£ \ i■ ®® I ym REZULTATI POLLETNEGA POSLOVANJA PODJETJA Po določilih Pravilnika o sestavljanju periodičnih obračunov, smo za I.polletje 1967 sestavili obračun poslovanja podjetja in prodajne mreže. Poleg podatkov, ki jih vsebuje obrazec obračuna, seznanjamo člane' kolektiva tudi s podatki iz poročila o poslovanju in delu posameznih služb podjetia. Iz poročila kadrovske službe izhaja, da je v letošnjem I. poli. delalo v podietiu povpreč no 354 moških in 479 *ensk, v obratu Gorenja vas 19 moških in 84 žensk, v prodajni mre*i pa 63 moških in 71 *ensk. Z navedenim številom delavcev smo proizvedli enako količino obutve kot v lanskem letu v I. polletju, vrednost proizvodnje pa je 12,5% večja. Na povečanje vrednosti je vplivalo posebno povečanje lastne cene ob začetku letošnjega leta. Z doseženo proizvodnjo smo dosegli 54,o5% plana po količini in 49,32% po vrednosti. V prvem polletju se je proizvodnja borila z mnogimi težavami, zlasti zaradi nekvalitetnega materiala, pomanjkanja materiala in drugimi težavami, ki so često povzročale večji f nekvalitetne obutve- to velja zlasti za obutev, ki smo jo proizvedli za izvoz. V.I.poli. je bila prodaja obutve preko lastne prodajne mreže" prav uspešna. Na zalogi v skladišču gotovih proizvodov je o-' stalo le nekaj več parov otroške zimske obutve, škornji iz izvoza in nekaj- ostale obutve. Zaloge so se povečale za l^f." Ta procent pa ne pomeni povečanja po količini, pač pa je na stalo zaradi višje lastne cene proizvodov Prodaja v izvoz je bila v I.poli. še kar ugodna. Največ obutve smo izvozili v vzhodne države. Plan izvoza smo izpolnili v višini 44% po količini in 35,7$ po vrednosti, v II.poll.se bomo hitreje približevali izpolnitvi postavljenega plane, ker bo dinamika izvoza močnejša. V prvem polletju smo delali zlasti te*ko obutev na zs-logo. Zaloge v skladiščih materiala in gotovih proizvodov smo spremljali vse leto. Ob koncu junija smo ugotovili, da so se zaloge osnovnega materiala zmanjšale za 4,4??, zaloee pomožnega materiala pa 'povečale za 18%. ctanje skupnih -zalog materiala je v procentu en*?ko lanskoletnemu, kljub temu, da so se cene zlasti nekaterim osnovnim materialom povečale za' cca lo%. To pomeni, da smo skupne zaloge po količini nekoliko zmanjšali. Kljub vsem prizadevanjem pa nismo uspeli še to, da bi zaloge hitreje obračali. Še vedno nam ležijo zalege materialov v skladišču po 71 dni,preden jih porabimo v proizvodnji. Za današnje pogoje gospodarjenja je to še vse preveč dolgo obdobje. Na to so deloma vplivale tudi tržne prilike, ker še ni mogoče vseh materialov nabavljati, ko nastopi za to potreba v proizvodnji . V prvih šestih mesecih smo dosegli za 2,91% višje osebne dohodke v primerjavi na celckupnp lanska izplačila. 5e pa primerjamo lansko in letošnje I.poli., pa smo povišali osebne dohodke za lo,2f. Tako povišanje OD je.v skladu z doseženimi uspehi v proizvodnji. Zaradi proizvodnje po,sebno težke obutve na zalogo, ti proizvodi še niso bili prodani in s tem so ostali nerealizirani tudi osebni dohodki. V II.polletju, ko bo dosežena realizacii« večia, se bo oblikovala tudi večja masa za 0^. Podietie je v letošnjem I. poli. doseglo enak celotni dohodek, NA DANAŠNJI DAN 15. AVGUSTA 1948 JE BILA OTVORITEV NAŠE TOVARNE siroški ph so se povečali za ccc 5%. Sato ne tuči dohodek malenkostno manjši, Če bi ne ostalo tik pred koncem junija v neplačani realizaciji okrog 2oo mil .ionov. ki 30 nam jih dolgovali naši izvozx'iki, bi bil rezulTot šc ugodne jSi„ Tudi prodajna mre*a je dosegle glede na fce*ke prodajne pogoje in ostale faktorje, ki niso vplivali pozitivno na prodajo, razmer roma dobre rezultate. Celotni dohodek je povečala za 5,27, prav tako tudi poslovne s+rcške i. zr . 3,3^ dohodek prodajrc ipre-e, Z natančna i širni podatki o poblo-" vanju v poli je kolektiv obveščen preko drugih informacijskih sredstev. Ko smo zaključili I, polletje, smo ugotovili uspehe prizadevanja vsega kolektiva. Natančnajšo ugotovitve so pokazale budi na nekatere pomanjkljivosti.. kj se v II,polletju ne bi smele več ponavljati. Člani ko-1 okt i /a , ki delajo v p;-, oizvodn;i i , bi morali gledatiy da bi proizvajali čim več kvalitetne obutve in bi s tem zmanjšali stroške škartov itr i lam pozitivno vpi:.-vgli na ve oj i d ohode k. os vale strokovne službe bi tud* morale povečati svo ja prizadevanj?..\ -c. z edinim ciljen: doseči, čimveč,]j. dohodek cb manjših stroških r>o- Aibir.-oa Mc^in?« V.do ,jS vprašal duh'.ritega pic-cI'ri s 'c.an Bamsrda . "Al i m i 1 a hk c p o j a sn: t e , k p :j j e kapit l,e ko j ('elof>" "Zelo rad,'1 odgovori Bernard, Pcsodite vi lisoč frankov - to ,j S kopi Ci3 l .,11 :Pobro, ka ; pa je doio9" "No,del .' je pa tisto, ^r boste počeli, da boste delili denar rib j. " ITAŠ IZVOZ Ker smo kolektiv že seznanili z našimi letošnjimi povečanimi izvoznim:. zadolžitvami, bi na tem mesta pojasnili le nekaj dopolnilnih značilnosti, ki se odražajo pri prodaji naših izdelkov na inozemskih tržiščih, v preteklih parih letih so bili' v veljavi predpisi, da mora čev' liarsko-usnjarska industrija sa-" na ost variti toliko deviz, kolikor jih potrebuje za kritje lastnega uvoza. Tovarne usnja so zaradi tega zahtevale od nas čimveč konvertibilnih valut za njihov uvoz surovih ko" in nekaterih drugih materialov. Tako devizno samofinansiranje gospodarske panoge nam je narekovalo pospešeno prodajo čevljev / zahodno države, čeprav pri tem pogosto nismo dosegali niti lastne cene. Po ukinitvi omenjenih predpisov smo se pri prodaji skušali pre->-rientirati n