lastnosti, ki stopala v ospredje in onemogočata vsako složno delo. Naloga, ki jo je Kmečka zvez« v tej smeri pokrenila je težka, vendar, kot izgleda, bo žes čas rešena uspešno. Kmečko ljudstvo »aj misel o svojem stanovstvu o Čutu za skupnost in ljubezen do aokmeta goji v taki meri kot doslej tudi še naprej, pa bo uspeh zasigurao. Razpoloženje na občnih zborih kaže, da se je začelo naše kmečko ljudstvo Ribati v lem smislu in da je razumelo opozorila, kje je poleg drugih naša glavna napaka. V nedeljo, <«« % maja imajo »Mae il»re sle-J«fe ediniee: Višnja gora ob pol 8, Ribno pri medu ob 3, v Logatcu ob S, v Preski pri Med- k »Olrok v šolski dobi«, aova knjiga iiepod pe. resa otroškega zdravnika dr. B, Dragaša je izšla. Vsebuje 230 strani, obravnava v lahkih in dostopnih besedah raivoj, zdravstvo, vzgojo in nego otrok tlo 15. leta. — Poglavje o spolnih vprašanjih je ob* delano obširno in zelo previuito. —- Velevažna knjiga se dobiva v vseh knjig.tm.ih. Vojne irtve Združenih dršnv ameriških od leta 177« »to 193& so snašele 244,»57 oseb. Od leta 1920 do 1935 jo bilo pa v teh državah pri avtomobilski vožnji Smrtno ponesrečenih 8S8.936 vodah ob 7, v Brezovici ob 8, na Rudniku ob pol 5, v Gornjem gradu ob II, v fcnozirju ob pol 8, v Ljubnem ob pol 8, » Lomu pri Tržiču ob 8, v Preddvoru ob 7. RADiO Program Radio LjaMjaae od 29. aprila do 6. maja. Vsak slan. 12.15 Plošče. - 12.45 Vreme, poročila. — 18 Čas, spored, obvestila. — 13.15 Plošče. — 14 Vreme borza. — 10 Čas, vreme, poročila, sjjored, obvestila. - 19.30 Nacionalna ura. — 22 Čas, vreme, poročila sj>ored. — Četrtek. 29. aprila. IS Radijski orkester. 18.40 Slovenščina za Slovence. —- 19.50 Zabavni zvočni tednik. —- 2J1 Radijski orekaler. — 22.15 Saksofon-solo. — Petek, mmmsmsimmmmmmmmimmmmaememsmmmMm^mm., 80. aprila. 11 Šolska ura. — 18.15 Radijski orkester. 18 Ženska ura. — 18.20 Plošče, - 18.40 Francoščina. — 18.SO Zanimivosti. — SO Žrebanje In razdelitev rsagrad pravilnim rešitvam ugank ii veiike Pavlihove pratike. — 20.80 Domači zvoki, — 21.10 Citie - 21.20 Radijski orkester ' 'to Angleške plošče. — Sobot«, i. maj«. IS Radijski orkester. — 18.40 Pogovori s posiuialcL — 1960 Pregled sporeda. -- 20 O zunanji politiki. — 20.30 Pratiks za veliki traven. — 22.15 Radijski orkester. — Nedelja, 2. maj*. 8 Telovadba. - 8.15 Prenos cerkvene glasbe. — 8.45 Verski govor. 1 Čas, poročila, spored. — 9.15 Balalajke. - 6.30 Delavska godba »Zarja«. — tO Otvoritev protitubet-kuloznega tedna. — 10.80 Delavska godba »Zarja«. — 11 Pisan drobil - 11.80 Otroška ura. - 12 Saksofon. — 12.15 Pevski sekstet - trt. 15 Radijski orkester. 16 Plošča. — 17 Kmetijska ura. — 17.30 Originslria švicarska godba. — 18.45 Plošče, — 19.30 Nacionalna ura. — 19.50 Smarnice. —. 20.1,> Legenda o ^v t Ju jodnejie Za odgovor Oln 3'- snarab Tabor na SmTa inost sigurna« štev. 6337. ftejlgpii sfilute dobre kvalitete boste nakupili za pomlad v največji izbiri uri Pres-keriu. Sv Petra c 14 C.„.ii dobro ohranjen. DCIJEii kupim - Franc Hiti, Nova vas pri Rakeku. i/.š!e nred I. 1874, in druge leposlovne in nabožne, staroslovenske knjge kupim. Ponudbe i naslovi in letnicami upravi Domoliuba pod >Knj get štev, 6559. ali hrušovec izvrsten naredilo. na da rabili raravni sadjevec le iz snovi »Jablus«. Po (hv vzetiu stane za 50 litrov Din 35'50. za 75 litrov L> n 49-50 za l(i0 litrov D'n 64 --. in za 150 litrov Din 89'5U. Stotine pohvalnih pis^m.Glavno zastopstvo Renier Franc. Podčetrtek. iz« z gospodarskim ""•» posiopiem in nekaj zemlje je na prodal, event ludi na hranilne kniižice v I.ancovem pri Radovljici. Vprašati pri Gospodarski zvezi v Ljubljani. M\t possstffo hribovita 'ega, oddam v na em. Potreben kapital 1U'000 Din.Na-lov v upravi >Doin;iliuba< šlev. ti393. Ecptl! i streh« Z gon potrebno armaturo oiir. z ž. ieznini drogi za 1 ali 2 konja, kosilnico lldr ng — gepelj kakor m atilnica vse v brezhibnem stanju — proda graščina čemše-nik pri D >bu pi.šla Dob. Cena po dogovr ru. jij__r? zh vsa kmečka niSpva ,jpla gpreunem. Naslov v upravi Domoljuba pod St. 66S8 Kabla za vsa domača MemSS ,n poljska dela srremem. — Gostilna Slrumbelj. Ig št. 22 pri Liubliani. slašifolšno " rodum. Hočevar. Zg. Šiška 11. vajenca sprejmem, — Mizarstvo Andiovic, Škofljica. Ta praktifea KADET-BOX totoaoaral obešeni e 3 ISOCHROM titmi. dobite pri vsakem ioio-trgovco. ^ie&SBiBk damsko volneno blago za obleke ww»UWJ iu plašče, cefir za srajce, krep, popelin in delen v veliki izbiri nudi ugodno illililii m Silili!® Ljubljana, TgfSetta 2i (Hiša tepotesas iveze? Črno in temnomodro blago, svilo, barhent in deleo nudimo do preklica na hranilne knjižice članic Zadružne zveze. Ltubljana. «aaaaaaa»a«BMM««WMama««MnB«iaMBBHMi JUHI —i Zanimivo je, da ostane koža uanjarjev [)0 smrti dolgo časa skoraj nedotaknjena kakor pri mumijah, Hilli Mi m litra ii iiiaiiscs se iako dobro kupijo po nizkih cenah pri f J. 60RI&R. i|ubliam. Si. Patri c. 21 na primer: najcenejša kvaliteta HOiir, od Din 24'— do 35'— srednievrstna kvaliteta, tr&ežno......d Din 45 — do 70'-. kamgarni v vs«h barvah srednievrstni ... od Din 70'— do 110"—? najfinejši kamgarni v krasnih vzorcih . . . od Din 130 — do 190 -kakor tudi lepe priinje frajce, kravate iz^otov* l'«ne moške blače dežnike itd, Pozor! Kdor kupi kompletno moško obleko, dobi svileno kravato zastonj I Ne kupuite drugod, dokler si pri nas ne ogledate, ker ravno pri moškem blagu ae je treba zanesti na solidna trgovino, ki Vam lahko :amči za trpežnost. Najstarejše vseučilišče ua svetu je kairsko. Ustanovljeno je bilo leta 907. Barometer je izumil Toricelli 1. 1643.