Leto Vili - Štev. 13(181)
UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad ■ Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92
ČEDAD, 15. julija 1981
Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450
i^A
Tiskarna R. Liberale - Čedad
izhaja vsakih 15 dni
Posamezna številka 300 lir NAROČNINA: Letna 5.000 lir Za inozemstvo: 6.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374
Odgovorni urednik: Izidor Predan
Quindicinale Za SFRJ 120 ND 50101-603-45361
» ADIT « DZS, 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22-207
Žiro račun
Sped. In abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st -F IVA 15% trgovski 200, legalni 300 finančno - upravni 250, osmrtnice In zahvale 100, mali oglasi 100 beseda.
Rcpublikan Giovanni Spadolini predsednik novo vlade
Občni zbor SKGZ v Gorici važen dogodek za vse Slovence v Italiji - Na tem zborovanju močno zastopstvo beneških Slovencev V glavnem odboru SKGZ 29 predstavnikov iz
Videmske pokrajine
V nedeljo 21. junija se je vršil v Avditoriju v Gorici 13. občni zbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze. To je krovne organizacije Slovencev v Italiji, ki vključuje v svoje vrste Slovence iz Trsta, Gorice in Videmske pokrajine.
Na občnem zboru se je zbralo približno 150 delegatov, v zastopstvu 25 članic zveze, prisotni pa so bili tudi številni predstavniki političnih oblasti. Med temi naj omenimo goričkega župana Antonia Sca-rana, predsednika deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Maria Col-llja, generalnega konzula SFRJ v Trstu Štefana Cigoja, župane do-berdobske občine Maria Lavrenčiča, sovodenjske občine Vida Primožiča, dolinske občine Edvina Švaba, in grmičke občine Fabia Boninija predsednika kraške gorske skupnosti Miloša Budina, predstavnike Slovenske skupnosti Andreja Bratuža in Marjana Terpina ter KPI Ivana Bratina in Tullia Paizo, predstavništvo SZDL Slovenije, vključno s predstavniki severnoprimorske in obalno-kraške regije, ki sta ga vodila Danilo Turk in Barbara Goričar, predstavnike ZSO Iz Celovca Janeza Wutteja in Feliksa Wieserja, Unije Italijanov za Istro in Reko Lea Fusillija in Apolinija Abrama ter Sveta slovenskih organizacij Milana Brešana.
Prisotni so bili tudi predstavniki društva Pravnik, VZPI-ANPI in številni izvoljeni prestavniki v krajevnih upravah in v rajonskih svetih. Občnemu zboru so poslali pozdrav Narodni svet koroških Slovencev, župana občine Ronke in Milje Brai-da in Bordon, goriška pokrajinska odbornica Marija Ferletič in vodstvo
Ogni anno il concorso comincia in gennaio, con le letterine, le domande alle autorità, la distribuzione dei «depliants» nelle scuole. L’avvio è lento per diventare una valanga di «temini» singoli, per famiglie, per gruppi, per classe e per scuola, verso la scadenza.
Così ogni anno, fino a superare — di regola da anni — il numero di duecento, quest’anno quasi duecento-cinquanta.
I lavori migliori vengono dalle scuole, in quelle dove il «diktat» di ministro va a farsi friggere, come le insinuazioni velenose ma che fanno pena, come le scuse burocratiche ancor più pietose.
Ce poi da raccogliere e scegliere, tenendo conto delle zone dialettali e delle età, gli scritti più adatti per il «Vartac», la simpatica antologia che si fa ogni anno. Ri-
sekcije KPI za Nadiške doline.
Zborovanje največje slovenske organizacije v Italiji ni bilo važno samo za vanjo včlanjene organizacije ampak za vse Slovence v zamejstvu.
Občni zbor se je vršil pod geslom: Uresničujmo pravice, ki jih zahtevamo.
Predsednik Boris Race se je v daljšem poročilu dotaknil vseh najvažnejših problemov današnje družbe v lltaliji in v svetu, posebno pa problemov, ki se tičejo življenja Slovencev v Italiji, njih sedanjost in bodočnosti.
Osrednja točka predsednikovega poročila je bila zahteva po odobritvi globalnega zaščitnega zakona za vse Slovence, ki živijo v Italiji.
V zvezi s tem je dejal, da mora globalni zaščitni zakon vsebovati sledeče:
— pripadniki slovenske narodnostne skupnosti morajo	uživati vse narodnostne pravice v vseh 35 narodnostno mešanih občinah, kjer bivajo Slovenci;
— slovenski jezik mora biti enakopraven na celotnem omenjenem ozemlju s pravico do uporabe in dolžnostjo javne uprave in sodstva, da uporabo omogoči;
— slovensko šoistvo mora biti avtonomno na upravni ravni in na ravni vseh voljenih šolskih organov, vključno tudi deželnega, z razširitvijo šolske mreže na videmsko pokrajino in na tiste stroke (tehniške, glasbene in strokovne), ki so sedaj deficitarne;
— ustanovitev oddelkov v slovenskem jeziku za humanistične in družboslovne vede na tržaški in videmski univerzi ter ustanovitev po-
spettare i tempi tecnici e la data della premiazione diventa un miracolo che si ripete ogni anno, ma c’è da correre!
Per questo si invitano sempre i ragazzi e gli insegnanti a fare questo, a non aspettare l’ultimo giorno.
C’è quindi da pensare alla festa, al suo programma, alla raccolta dei doni. Le amministrazioni, le associazioni, gli istituti bancari, le ditte ed i negozi sono straordinariamente generosi, ma rimane, per il Centro studi Nediža che organizza la festa, un lavoro da fare per mettere insieme tutto, catalogare e attribuire i premi.
La preparazione della festa, quest’anno, ha richiesto il coordinamento con le altre iniziative dell’amministrazione comunale e del comitato che si è costituito. A «Moja vas» è riservato il pomeriggio — ben quattro ore
sebnih tečajev na obeh univerzah za slovensko strokovno izrazoslovje;
— ukrepe za ohranitev in skladen razvoj slovenskega gospodarskega potenciala;
— ustanovitev posebnega sklada za slovensko kulturno dejavnost;
— podpora za informativno in založniško dejavnost Slovencev, avtonomijo slovenske radijske in televizijske komponente v okviru deželne RTV ustanove;
— podpora slovenski športni in rekreacijski dejavnosti;
— pospeševanje vsestranskih stikov slovenske manjšine z matico;
— ustanovitev paritetnih komisij na vseh ravneh, ki naj zagotavljajo izpolnjevanje zakona in dajanje pobude za dopolnila;
— zagotovitev izvolitve slovenskih predstavnikov v državne, deželne, pokrajinske, občinske in druge predstavniške organe;
— enostaven in kratek postopek za spremembo italijaniziranih priimkov in imen;
— vrnitev krajevnih imen v prvotno obliko, dvojezične nazive krajev, poimenovanje ulic po znamenitih Slovencih.
Poleg vsega tega sta nujna začetek javnih televizijskih oddaj v slovenskem jeziku in sklenitev sporazuma med Jugoslavijo in Italijo za priznanje dipolom s pravico do takojšnjega opravljanja poklica.
Predsednik Race je svoje poročilo tako zaključil:
Kljub temu, da se moramo sleherni dan boriti za mesto pod soncem, z zadovoljstvom gledamo na vse, kar nam je vsem skupaj uspelo ustvariti.
— della domenica. Ha costituito un fatto di massa per la partecipazione di banda, cori, gruppi folkloristici e musicali e, naturalmente, la folla dei bambini, dei giovani e delle famiglie ed insegnanti giunti da tutti gli angoli della Benecia.
La preparazione di un programma così, anche dopo le esperienze di molti anni, non è cosa da niente e del successo va dato atto a chi ha lavorato, cioè alle operatrici ed agli operatori del «Nediža» con l’insostituibile aiuto di Aldo Clodig, presidente della commissione per la cultura dell'Unione culturale economica slovena per la provincia di Udine.
A sottolineare la riuscita della festa va anche ricordata la cresciuta partecipazione alla premiazione di amministratori dei nostri comuni, fra cui diversi sindaci.
Zavedamo se, da nam tudi vnaprej ne bo postlano in da je tudi naš jutrišnji dan odvisen predvsem od nas, od naše trdnosti, požtrvo-valnosti, iznajdljivosti in od pravilne opredeljenosti.
Naša moč je tudi v tem, da nismo sami. Med italijanskimi sodržavljani in skupnostmi imamo veliko prijateljev, zagovornikov in tistih, ki se z nami bore za naše narodnostne pravice. Ta podpora izvira iz njihove umanosti in čuta za pravičnost, izvira iz načela, da ne more biti prave demokracije, če velja zakon močnejšega v odnosu do nardone manjšine. Prav od njih si zato upravičeno pričakujemo največje zavzetosti pri razširjanju spoznavanja, učenja in rabe slovenskega jezika, katerega nemotena vsestranska uporaba je najbolj značilna in odočujoča postavka kateregakoli zaščitnega zakona.
Naša moč je v naklonjenosti in neposredni pomoči matičnega slovenskega naroda in celotne jugoslovanske skupnosti. Brez te naklonjenosti ne bi bil naš obračun tak, kakršnega lahko danes prikažemo in tudi zaščitni zakon bi bil še bolj oddaljen.
Naša moč so vse tiste krajevne uprave, občinske in pokrajinske, ki so izraz ljudskih in demokratičnih sil in gredo na roko naši skupnosti.
Naša moč je enotnost Slovencev, ko gre za obrambo naših temeljnih pravic.
Ne dvomimo, da se bo naša skupna moč tudi vnaprej krepila in ustvarjala pogoje za naš vsestranski napredek, ki nas bo popeljal do tako zaželene enakopravnosti.
Tajniško poročilo je podal tov. Dušan Udovič. Njegovo poročilo je bilo še bolj obsežno, kakor predsedniško, ker je govoril o delovanju, o uspehih in neuspehih vseh
Nadaljevanje na 2. stram
Bivšemu demokristijanskemu predsedniku Foralniju ni uspelo sestaviti nove vlade, zato je predsednik republike Pertini poveril mandat republikanskemu voditelju Giovanniju Spadoliniju in Spadolini je uspel tam, kjer ni bil uspel pred par leti pokojni predsednik PRI Ugo La Malfa.
V novi Spadolinijevi vladi, ki jo sestavljajo PRI, DC, PSI, PSDI in PLI je 29 ministrov in 57 podtajnikov (sottosegretari). V vladi imajo
demokristjani levji delež, saj je več kot polovica demokristjanskih ministrov.
Nekateri se veselijo, da so demokristjani zgubili palačo Chigi, ker je po 35. letih prvi lajh prestopil prag kot predsednik vlade, drugi pa ironično pripominjajo, da je bila zamenjena samo palica na stari «poguzdani» metli.
Mi bomo sodili novo vlado tudi po obvesnostih, ki ji bo prevzela, ali ne, za konkretno reševanje problemov nacionalnih manjšin.
MINISTRI NOVE VLADE
PREDSEDNIK VLADE: sen. Giovanni Spadolini (PRI) ZUNANJE ZADEVE: Emilio Colombo (KD)
NOTRANJE ZADEVE: Virginio Rognoni (KD) PRAVOSODJE: Cielio Darida (KD)
PRORAČUN IM GOSPODARSKO NAČRTOVANJE: Giorgio La Malfa (PRI)
FINANCE: Rino Formica (PSI)
ZAKLAD: Beniamino Andreatta (KD)
OBRAMBA: Lelio Lagorio (PSI)
ŠOLSTVO: Guido Bodrato (KD)
JAVNA DELA: Franco Nicolazzi (PSDI)
KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO:
Giuseppe Bartolomei (KD)
PREVOZI: Vincenzo Balzamo (PSI)
POŠTA IN TELEKOMUNIKACIJE: Remo Gaspari (KD) INDUSTRIJA, TRGOVINA IN OBRTNIŠTVO:
Giovanni Marcora (KD)
DELO IN SOCIALNO SKRBSTVO:
Michele Di Giesi (PSDI)
TRGOVINA S TUJINO: Nicola Capria (PSI)
TRGOVSKA MORNARICA: Calogero Mannino (KD) DRŽAVNE SOUDELEŽBE: Gianni De Michelis (PSI) ZDRAVSTVO: Renato Altissimo (PLI)
TURIZEM IN PRIREDITVE: Nicola Signorello (KD) KULTURNE IN AMBIENTALNE DOBRINE:
Vincenzo Scotti (KD)
Ministri brez listnice:
POLITIKA EGS: Gustavo Abis (KD)
JAVNE UPRAVE: Dante Schietroma (PSDI) ZNANSTVENE IN TEHNOLOŠKE RAZISKAVE: Giancarlo Tesini (KD)
VPRAŠANJA JUGA: Claudio Signorile (PSI)
DEŽELNE UPRAVE: Aldo Aniasi (PSI)
ODNOSI S PARLAMENTOM: Luciano Radi (KD) CIVILNA NAŠČITA: Giuseppe Zamberletti (KD)
La storia	di	”M
Del mladih na natečaju Moja vas v Špetru
(Foto P. Petrlcig)
Prvič so v naši deželi skupno nastopili v vojaški paradi alpinci in nekdanji partizani.
O povezavi nekdanjih prostovoljnih borcev za osvoboditev in sedanje redne vojske, izraženi na skupni manifestaciji 14. junija v Vidmu, so razpravljali na zadnji seji pokrajinskega vodstva VZPI - ANPI. Izrazili so nadalje zadovoljstvo, ker je jugoslovanska vlada podelila odlikovanja udeležencem v narodnoosvobodilnem boju.
Pokrajinski odbor VZPI -ANPI je z zadovoljstvom sprejel na znanje odločitev vseh sekcij, da na vojaško parado alpincev v Vidmu pošlje svoje zastopnike.
Na seji so nadalje sprejeli odločno stališče zaradi na-
raščanja terorističnih dejanj.
Izrazili so zaskrbljenost zaradi vladne krize, ki jo je povzročilo odkritje prostozidarske lože P2 in zaradi nevarnosti, ki jih obstoj takšne prikrite organizacije povzroča demokratičnim ustanovam. Pokrajinski odbor je pozval vse sekcije in posamezne člane, naj z okrepitvijo svoje dejavnosti skupno z vsemi demokratičnimi silami in poštenimi državljani v skladu z ustavo, reši težavna vprašanja delavskih množic, da se izbere takšna vlada, ki bi znala in hotela odstraniti gnilobo, kjerkoli se pojavlja. Pri tem pa se mora zavedati, da ni vsega mogoče metati v en koš.
Domenica 14 giugno nelle ore antimeridiane la città di Udine, decorata di Medaglia d'Oro al V.M. per l'eroico comportamento della gente friulana nei venti mesi della lotta contro i nazifascisti, si è stretta intorno ai militari del 5° Corpo d’Armata per riconfermare la stretta unità fra popolo e nuove Forze Armate, eredi di quanti, con o senza stellette, parteciparono alla guerra di Liberazione dal settembre '43 al maggio '45.
E ciò perchè esse possano, nel-
Občni zbor SKGZ
Nadaljevanje s 1. strani
včlanjenih organizacij v Zvezo. Kar se tiče Slovencev videmske pokrajine, je tajnik Udovič dobesedno dejal:
Razmere v videmski pokrajini so v življenju Slovencev v Italiji najbrž zabeležile največ sprememb. Najpomembnejše je vsekakor dejstvo, da je v tem predelu	prišlo do
hitrejšega napredovanja Slovencev na številnih področjih. Povečala se je prisotnost aktivnih	članov v
vseh organizacijah, prav tako je občutno naraslo zanimanje za vsakršne pobude, ki utrjujejo v ljudeh samozavest in voljo, da se tako v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini razvije polnejše življenje. K temu so odločilno pripomogli pozitivni premiki v razpravi o glabalni zaščiti, potresna obnova,	nove gospodarske pobude in	uveljavitev
la visione di una politica di pace, adempiere ai compiti costituzionali di difesa della sovranità del paese, di salvaguardia della democrazia, di aiuto nelle calamità naturali.
I generali Nicola Chiari e Roberto Jucci, Comandanti il primo del 5° Corpo d’Armata, il secondo della Divisione Mantova e del Presidio di Udine, hanno voluto e organizzato una grande parata alla quale hanno partecipato non solo duemi-latrecento militari in servizio nelle
demokratičnih krajevnih uprav v Nediških dolinah, Tipani in Reziji. Pomnožili so se stiki z deželo in krajevnimi upravami glede vprašanj kulture in izseljeništva, pri čemer velja omeniti tudi zavzetost pri pobudah za izvajanje osimskih sporazumov. Uspešno se je razvijala dejavnost kulturnih društev, zlasti je bila velika pozornost posvečena tečajem slovenskega jezika in pošol-skemu pouku slovenščine, prvemu zametku sistematičnega pristopa zamisli o ustanovitvi slovenske šole v Benečiji. SKGZ je bila v življenju beneških Slovencev prisotna s tem, da je skušala to raznoliko stvarnost povezovati tako teritorialno kot vsebinsko.
Okrepilo se je prepričanje, da je strnjenost in enotnost beneških Slovencev v tem trenutku potrebna bolj kot kdajkoli prej, da so razmere za to zrele in da je enotnost osnovnega pomena za učinkovit razvoj Slovencev v videmski pokrajini.
Posebno v zadnjem času vlada med vsemi aktivnimi činite-Iji v Benečiji veliko zanimanje za vse, kar se dogaja, razširjena je
varie armi e reparti della zona, ma anche quelli in congedo — circa settemila — organizzati nelle loro Associazioni combattentistiche e d’arma; ed è interessante sottolineare che tra gli ex combattenti erano numerosissimi quelli della guerra di liberazione: internati, deportati e partigiani dell’A.N.P.I. giunti a Udine da tutta la regione Friuli-Venezia Giulia nonché da molte località del Veneto (Verona, Belluno, Vicenza, Padova, Rovigo, Treviso e Conegliano).
La presenza del Ministro della Difesa on. Lelio Lagorio, di numerosi parlamentari, del Presidente del Consiglio regionale Colli, di autorità civili e religiose, di generali (tra i quali Eugenio Rambaldi, Capo di Stato Maggiore dell'esercito, e Pietro Giannatasio che ha assunto il comando di tutti i militari di ieri e di oggi partecipanti alla sfilata), di rappresentanze militari straniere, non deve farci dimenticare la massiccia presenza dei friulani accorsi nel capoluogo della provincia; per rendere omaggio a quanti servirono in armi il Paese o lo servono ancora, difendendolo da ogni tentativo di involuzione reazionaria.
Dopo gli onori militari resi al gonfalone della Città di Udine, alle bandiere di guerra dei reparti schierati — i bersaglieri del «Caprera», gli alpini del «Gemona», i lagunari del «Serenissima», i genieri del «Garda», i fanti motorizzati del «San Giusto», quelli meccanizzati del «Modena», gli artiglieri del «27», i cavalleggeri del «Genova» — e al Ministro della Difesa, hanno preso la parola il sindaco Can-dolini e l’on. Lagorio.
L’avv. Candolini ha portato il saluto della Città di Udine, sottolineandone il ruolo storico e politi-
želja po sodelovanju in vzpostavljanju ustreznih povezovalnih organizmov. Vse to so znaki naglega in obetajočega razvoja, ki morajo pripeljati v najkrajšem času tudi do ustreznih organizacijskih rešitev.
V videmski pokrajini so že dolgo prisotne tri članice SKGZ, katerim se je na zadnjem glavnem odboru pridružila še četrta: Zavod za slovensko izobraževanje v videmski pokrajini. Novo članico danes pozdravljamo v naši sredi, v prepričanju, da bo dragoceno in odgovorno delo, ki ga opravlja, učinkovito prispevalo k nadaljnjemu uveljavljanju naše skupnosti v videmski pokrajini.
Kulturno društvo Ivan Trinko je po svojem statusu najstarejše, saj je pred leti opravljalo pionirsko delo pri povezovanju beneških Slovencev. Zato je tudi njegova zasluga, če se je kulturno delovanje razširilo na tolika druga društva.
Novi Matajur postaja kot glasilo Slovencev videmske pokrajine nezamenljiv. V zadnjih letih je bila izvedena uspešna akcija za njegovo razširitev z željo, da bi sloven-
co; il Ministro Lagorio ha ribadito che l'Esercito Italiano, strumento di difesa e non di offesa, riuscirà tanto meglio	a garantire la sicu-
rezza e la stabilità democratica del Paese quanto più sarà incrementato l'affiatamento tra esercito e popolo, quanto più sincera ed intima diventerà la solidarietà tra militari e le masse.
Mentre si stava preparando l'ammassamento dei reparti in armi e dei radunisti	per la sfilata sono
state portate	a termine iniziative
particolarmente interessanti: conferimento di	borse di studio a
studenti meritevoli - aiuti finanziari agli ospiti della casa di riposo di via Pracchiuso - scambio di doni tra i reparti e i bimbi del gruppo folcloristico «Stelutis» di Udine -saggio di danze popolari friulane eseguite da tale sodalizio.
Successivamente si è svolta la grande parata osservata dagli intervenuti con una attenzione che nasceva dalla commozione e si traduceva in entusiasmo; i reparti, provenienti da Viale della Vittoria, attraversavano piazzale 1° Maggio sfilando di fronte alle tribune.
Le grandi unità del 5° Corpo d'Armata («Mantova», «Folgore». «Trieste», Brigata missili «Aqui-leia», «Lagunari», «Serenissima», «Genio Guastatori», fanti d'arresto, «Arieste» con i bersaglieri), gli alpini del 4° Corpo d'Armata hanno preceduto nella sfilata i settemila ex militari ed ex combattenti delle varie associazioni.
Molti applausi della folla e delle autorità sono andati ai quattrocen-tottanta partigiani in rappresentanza dell'A.N.P.I. che sono egregiamente sfilati con prestanza, con i medaglieri e le bandiere in testa, con i fazzoletti, i berretti e le meritate decorazioni.
ska tiskana beseda prišla do čim-več družin po vseh dolinah.
Prisotnost Zveze beneških izseljencev je čedalje večjega pomena, kar izhaja iz osnovnih potreb po sociogospodarskem preporodu Benečije. Delovanje Zveze se je okrepilo in razširilo preko meja Benečije same v vezovanje sekcij po Evropi, Kanadi in Argentini. Gospodarske pobude v videmski pokrajini ustvarjajo namreč realnejšo možnost povratka večjega števila izseljencev iz tujine, pri čemer se je zaostrilo vprašanje ustrezne stanovanjske politike, ki do sedaj še ni našlo zadostnih rešitev.
Tehtne prispevke h občnemu zboru so prinesli s svojimi posegi naši predstavniki Dino Del Medico (o gospodarskih vprašanjih in pobudah v Benečiji), Viljem Černo (o splošni situaciji Slovencev v videmski pokrajini) ter Ziza Gruden-Krizetič, ki je govorila v imenu Inštituta za slovensko izobraževanje v Čedadu.
V novi glavni odbor SKGZ je bilo izvoljeno 29 predstavnikov Slovencev videmske pokrajine.
Faktor ”S„ v šuolah
So končale šuole an gu Špietre, gu mediah, otroc, ku vsake lieto, ližejo tudi lietos sojé rane.
Alt, vstavimo se an momento, an ražonajmo, kuo jo vidijo profešori.
Če otroc pasajo gladko vse šuole an se od rok veštudiajo, ratajo vsi profešori, inženierji, doktorji, miedhi... Ja, pa po telih pravcah tudi naši otroc, od naših vasi, ratajo profešorji, inženierji, doktorji, miedhi.
Počas počas teli okupajo vse te narbuojše meste an šikome tle par nas mestu jih je malo, ki rata? Po-pensajmojo lepuo: okupajo meste po vsiem Laškin an potadà pa vso Italijo!
Mama moja!
Altroké ««fattore K»: tle imamo pred nam «fattore S», bojo imiel vse v rokah Slovienj goz Črnega vrhà an goz Marsina, goz Strmice an goz Ložca, goz Platea an goz Tarbija!
Tel faktor «S» stoji narbuj ku vsien ta na štomite v sriednji šuoli v Špietre, zak an krat se je klicu S. Pietro degli Slavi. Takuo de sada še perfin bidel od šuole imajo prepoviedeno še samuo adno besiedico po slo-viensko preguorit, naj z otruok, naj med sabo. Takuo de Juša se še buj naturai joče trikrat na dan, zak naš dialekt škomparjava.
Pruot telemu faktorju «S» so vekuštal adnò fajno strategijo: teli Slovienj čejo okupat vse meste te dobre dol po Laškin an dol po Italiji? Za jih nafrigat, jin lepuo otroké bočjamo an jin storimo ripetit primo, se-kondo an terzo pet krat vsako, takuo de bojo imiel diploma, kar bojo že stari, pliešasti an z bielo brado, če Buog jin da včakat!
A ja ben nu, pa mi buoge mame na zastopimo, kajšan perikul so naši otroc za patrijo an jin silimo, naj študjajo, naj bojo pametni, naj lepuo profešorje poslušajo...
A ja ben nu! Du Špetre je 25% bočjanih otruok od mediji. An vse se zdi naturai, ku de bi biu kauža ajar al pa voda. An prešidenteša (Juša tudi ona) ta na riunionah le muči - ku parmalana ta na kandreji - že Buog vie dost Met.
An tan v Sv. Lienarte? Tan je buojš: tan je pre-šide profešoreša Kručil. Ona normalno pošija otroké naprej.
Ka na more bit, de tudi ona, rojena gor par Zami-rje, prenaša za sabo tel čudan faktor «S»?
MJUTA POVASNICA
UDINE
RASSEGNA DEL 5" CORPO D’ARMATA
Disastrosi risultati scolastici alle medie di S. Pietro al Natisone
1 A 1 B
1	C
2	A 2 B
2	C
3	A 3 B 3 C
7 respinti
7 respinti
5 respinti
8 respinti
6 respinti
4 respinti
5 respinti
2 respinti
3 respinti
su 23 su 25 su 20 su 21 su 21 su 21 su 15 su 14 su 23
pari
pari
pari
pari
pari
pari
pari
pari
pari
al 30% al 28% al 25% al 38% al 28% al 19% al 33% al 14% al 13%
Riassumendo per classi:
classi prime: classi seconde: classi terze:
19 respinti 18 respinti 10 respinti
su 68 su 63
su 52
pari al 28% pari al 28% pari al 19%
Riassumendo per sezioni:
sez.	A	20	respinti	su	59	pari	al	34%
sez.	B	15	respinti	su	60	pari	al	25%
sez.	C	12	respinti	su	64	pari	al	18%
Totalmente
Scuola:	47	respinti	su	183	pari	al 25%
VIDEM
NA PARADI ALPINI IN PARTIZANI
Novoizvoljeni glavni in nadzorni odbor SKGZ
GLAVNI ODBOR
Rado Andolšek (TS), Filibert Benedetič (TS), Edi Bergnach (VI), Elio Berrà (VI), Arturo Blasutto (VI),
Tamara Blažina (TS), Stanislav Bole (TS), Fabio Bollini (VI), Ivan Brass (TS), Darko Bratina (GO), Ivan Bregant (TS), Miloš Budin (TS), Edi Bukavec (TS), Michele Carlig (VI), Jože Cej (GO), Luciano Chiabu-dini (VI), Aldo Clodig (VI), Ado Cont (VI), Janko Cotič (GO), Darij Cupin (TS), Karel Černič (GO), Viljem Černo (VI), Igor Čuk (TS), Dino Del Medico (VI), Sergio Di Lenardo (VI), Walter Drescig (VI), Giuseppe Floreancig (VI), Giampaolo Gariup (VI), Viljem Ger-golet (GO), Karel Grgič (TS), Živa Gruden (VI), Ivan Humar (GO), Darij Jagodic (TS), Branko Jazbec (TS), Suadam Kapič (TS), Oskar Kjuder (TS), Vojko Kocman (TS), Igor Komel (GO), Edmund Košuta (GO), Miroslav Košuta (TS), Dušan Košuta (TS), Nadja Kriščak (TS), Milko Križman (TS), Silvan Križmančič (GO), Jurij Ku-fersin (TS), Marij Lavrenčič (GO), Sergij Lipovec (TS), Silvana Malalan (TS), Marko Marinčič (GO), Marta Markuža (GO), Ace Mermolja (GO), Ivan Mikluš (GO), Jožk Morelj (TS), Maurizio Namor (VI), Vilko Nanut (GO), Milena Padovan (TS), Luigi Paletti (VI), Breda Pahor (TS), Milan Pahor (TS), Nadja Pahor (TS), Samo Pahor (TS), Klavdij Palčič (TS), Rudi Pavšič (GO), Nevenka Pečar (TS), Renza Pelesson (GO), Suzana Per-tot (TS), Ivan Peterlin (TS), Paolo Petricig (VI), Izidor Predan (VI), Karel Primožič (GO), Mirko Primožič (GO), Vid Primožič (GO), Vili Prinčič (GO), Boris Race (TS), Andrej Renar (TS), Dino Roner (GO), Aldo Rupel (GO), Riccardo Ruttar (VI), Adrijan Semen (TS), Boris Siega (TS), Valentin Simonitti (VI), Vojko Slavec (TS), David Sošol (GO), Stojan Spetič (TS), Vito Svetina (TS), Karel Šiškovič (TS), Niko Škamperle (TS), Pavel Štrajn (TS), Boris štrekelj (TS), Edvin Švab (TS), Ko-
rado Švab (TS), Silvij Tavčar (TS), Sandor Tence (TS), Lucia Trusgnach (VI), Dušan Udovič (TS), Marij Uršič (TS), Savo Ušaj (TS), Salvatore Venosi (VI), Gorazd Vesel (GO), Jordan Vižintin (GO), Zdenko Vogrič (GO), Elio Vogrig (VI), Lucijan Volk (TS), Marko Waltritsch (GO), Adolf Wilhelm (TS), Peter Zuanella (VI).
NADZORNI ODBOR
Stanislav Renko (TS), Peter Sancin (TS), Mirko Kapelj (TS).
Seznam članov delegiranega dela glavnega odbora SKGZ (člen 10 pravil SKGZ).
Glasbena matica - Sveto Grgič, Zveza izseljencev Beneške Slovenije - Ferruccio Clavora, Novi Matajur -Giorgio Banchig, Primorski Dnevnik - Jože Koren, Alpe Adria - Sergij Premru, Dijaška matica - Duša Kosmina, Kulturni sklad - Marko Kravos, Podporno društvo za Goriško - Tanja Mermolja, Kmečka Zveza Trst - Ivan Križmančič, Kmečka Zveza Gorica - Emil Klanjšček, Narodna in študijska knjižnica - Franc Škerlj, Slovensko planinsko društvo Trst - Ugo Margon, Slovensko planinsko društvo Gorica - Nada Sanzin, Slovenski raziskovalni inštitut - Aljoša Volčič, Kulturno društvo Ivan Trinko Čedad - Beppino Crisetig, Slovensko stalno gledališče Bogo Samsa, Slovenski taborniki v Italiji RMV - Magda Kuret, Zveza slovenskih kulturnih društev - Milko Rener, Združenje slovenskih športnih društev - Boris Simoneta, Slovensko deželno gospodarsko združenje - Vojko Kocjančič, Zavarovalnica goveje živine - Alojz Križmančič, Filatelistični klub L. Košir - Teodor Okretič, Društvo slovenskih upokojencev v Italiji - Vojko Ferluga, Združenje bivših aktivistov OF na tržaškem ozemlju - Neva Lukeš, Zavod za slovensko izobraževanje Čedad - Marina Cernetig.
Naši partizani in alpinci parvikrat marširajo skupaj po videmskih ulicah
(Foto C. Vincenti)
"MOJA VAS,,
Un augurio per il futuro
Giunta all'ottava edizione, la festa «Moja vas» conserva intatto il suo sapore originale. Dal sor prendente avvio del 1974 ad oggi, i ragazzi sono cresciuti e altri, crescendo, hanno preso il loro posto.
Di quelli che erano al «via» allora, ne sono rimasti un paio. Altri, ormai grandi, hanno scelto le proprie strade con un contributo comunque va lido per la rinascita culturale della Benecia.
La sintesi è racchiusa in due presenze alla festa «Moja vas» che si è appena conclusa. La prima è quella di Ada Tomasetig, che ha raccolto in una graziosa pubblicazione — tuttora vive e palpitanti — trenta favole che un tempo si raccontavano a casa sua.
La seconda presenza è quella di Fanika Fele-tig, una bambola di due anni, il cui canto è risuonato — purtroppo travolto dall’applauso — nella grande sala, come un augurio per il futuro.
Ada racconta le sue favole a tutti. Fanika deve ancora impararle dalla voce della mamma e del papà: ecco qui tutto il senso più profondo del concorso «Moja vas», visto alla distanza di anni.
Paolo Petricig
Na natečaju Moja vas je zapela tudi «solistka» Fanika Feletig iz Sevca, v naročju mamice Mariucci, mikrofon drži Aldo Clodig. Fanika je za pesem-solo «Vesela sem bila» dobila lep premio	(Foto	P.	Petricig)
Nagrajene šole in tečaji
Otroški vrtec v Srednjem
delovna mizica, darilo Zavoda za slovensko izobraževanje iz Čedada
plaketa, darilo občine Sred nje
Osnovna šola v Klodiču
magnetofon, darilo občine Grmek
Osnovna šola na Njivici
magnetofon, darilo Narodne in študijske knjižnice v Trstu
Osnovna šola v Mažerolah
plaketa, darilo kozmetične trgovine Madotto iz Čedada
Srednja šola v Sv. Lenartu
plaketa, darilo občine Sv. Lenart
Šolski center v Petjagu
priprava z.a razmnoževanje, darilo Zveze slovenskih kulturnih društev pokal, darilo Nediške gorske skupnosti knjige, darilo Knjižne zadruge iz Čedada
Tečaj slovenščine v Tipani
pokal, darilo zavarovalnice Lloyd Internazionale
Tečaj slovenščine pri društvu Ivan Trinko
plaketa, darilo občine Čedad
Amministrazioni rappresentate alla premiazione dell'8. concorso Moja vas
Firmino Marinig - sindaco di S. Pietro al Natisone Mario Colli - presidente del consiglio regionale Renato Simaz - sindaco di S. Leonardo Antonio Barbarino - sindaco di Resia Ermes Biasizzo - assessore di Cividale Giordano Michelizza - consigliere di Taipana Fabio Bonini ■ sindaco di Grimacco Sergio Balus - assessore di Stregna Dino Miconi - assessore di Faedis
Scuole e corsi premiati
Scuola materna di Stregna
banchetto costruttore, dono dell'Istituto per l’istruzione slovena di Cividale targa, dono del Comune di Stregna
Scuola elementare di Grimacco
registratore, dono del Comune di Grimacco
Scuoia elementare di Vedronza
registratore, dono della Biblioteca slovena degli studi di Trieste
Scuola elementare di Masarolis
targa, dono della profumeria Madotto di Cividale
Scuola media di S. Leonardo
targa, dono del Comune di San Leonardo
Centro scuola di Ponteacco
limografo, dono dell'Unione circoli culturali sloveni coppa, dono della Comunità montana delle Valli del Natisone
libri, dono della Cooperativa libraria di Cividale
Corso di sloveno di Taipana
coppa, dono del Lloyd Internazionale assicurazioni
Corso di sloveno presso il circolo Ivan Trinko
targa, dono del Comune di Cividale
TE NUN «RUGAC»
Nimu nunu ni so mu upuili imane, ni so mu djali da «rugac», zakoj an stai tou ni mali išici. Ko an čul se ime, an se sačaual, ki an ni pravil za din tedan. Din den an bil šil kopat anu vse na din bot pašil din uotrok vis zasiujen anu an mu re-kal: «Nun, pojte gore, ki je din uaš koparin, an rekal, da an ma uojo uas videt, ma an ma no vliko folo anu an uas čaka ta par uaši iši.»
Se muž an se navial, an pustil lopato, njiuo, use ukup, anu an tikal tej din nori.
Ko an dušil gore, an nali-zal nega vlikoga «rugaca» ta na kluki.
Giorgia - Bila
NAGRADA MOJA VAS 1981 ■
srebrna plaketa s ploščo lan-darske banke
Ada Tomasetig
za zbirko pravljic, ki jih je objavila v mesečniku Dom, ter za publikacijo Pravce mojga tat an moje mame
POSEBNE NAGRADE
Fanika Feletig, 2 leti za pesmico, ki jo je zapela na prireditvi ob nagrajevanju
Mjuta Povasnica, ? let
za članke, ki jih je objavila v petnajstdnevniku «Novi Matajur»
PREMIO MOJA VAS 1981 -
targa d’argento Banca di Antro
Ada Tomasetig
per la raccolta delle favole pubblicate dal mensile «Dom» e per la pubblicazione «Pravce mojga tat an moje marne»
PREMI SPECIALI
Fanika Feletig, anni due, per il canto eseguito nella cerimonia di premiazione
Mjuta Povasnica, età ignota, per gli articoli pubblicati dal quindicinale «Novi Matajur»
Na natečaju «Moja vas» v Špetru je nastopila tudi folklorna skupina Raj belj iz Kanalske doline	(Foto	P.	Ceffi
NAJPOMEMBNEJŠE NAGRADE ZA OTROKE
Lendaro Paolo (Bardo/Lusevera) - šotor, darilo predsednika deželnega sveta / tenda, dono del presidente del consiglio regionale Mario Colli.
Zufferli Orietta in Barbara (Grmek/Grimacco) - televizor, darilo predsednika deželnega sveta / televisore, dono del presidente del consiglio regionale Mario Colli.
Fantig Marino (Marsin/Mersino) - fotografski aparat, darilo predsednika deželnega odbora / macchina fotografica, dono del presidente della giunta regionale avv. Antonio Comelli. Berrà Matteo (Debeliš) - kolo, darilo občine Tipana / bicicletta, dono del Comune di Taipana.
Saffigna Claudia (Čenebola/Canebola) - fotografski aparat, darilo občine Fojda / macchina fotografica, dono del Comune di Faedis.
Di Lenardo Alessandro (Solbica/Stolvizza) - kolo, darilo občine Rezija / bicicletta, dono del Comune di Resia.
Alvaro Petricig (Špeter/S. Pietro al Nat.) - čoln, darilo študijskega centra Nediža / canotto, dono del Centro Studi Nediža.
Grilz Pepi (Zabnice / Camporosso) - pisalni stroj, darilo Hranilnice in posojilnice z Opčin / macchina da scrivere, dono della Cassa rurale ed artigiana di Opicina.
Petris Francesco (Zavarh/Villanova delle grotte) - kolo, darilo občine Zgonik / bicicletta, dono del Comune di Sgonico. Prescheren Carla (Ukve/Ugovizza) - televizor, darilo Kmečke banke iz Gorice / televisore, dono della Banca agricola di Gorizia.
Zanutto Serena in Marzia (Sv. Lenart / S. Leonardo) - wal-kie-talke, darilo arh. Simonittija / walkie-talkie, dono del-l’arch. Simonitti.
Borghese Ivan (Barnas/Vernasso) - kmečko orodje, darilo občine Špeter / attrezzi agricoli, dono del Comune di San Pietro al Natisone.
Trinco Fabio (Tarčmun/Tercimonte) - računalnik, darilo občine Sovodnje / calcolatore, dono del Comune di Savogna. Comugnaro Silvia (Mažerole/Masarolis) - šušilnik za lase, darilo verskega lista Dom / set asciugacapelli, dono del bollettino parrocchiale Dom.
I PRINCIPALI PREMI PER I BAMBINI
Petricig Diego (Podbarnas/Sottovernassino) - radiomagnetofon, darilo gradbenega podjetja Benedii / radioregistratore, dono dell’impresa Benedil.
Selensig Bruna (Čedad/Cividale) - zapestna ura, darilo kulturnega društva Ivan Trinko / orologio, dono del circolo culturale Ivan Trinko.
Cencig Igor (Lugano) - zapestna ura, darilo Zveze slovenskih izseljencev / orologio, dono dell’Unione emigranti sloveni.
Wedan Rosanna (Ukve/Ugovizza) - električne orgle, darilo Slovenskega raziskovalnega inštituta / organo da tavolo, dono dello SLORI.
Battoia Stefania (Bardo/Lusevera) - magnetofon, darilo Novega Matajurja / registratore, dono del Novi Matajur.
Clodig Davide (Černetič) - kmečko orodje, darilo Kmečke zveze iz Trsta / attrezzi agricoli, dono deN’Alleanza agricola di Trieste.
Juretig Sandrino (Mersin/Mersino) - računalnik, darilo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja / calcolatore, dono dell’Unione economica regionale slovena.
Di Lenardo Sabina (Njiva/Gniva) - računalnik, darilo mizarske delavnice Planina / calcolatore, dono della falegnameria Planina di S. Pietro.
Gujon Tiziana (Subid/Subit) - računalnik, darilo trgovine Se-boflex iz Trsta / calcolatore, dono della ditta Seboflex di Trieste.
Paravan Valentina (Prapotno/Prepotto) - zapestna ura, darilo trgovine Malalan z Opčin / orologio, dono della ditta Malalan di Opicina (TS).
Lauretig Marco (Grmek/Grimacco) - zapestna ura, darilo zlatarne Škerlj iz Trsta / orologio, dono dell’orificeria Škerlj di Trieste.
Medves Stefano (Ronac/Rodda) - računalnik, darilo podružnice Olivetti iz Čedada / calcolatore, dono della ditta Olivetti di Cividale.
Vogrig Dolores (Klenje/Clenia) - sušilnik za lase, darilo pekarne Talotti / set asciugacapelli, dono del panificio Talotti.
Ostale nagrade so prispevali še:
Hanno inoltre contribuito al monte premi:
Zveza slovenskih športnih društev v Italiji Beneco
Zveza beneških žen
Društvo beneških likovnih umetnikov - Špeter K.d. Rečan '• Liessa di Grimacco
Erlich Antonio (sindaco di Malborghetto / župan iz Naborjeta) dr. F. Škerli - Trst
elettrodomestici Beltramini Cividale
Essebi - macchine per ufficio - Cividale
arch. Renzo Rudi - Cividale
Danieli Natisone - S. Pietro al Natisone
macelleria Beuzer S. Pietro al Natisone
falegnameria Corredig Gino - S. Pietro al Natisone
farmacia Strazzolini - S. Pietro al Natisone
Rosy e Nery - S. Pietro al Natisone
ristorante Tre re - Cividale
tipografia Liberale - Cividale
ristorante Alla Frasca - Cividale
impresa edile A. Specogna - S. Pietro al Natisone
calzature Cumini - Cividale
osteria Fon - S. Pietro al Natisone
negozio Adami - S. Pietro al Natisone
albergo Belvedere - S. Pietro al Natisone
Cattolica Assicurazioni - Cividale
lavasecco Domitilla - S. Pietro al Natisone
estetica L. L. Biliani - Cividale
supermarket Despar Terlicher Amedeo - Scrutto di S. Leonardo
bar Iris - Ponteacco
cartoleria Fulvio Cividale
ottica De Agostini - Cividale
abbigliamento Big masch - Cividale
elettrodomestici Zamero - Cividale
3C - Compagnia commercio combustibili - Cividale
Qualizza Mario - articoli musicali - Cividale
La Cicogna - Cividale
Stilottica - Cividale
orificeria Urbancig - Cividale
cartoleria Muner - Cividale
Gianni Rossi - diffusion moda - Cividale
confezioni Vidussi - Cividale
abbigliamento Santi - Cividale
ottica Daniela Braidotti - Cividale
orologeria Mulloni - Cividale
Bacrì - articoli per l’infanzia - Cividale
confezioni Mirca - Cividale
orificeria Stringher - Cividale
cartoleria Bront - Cividale
cartoleria Graziella - S. Pietro al Natisone
farmacia Fontana - Cividale
ombrelli e cappelli Bier - Cividale
caffè Longobardo Cividale
Caseificio sociale delle Valli del Natisone - Azzida gubane Dorbolò gubane Martlnig gubane Vogrig
pasticceria Catarossi - Cividale
confezioni Tomasetig - Cividale
elettrodomestici Chicchio - Cividale
ferrementa Piccoli - Cividale
calzature Codutti - Cividale
confezioni Boccolini • Cividale
albergo Al Vescovo - Pulfero
alimentari Paravan - Merso sup. di S. Leonardo
,/< Vs\V
VART MOJE MAME
Tu var te moje mame rase puno verdure.
Rase: koranje, idrik, solata, grah, paradižnik, šelin, čebula, česnjak, bleda, kom-pier, kodumeri an jaguce.
Jaguce so tiste, ki so mi buj všeč.
Je an vart zadost ordinan, an če rase puno trave naum-ne, zak moja mama je no malo liena an se ji na da saldu pliet.
Malomanj vsako vičer moja mama zaliva an ist ji pomagan.
Cristian - Liesa
Folklorna skupina iz Ukev je v kratkem času napravila čudeže, zato ni smela manjkati na natečaju «Moja vas»	(Foto	P. Caffi)
MOJA VAS
Ada Tomasetig
Pravce mojga tat
MOJA VAS
Moja vas je zlo majhana, se kliče Ville di Mezzo. So tri hiše velike, tu tistih stojo štiernajst družin, buj gor so druge tri, at stojo tri družine an tu adni stojin ist. Smo osan otruok, dost krat smo vsi kupe, igramo z balonan go na ni njif blizu moje hiše. Blizu naju je paleštra an cierku. Dit paleštri dost krat runajo senjan an pridejo dost judi. At blizu paleštre je an kampo da tennis, po-liete pridejo dost mladih igrat, an mene mi je všeč, dost krat ist an muoj brat gremo igrat. Malo deleč od moje vasi je Hlocje, at so butige, ošterije, šuole, komun, karabinieri an gor gremo kupavat blaguo.
Roberto - Hlocje
Dva govornika na natečaju «Moja vas» v Špetru: na levi župan iz àpetra G.F. Marinig, na desni predsednik deželnega sveta M. Colli, v sredi občinski odbornik iz Špetra C. Adami	(Foto	Petricig)
BIRTIČEVI GODCI V KOBARIDU
an moje mame
Ukve sa na mikna ves mad garame. V Ukvah je 500 ljude. Skr a vsi sa pavre. Pozime sa v vasi. Palete pa greja v puanine v Rauna, v Filca pa tude v dalina. Ukve. Tam pustija žvina paste. Pavre siečaja traua, prpra-vija tude drva za zima. V ves pa pridaja druje ljude na samerfriš.
Anna - Ukve
Petar _ čuje
U nedejo 28. junija 1981, ko se je zaključila fešta za otroke, ki so napisal «temine» za «Moja vas», sem jo zaviu u domačo oštarijo, ker gor na placu pred Istituto Magistrale se ni moglo prid do kioska, tarkaj ljudi je margoljelo okuole njega. Bla je ljepa ura, sonce je peklo in kadar peče sonce, pride tudi žeja.
Kadar sem paršu u oštarijo, so se mi ustavle oči na dvjeh možeh, srednjih ljet, ki sta se pogovarjala za mizo u kotu. Tema njih pogovora je bla «Moja vas».
Adan je biu za njo, adan pruot nji, a kazalo je used-no, da sta dobra par jate! ja.
«Parhajam usako ljeto na «Mojo vas», pa kaj tajšnega ku ljetos njesam še videu. Ples, folklora, kori, petje, skeči, komedije, razstave, (mostre) in tarkaj ljudi!» je začudeno pravu mož z du-gim nuosam an črnimi mo-štači.
«Ja, ja use lepuo an pru, samuo škoda, da je politika!» mu odgovori parjateu, gologlavac, z ardečim, debelim nuosam.
«Ma kajšna politika? Al smo al njesmo usi za ohranit naš dialekt? Al ni lepuo, kar djelajo an pišejo naši otroci? Al mi njesi že stuo-krat povjedu, da si tudi ti za ohranitev našega dialekta, tudi Ciceri in tisti, ki se zbjerajo okuole njega po naših dolinah pravijo, da so za naš dialekt».
«Ben ja, za dialekt, ne pa za gramatikalen jezik!».
«In kaj djelajo otroci za konkorš Moja vas? Pišejo u dialètu, ker gramatikalne-ga jezika jih ni obedan učiu! In vi, ki ste za dialet, zgu-bjate zlato parložnost, ko ne pomagate, da bi tel konkorš Moja vas ra tu še buj velik!».
Študijski center Nediža in Založništvo tržaškega tiska d.d. sta pred kratkim izdala knjižico — zvezki Nediža quaderni — trideset slovenskih dialektalnih pravljic, ki jih je napisala Ada Tomasetig iz Saržente (Občina Špeter).
O tem delu piše Študijski center Nediža v kratkem predgovoru naslednje:
«V pričujoči knjižici z naslovom «Pravce mojga tat an moje mame» je zbranih trideset slovenskih na-
«Eh, saj sem ti jau, če bi ne bluo politike... «Nediža», «Moja vas», Petričič, «Novi Matajur» .... televižjon, propaganda».
«Ma saj tudi ti praviš našemu rjeku: Nediža. Tuole je naša rječ. Moja vas - naša vas - tuo je naše. «Novi Matajur» je naš, kakor je naš Petričič. Ce pa pride televižjon, je samuo pru an lepuo za naše doline, ker ta-kuo nas buj spoznajo po svjete».
«Ma tale ”Moja vas” je samuo na no stran...».
«Al si znoreu? Kakuo samuo na no stran? Pišejo o-troci od staršeu, ki jo mislijo usjeh sort. Al si videu dost Šenku so dali komuni, provinčja, dežela (Region), budgari, ljudje usjeh idej, organizacioni? «Moja vas» je ratala rjes velika, simpatična, važna	( important )
manifeštacion za vse naše doline, za vse naše ljudi».
«Za vse ne!»
«Za vse!»
«Ne, nas ni blizu!»
«Kduo vam brani? Zakaj vas ni blizu?»
«Zak je politika!»
«Nu, pusti politiko, tamburi Po kaj si paršu donas tle, če je politika?»
«Da bi videu, poslušu. Paršu sem iz radovjednost.»
«Pa ti je bluo useč?»
«Muoram reč, da je bluo lepuo, da znajo presneto lepuo organizat. Morebit, da se bliža cajt, da pridemo tudi mi notar!» je rjesno iau gologlavac.
«Pridite, pridite, saj kadar je plešišče parpravjeno, kadar je brejar nared, je usem lahko plesat!» je zaključu parjateu z dugim nosom.
Petar Matajurac
rečnih pravljic Ade Tomasetig.
Ada Tomasetig jih je napisala v govoru Saržente pri Špetru na o-snovi pripovedovanj, ki jih je kot otrok poslušala v Trogarjovi družini.
Nekatere izmed teh pravljic je že objavil mesečnik Dom. študijski center Nediža pa izroča to novo publikacijo predvsem tistim šolnikom, ki bi želeli razpolagati s tako zbirko gradiva in se ga posluževati pri svojem didaktičnem delu».
Ada Tomasetig piše v lepem, pojočem slovenskem dialektu, ki ga govorijo v Nadiški dolini. Zbrane pravljice je prvo tovrstno delo v Benečiji in je avtorica vredna vse priznanje in pohvalo. Zaželjeno bi bilo, da bi trud in pobuda Ade Tomasetig stimulirala še druge naše mlade, saj se skriva na tem področju bogata zakladnica, ki bi jo bilo treba odkriti, ledino preorati. Ob tej priložnosti bi radi čestitali za posrečeno izbiro tudi študijskemu centru Nediža in Založništvu tržaškega tiska.
Prepričani smo, da bodo naši ljudje radi segli po teh pravljicah in kar se nas tiče-kakor nam bo dopuščal prostor - jih bomo od časa do časa objavljali. Tu spodaj objavljamo prvo od zbirke.
I. P.
Krajica Vida
An krat tle u naši dolin je živie-la na liepa an barka’ krajica. Je ži-viela tau Bijačah an je miela punu dikli an hlapcu. Judje od Nadiške doline su ju miei radi, rak jih nie maltrala an je nimar dala buogime tin buozin.
Kar Atila an njega’ rouparji su se parbližuval, krajica Vida je poklicala judi od celè doline, jin je kuozala uzet za sabo, kar su mogli, an usi kupe su šli se skrivat gu Landarsku jamu. Gor su miei uodo, mortou za tuč ušenicu an foran za kruh peč. Kar Atila je paršu du Nedišku doli-nu, je ušafu use vasi prazne.
An dan an roupar je videu, de gu čele se je kjek gibalu. Takua usi su šli go pod čelu an atu su čakal.
Su pasuval tiedni an miesci: Atila an njega rouparji se niesu ganil.
An dan krajica Vida je vidla, da je biu ostu ku še an kiznenik uše-nice. Je poklicala kupe judi an jin je jala:
— Še malu preživmo s tolo uše-nico; je buajš, de je bomo nucal za miet za norca rouparje. —
Takuo drug dan je šla če pred jamu, an grede ki je vesuvala ušenicu, je uekala:
— Tle zaštejta: tarkaj žarni uše-nice, — je uekala — tarkaj žakju ušenice imamu še tau jam! —
Atila, kar je tual videu, je zbrou njega rouparje an se je pobrou do mez dolinu. Takua krajica Vida an nje judje su se uarnil tu njih hiše an su nazaj u mieru živiel.
posluša, in piše
Kakor smo pisali v zadnji številki Novega Matajurja, so nastopili mladi in mali godci našega glasbenika Antona Birtiča iz Mečane na koncertu v Kobariški kinodvorani, v nedeljo 14. junija, skupaj z gojenci glasbene šole iz Tolmina in baletne šole iz Kobarida. Na spodnjih slikah vidimo mlade beneške godce po abecednem vrstnem redu med nastopom v Kobaridu.	.	_	.	_	....
(Foto: Paolo Caffi).
Natale Blasutig iz Ruonca	Paolo	Cedarmaz	iz	Lipe	Albano	Liberale	iz	Čedada
Raffaella Paludgnach iz Arbeca	Romeo	Paludgnach	iz	Arbeca
Roberto Ouercig iz Čel	Dario	Roiatti	iz	Čedada	Graziano	Specogna	iz	Černega	Vrha
Andrea Sturam iz Ruonca	Sabina	Trinco	iz	Ruonca	Stefania	Venuti	iz	Vidma
S. PIETRO 'AL NATISONE
Mostra dell’ex-tempore di pittura Immagini delle Valli Natisone
Kres na Lazih pri Dreki
Spet kresovi za Sv. Ivan
Na vil j o Svetega Ivana zvečer so že od starodavnih časih goreli kresovi na določenih mestih, blizu naših vasi.
Djelo za parpravo kresa je bluo večina parpuščeno otrokam, ki so že mjesce prej znašali na kres suhe veje, suho arbido in podobno. Kadar pa je kres zago-reu, se je zbrala okuole njega usa vas, staro in mlado. Peli so naše pjesmi in na dostih krajih se je oglasila tudi ramonika. Kresove so parpravjuval zmjeraj na istem mestu takuo, da je tudi kraj dobiu ime Krjes: gor na Krjesu, tam na Krje-su, dol na Krjesu...
Tale ljepa navada, ki se ponavlja vsako leto na viljo Sv. Ivana, izhaja iz zadnjega turškega vdora na slovenske tla, kakor so nam pravli naši te stari rajnki. Po zadnji veliki uejski pa se je tale navada opuščala, zgubjala. Te mladi so šli po svjete, doma je ostalo malo otrok in še tiste so učili, naj pozabijo na naše stare navade. U zadnjih letih pa so kresovi spet «oživeli». Videli smo jih po vaseh Nedi-ške, Sovojnske, Rečanske, Srednjske in Idrijske doline. Blizu mosta pod Ažlo je biu narbuj velik krjes Benečije. Goreu je dve noči in dva dni, iz kupa pa se je kadilo cjeu tjedan. še daž ga ni mu pomorit. Ažlani so na-pravli velik «moderni kries». Nič vič suhega veja in suhe arbide. Zbrali so parbližno an taužent automobilskih in kamionskih ponucanih gom. Spravli so jih na tri visoke, okleščene varbe, ki so rastle kupe. Kadar je zvečer začeu krjes gorjet, so se dvigali plameni do 50 metru visoko, dim-kadiž pa je začar-neu luft in vso dolino.
Tudi u Gorenjem Grmeku so imjeli ljetos velik krjes in okuole njega se je zbralo puno ljudi, tudi iz drugih vasi. Bla je prava veselica z muziko in pesmijo.
SV. LENART
Še nikdar tarkaj Ivanu kupe
Sv. Ivana so letos oznanili zvonovi iz Sv. Lenarta z lje-pim tonkanjem na viljo 23. junija zvečer. Drugi dan pa so se zbrali Ivani iz Rečanske doline u kapelici u Hra-stovjem. Zvečer pa so imeli dobro večerjo u Malinskem, blizu Stare Gore, u novem restaurantu Lidie Tuti.
Še nikdar ni bluo zbranih tarkaj Ivanu skupaj, želimo jim puno zdravja, da bi se hljetu zbrali še u večjem številu.
UTANA
Rodila se je Susi Floreancig
Na dan Sv. Petra in Pavla, u pandejak 29. junija se je rodila u čedajskem špitalu Susi Floreancig. Ljepa čiči-ca je pravo veseje za mamo, tata, bratraca Fabrizia, nona, nono in drugo žlahto.
Srečna mama je Chiacig Loretta, tata pa Renzo Floreancig.
Mali Susi želimo puno zdravja in sreče v življenju, ki ga ima pred sabo.
JAGNJED
U petak 19. junija je po dugem tarpljenju umaru u čedajskem špitalu Mario Dorgnach - čeboh po domače. Imeu je 59 ljet. U veliki žalosti je zapustu ženo, hči, sina in staro mamo.
Podkopali so ga par Sv. Lenartu. Puno ljudi ga je spremljalo k zadnjem počitku.
Ohranili ga bomo u ljepim spominu.
I,ANDAR
U sr jedo 24. junija so podkopali u Landarju še mladega moža. Dva dni prej je u-maru u videmskem špitalu Pio Spagnut. Imeu je 60 ljet. Zapustu je u veliki žalosti družino, žlahto in pa-rjatelje. Naj u miru počiva.
L’ex-tempore di pittura «Immagini delle Valli del Natisone» organizzato dalla Associazione Artisti della Benecia a S. Pietro al Natisone in occasione della festa di S. Pietro e Paolo ha raccolto un grosso successo: ben 72 gli artisti partecipanti, provenienti dal Friuli, da Gorizia e Trieste, dalla Slovenia e dalla Carinzia.
L’apertura della mostra, in concomitanza con la premiazione delle opere più belle, è avvenuta sabato 27 giugno presso la Beneška galerija ed ha visto la partecipazione di una vera e propria folla di visitatori ed artisti.
Il significato dell’iniziati-va è stato esposto da Silvano Zompicchiatti a nome dell’associazione: un omaggio alle Valli del Natisone, una aspirazione a conoscersi, un desiderio di cogliere momenti spirituali attraverso l’arte.
E’ stato quindi letto il «verdetto» della giuria, che era composta dai pittori Colò e Tavagnacco, dal critico Rener, dalla «designer» Rosina Zufferli e da Paolo Pe-tricig.
Il primo premio è stato assegnato al pittore Tarcisio Meechia, di Basaldella (Udine); il secondo premio «ex-aequo» ai pittori Švara di Trieste e Tutta di Nova Gorica; il terzo premio a Gior-giutti di Savorgnano del Torre (Udine).
Segnalati i seguenti artisti: Benetik (Austria), Co-muzzo (Udine), Costantinis (Manzano), De Vora (S. Pietro al Natisone), Fabbro (Oleis), Feruglio (Udine), Jacuzzi (Cividale), Kralj (Trieste), Lesa (Colloredo), Poi (Udine), Prestento (Corno di Rosazzo), Rot (Tolmino), Šturm (Caporetto), Zanella (Basaldella).
Alcuni premi sono stati assegnati anche ai ragazzi.
Per le scuole materne a Marjana Debeljuh di Trieste; per le elementari a Simonetta Succaglia di Rualis e Loredana Vogrig di Cividale; per le medie a Daniele Gasparinetti e Gloria Seba-stian di Udine.
Per l’occasione al presi-
IL TRIO DI MOSCA A UDINE
Si è esibito con molto successo al Palamostre di Udine il Trio di Mosca, formato da Aleksandr Bondu-rjansklj (pianoforte), Vladimir Ivanov (violino), Mihail Utkin (violoncello), che ha eseguito musiche di Beetho ven e Shostakovich.
Il Trio vanta al suo attivo più di mille concerti in Eu ropa, in Italia si è esibito in oltre trenta città e anche in .Iugoslavia ha più volte applaudito i virtuosi musicisti sovietici a cominciare da Belgrado, dove nel 1972 vinsero l'arpa d’oro, per seguire con Dubrovnich, Sarajevo ecc.
Ovunque essi si sono esibiti hanno ottenuto consensi più che lusinghieri, dovuti ad una interpretazione me-
dente dell’Associazione Artisti della Benecia, Giovanni Vogrig, è stata donata una artistica targa da parte degli artisti associati. Alla premiazione degli artisti dell'ex -tempore hanno contribuito la Regione, la Provincia, la Comunità Montana, numerosi comuni delle Valli del Natisone, enti e istituti diversi.
Nagrajevanje ex-tempore v Špetru. Prisotne pozdravja član društva beneških likovnih umetnikov Silvano Zompicchiatti, na njegovi desni je predsednik G. Vogrig	(Foto	P.	Petricig)
PISE P ET AR
M AT A J
Iz Nediške doline «delegat» posebne sorte na kongresu Slovenske kulturno gospodarske zveze v Gorici
3
ravigliosa, una maestria ec cezionale, una perfetta coesione, una classe senza precedenti che ben giustificano le critiche superiori ad ogni aspettativa dei giornali ungheresi, della D.D.R., francesi, italiani, jugoslavi.
Ovviamente anche a Udine il successo è stato grande, il pubblico friulano è rimasto così letteralmente senza fia to dinanzi a tanta interpretazione e perfezione stilistica che il Trio ha dovuto concedere il bis.
Il concerto rientra nel quadro delle manifestazioni indette dall’Associazione Italia - URSS che cura i rapporti culturali tra l’Italia e la Unione Sovietica e in particolare all’iniziativa della sezione provinciale di Udine.
Pinuccia Politi
U nedeljo 21. junija je biu u Auditorju u Gorici kongres Slovenju iz cjele naše dežele Furlanje - Julijske krajine - ali občni zbor Slovenske kulturno gospodarske zveze, v katero so uklju-čene, učlanjene tudi slovenske organizacije iz Benečije.
Na tale kongres Slovenju je usaka uključena organiza-cion imenovala in čja pošja-la svoje delegate. Natri iz Be nečije pa se je njeki čudnega zgodilo. Kadar smo se preštjel, dost nas je, smo ugotovil ( konštatal), da je med beneškimi Slovenci adan vič, ku bi muoru bit. Začel so se spraševat, malo-man kregat, kduo ga je zbrau, kduo ga je imenovau, kduo ga je san pošju.
Kajšan Je celuo jau, da njega prisotnost, njega «presenza» ni legal, če ga ni po-šjala na kongres obedna or-ganizacion iz Benečije.
Na tuole sem se oglasu jest in povjedu parjateljam, da je njega prisotnost, kot «delegat» na kongresu, še buj legal, ku kaj snega dru-zega izmed nas.
Parjatelji-delegati iz Be necije so se zadarlli name in začel uekat, kakuo se upam, kaj tajšnega tardit in odločno zahtevali od mene, da jim povjem, kduo je telega posebnega delegata pošju na kongres Slovencev.
Adan od parjatelju me je maloman grabu za vrat: «Povej, povej, kajšna orga-nizacion ga je pošjala tlel» je arju in silu u me.
«Questura!» sem na kratko odrjezu.
«Ki? Kaj? Questura?» so me začudeno uprašali in gledali debelo.
«Ja, Questura ima pravico do svojega delegata na našim kongresu in ta delegat je Pierich Aldo iz Laziča pri Podbonescu!» sem jim še pojasnjeval.
«Ma zakaj je Questura zbrala prav enega «delegata» iz Nediških dolin, kjer so pobjerali podpise (firme), da bi dokazal Andreottiju in
cjeli Italiji, da ne znajo po slovensko in sada ti pošjajo na tajšan kongres, kjer govorijo težko, učeno, grama-tikalno slovenščino, človjeka pru iz Nediške doline?» me je uprašu delegat, ki se je potiu in s facuolam brisu čelo.
«Jest ne zastopim nič vič!» se je oglasu drugi delegat na moji desni strani.
«Zakaj muora bit saldu Benečan. Al ne morejo uša-fat med polilcaji kajšnega Slovenca iz Gorice al pa Trsta? Ne! Za raport ti po-šljajo na takale kongres beneškega Slovenca. V Rusiji so naši Benečani reševali italijanske sudate, ker so se kot Slovenci hitro naučili po rusko. Glih takuo se je dogajalo u Jugoslaviji.
Naši beneški sudatje so bli tolmači ( interpreti) in so lepuo služili italijanskemu «esercitu». Samuo kadar vprašamo naše slovenske pravice doma, nam pravijo: norci, saj vi ujeste Slovenci!».
Nu, kar je je, smo jal in šli spet u dvorano (salo) poslušat, kaj govorijo kon-gresisti.
Za tiste, ki njeso zastopili po slovensko, so ble na razpolago (na dispozicion) slušalke (cuffie) s simultanim prevajanjem ( traduzione simultanea) iz slovenskega v italijanski jezik.
Našega posebnega «delegata» iz Nediške doline smo usi gledali, če bo luožu slušalko (cuffio) na ušesa, da mu bojo tu uha povjedali po italijansko, kar so govorili po slovensko. Ni stegnu po «kujji». «Pride reč, da zastopi to težko, učeno, gra-matikalno, pravo slovenščino brez traduciona!» sem pomislu in takuo so mislili tudi drugi.
Naš rojak - Pierich Aldo iz Laziča je marešjal policije u Gorici, Z nami, Slovenci, je napravu kariero. Začeu je kot semplič policaj in sada je marešjal. že trideset ljet sledi našim or ganizacijonam in je na usjeh
slovenskih manifeštacional u Gorici. Nas ima takuo rad da brez nas bi ne mu živjet
Mož je zmjeraj lepuo, čed no oblječen. Čepru ne muo ra, ti ne da tu uoč. Če pi se ti parbliža, se ti parbližt olikano, garbano, pun spo štovanja, Ijepega vedenja h rafiniranega edukaciona.
Glih takuo se je parbliži med odmorom kongresa nje ga sovasnjanu Giorgiu Ban kiču in Izidorju Predanu Jest sem stau ob oknu ii nategavu uha. Hitro sem za stopu, da ve vič Pierich c kongresu, o proceduri ii strukturah, kot usi drug naši delegati.
«Lahko bi biu naš vodite Ij, naš kapo!» sem pomislu
«Videu sem, da poslušate kar govorijo, še buj napeto še buj z velikim atencionan ku usi mi. Al vam djeh kajšne težave slovenski je zik?» ga je uprašu Izido Predan - Dorič.
«Oh, ne. Je že trideset let ki živim saldu med Sloven ci..».
«Pa ste naredu kajšno šuo lo, da takuo lahko in lepui zastopite gramatikalno slo venščino?» je še silu Predan
«Ah, ne. Imeu sem za ne kaj cajta slovensko murozt (ljubico), pa mi je ona po magala.» Mu je odgovori «poseben delegat» in kada sem jest ču tele zadnje be sjede, sem hitro pogruntu «Poglej, kakuo so inteli gentni naši ljudje, kakui smo inteligentni usi. Nam n trjeba slovenskih šol, da St naučimo gramatikalne slo venščine. Ne. Nam je zadosi da za nomalo cajta dobimi slovensko murozo (al muro za) pa se naučimo pravega gramatikalnega slovenskeg< jezika.
Kaj pa če bi imeli še slo vensko šolo?
Na tuole uprašanje naj od govori gospod Ciceri.
Vas pozdravja Vaš
Petar Matajurac
KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH
PODBONESEC
Demografsko gibanje v letu 1979-1980; Padamo, padamo, padamo - U petih letih šteje komun 208 ljudi manj !
Stari umirajo, malo se jih poroči in puno od tistih, ki se poročijo, grej o živet drugam, zatuo se jih par nas malo rodi, več jih gre živet po svjete kot se jih varne domov, tale je realnost demografskega gibanja u pod-boneškem komunu, ki je — vič al manj — realnost tudi v drugih komunah Benečije. Od 1. januarja 1975 do 31. decembra 1980 smo zgubili u Podbonescu 208 ljudi. Dne 1. januarja 1975 je šteu komun 2136 ljudi, 31. decembra 1980 pa 1932. Ne zgleda, da se bojo reči izbuojšale, ker je zmjeraj vič starih, ki čakajo «odrešenja» in zmjeraj manj rojstev.
V letu 1979 je umarlo 39 ljudi, 24 moških in 15 žen, rodilo se je 14 otruok, 9 či-čic in 5 puobčju u letu 1980 pa jih je umarlo 42, 29 moških in 13 žen, rodilo pa sa-muo 11, (čičic 7, puobčju 4). Leta 1979 se je poročilo 21 parov, v letu 1980 pa 10.
V letu 1979 je odšlo živet u druge komune puno vič ljudi, kot paršlo živet h nam in prav takuo v letu 1980. Samuo adna rječ je pozitivna: obedan od tistih, ki je zapustu komun, ni šu živet čez konfin Italije.
V letu 1979 so umarli:
Battistig Basilio iz Kal, Birtig Erminio od Maršielu (Marsin), Zorza Maria iz Medveša (Marsin), Banchig Edoardo iz Tarčeta, Bonaz Iolanda iz Laziča, Marseu Alessandro iz Maršielu (Marsin), Melissa Alberta iz Laziča, Battistig Federico iz Štupce, Costaperaria Antonio iz Varha, Clignon Dino iz Tarčeta, Manzini Elisabetta iz Podbonesca, Floram Agostino iz Ofjana, Speco-gna Luigia iz Arbeča, Cencig Ennio iz Pačejde pri Črnem Vrhu, Saccù Elena od Tuo-maca (Ruonac), Zorza Aldo od Jereba (Marsin), Battistig Regina iz Marsina, Marseu Giuditta iz Loga, Sueca-glia Pietro iz Krasa, Piatta Antonia iz Ščigli, Iuretig Giovanni iz Loga., Raiz Mario iz Ščigli, Mucig Angela iz Tarčeta, Sturam Maria od Tuomaca (Ruonac), Medveš Guido iz Zapotoka, Blasutig Luigia od Domenisu (Ruonac), Ierset Agostino iz špehuonju (Ruonac), Butterà Gino iz Podvršč, Banchig Angelina iz Tarčeta, Macorig Ignazio iz Ofjana, Crucil Antonio iz Linderja (Log), Domeniš Zenobio iz Bizonta (Ruonac), Banchig Alfonso iz Landarja, Spa-gnut Elio iz Krasa, Raccaro Giovanni iz Bijač, Medveš Basilio od Medvežev (Marsin), Cencig Luigia iz Ornega Vrha, Clignon Luigi iz Ofjana in Raccaro Angelica iz Bijač.
So se rodili:
Baldi Chiara, tata Giuliano, mama Pileggi Anna iz Podbonesca; Specogna Matteo, tata Giovanni, marna Stanig Tiziana iz Podbonesca; Mucig Marco, tata Aldo,
mama Ros Anita iz Tarčeta; Birtig Natascia, tata Gal dino, marna Franz Daniela iz Tuomaca (Ruonac); Domeniš Liana, tata Piergiorgio, marna Gorenszach Chiara iz Bizonta (Ruonac); Domeniš Mila, tata Dario, marna Jure-tig Elsa od Klavorov (Ruonac); Sittaro Marco, tata Gino, marna Zuanella Gemma od Zejcev (Ruonac); Cu-covaz Leano, tata Albino, marna Piani Lucia od Žoržev (Marsin); Gusola Flavia, tata Emilio, marna Crucil Maria iz Ščigli Marseu Maria Pia, tata Gilberto, marna Gujon Luciana od Maršielu (Marsin); Floram Silvia; tata Luciano, marna Dorbolò Luciana iz Ofjana; Dorbolo Daria, tata Virgilio, marna Rinaldi Maria iz Vrha; Mar-seglia Gianluca, tata Nicola, marna Jussa Paola iz Podbonesca; De Mario Cristina, tata Olivo, marna Casanova Consier Dina iz Podbonesca.
So se poročili:
Bonanno Filippo in Pata-nia Adriana iz Podbonesca; Cucovaz Albino in Piani Lucia iz Zorzov (Marsin); Raiz Luciano in Saccù Ester iz Ščigli; Blasutig Romano in Specogna Genoveffa iz Ruonca; Medves Primo in Coren Graziella iz Marsina; Iuretig Silvano in Podorie-szach Adele od Juretičev (Marsin); Chiabai Paolo iz Grmeka in Manzini Bruna iz Ruonca; Bergnach Renato in Cucovaz Daniela iz Podbonesca; Battistig Luciano in Zamberlan Barbara iz Kal; Canalaz Giuseppe in Tonetti Adriana iz Tarčeta; Cont Valentino in Raccaro Maria Luisa iz Sčigli; Sabba-dini Valeriano in Floram Anna Rosa iz Ofjana; Jerep Sergio in Toso Anna Maria iz Podbonesca; Clavora Vincenzo in Pace Marianna iz Ruonca; Mazzer Gianfranco in Cencig Margherita iz štupce; Medves Valentino in Zermano Nilla iz Podvršč; Cont Paolo in Bucchin Antonietta iz ščigli; Specogna Giuseppe in Chiabai Nadia iz Lazica; Tramontin Claudio in Birtig Marina iz štupce; Iuretig Damiano in Ca-sola Filomena iz Marsina; Ierep Silvano in Meyrich Marita iz Ruonca.
So odšli iz našega komuna:
Mucig Vera v Čedad, Chiuch Silverio z ženo in dvema otroci v Torviscoso, Specogna Claudio v Reman-zaoco, Gorenszach Leo v Buttrio, Coren Elvira u So-vodnje, Vogrig Nerina u špe-ter, Juretig Angelo z ženo in 3. sinovi u Tavorjano, Oballa Valentina v Onore Bergamo, Domeniš Dario z ženo u Buttrio, Ierep Sergio u Čedad, Specogna Mariuccia u Milan, Miscoria Mario z ženo u Pinzano al Taglia-mento, Floram Anna Rosa u Tavorjano, Manzini Bruna u Grmek, Domeniš Roberto z ženo in dvema otroci u Moimacco.
So paršli živet u naš komun:
Specogna Luigi iz Civitel-la di Romagna, Melissa Dario iz Doline (S. Dorligo Della Valle), Filaoro Silvia iz špetra, Chiabai Nadia z otrokam iz Sv. Lenarta, Chiuch Silverio z ženo in otrokama iz Torviscose, Mattelig Giuseppe z ženo in otrokam iz Špetra, Birtig Marina s sinom iz Špetra, Patania Adriana s sinom iz Siracuse, Zecchini Salvatore z ženo iz Milana.
Na dan 31. decembra 1979 je živelo u Podbonescu 1991 ljudi.
LETA 1980 Umarli so:
Chiabudini Gino iz Brišč, Mucig Giuseppe iz Arbeča, Cencig Alessandro iz štupce, Pussini Bernardo iz Lazica, Marseu Pierina od Klavore (Ruonac), Battistig Gino iz Kal, Specogna Pio iz Črnega Vrha, Cedermas Pio iz Zapotoka, Floram Pio iz Ofjana, Mucig Luigi iz Arbeča, Mucig Clara iz Vodnjaka (Ruonac), Saran Paolo iz Pocer (Marsin), Specogna Matilde iz Podbonesca, Battistig Lorenzo iz štupce, Medves I solina iz Tarčeta, Dorbolo Valentino iz Ofjana, Marseu Giovanni iz Os jaka (Ruonac), Berghignan Emma od Domenisu (Ruonac), Birtig Livia iz Podvršč, Si-maz Maria iz Loga, Domeniš Aldo iz Podbonesca, Butterà Luigi iz Buterov (Ruonac), Manzini Valentino iz Brišč, Banchig Emilia iz Tarčeta, Cucovaz Celesta iz Marsina, Saffigna Dina iz Sčigli, Banchig Gervasio iz Tarčeta, Medves Carlo od Medvesov (Marsin), Medves Giovanni iz Barda (Marsin), Crast Gino iz Loga, Dorbolo Pio iz Vrha, Dorbolo Luigi iz O fjana, Medves Maria od Medvesov (Marsin), Birtig Giovanni od Domenisa (Ruonac), Gujon Santina iz Gorenjevasi, Melissa Antonio iz Tarčeta, Qualla Teresa iz Arbeča, Crucil Luigi iz Štupce, Cucovaz Valentino iz Dolenjega Marsina, Palud-gnach Virgilio iz Arbeča, Deganutti Firmino iz ščigli, Canalaz Natale iz Tarčeta.
Rodili so se:
Piller Roner, tata Franco, mama Gorenszach Claudia od Maršielu (Marsin), Jer-set Natascia, tata Gianfranco, mama Koren Tatjana iz špehuonju, Cont Tanja, tata Valentin, mama Raccaro Maria Luisa iz ščigli, Mattelig Elisabetta, tata Giuseppe, mama Spagnut Anna iz Bijač, Spagnut Andrea, tata Luigi, mama Filaoro Silvia iz španjuta, Baldi Paola, tata Giuliano, mama Pileggi Annamaria iz Podbonesca, Dorbolò Sandra, tata Paolino, mama Qualla Evelina iz Arbeča, Jerep Ilaria, tata Paolo, mama Cencig Noemi iz Podbonesca, Specogna Martina, tata Alfredo, mama Crucil Bernardina od Domenisa (Ruonac), Specogna Roberto in David, tata Giuseppe, mama Chiabai Nadia, iz Lazica.
Poročili so se:
Di Matteo Ferdinando in Cernoia Daniela iz Ofjana; Juretig Primo in Piani Cin-
zia od Juretičev (Marsin); Trusgnach Marino in Gujon Sandra iz Obal (Marsin); Onesti Umberto in Succaglia Noemi iz Krasa; Piantadosi Gianni in Cedarmas Adele iz Loga; Medves Primo in Medves Loredana iz Barda (Marsin); Trusgnach Paolo in Cedarmas Mariella iz Zapotoka; Specogna Alfredo in Crucil Bernardina od Domenisa (Ruonac); Molinari Fabio in Crucil Patrizia iz Marsina; Cencig Enzo in Piantadosi Fausta iz črnega Vrha.
So paršli živet u naš kamun
Raiz Natalina s sinam iz Prapotnega, Costaperaria E-lio z ženo in dva otroka iz Corno di Rosazzo, Piantadosi Gianni z ženo in otroci iz Čedada, Banchig Elio z ženo in sinam iz Vicenze, Mo-rielaz Dario z ženo in sinam iz Sovodnjega, Piantadosi Gentile iz Roccabascerana, Clavora Giuseppe z ženo iz Belgije, Cencig Giuseppe z ženo in sinam iz Manzana, Piantadosi Fausta s sinam iz Roccabascerana, Valentino Mario z ženo in sinam iz S. Maria a Vico.
So odšli iz našega komuna:
Medveš Giuseppe z ženo in dva otroka u Campofor-mido, Domeniš Laura u Videm, Clavora Vincenzo u Čedad, Gorenszach Claudia u Sappado, Juretig Silvano u Moimacco Medves Valentino u Basiliano, Juretig Maria Teresa u Manzano, Cernoia Alice u Čedad, Gujon Clementina u Premariaceo, Piatta Anna Lia u Videm, Menig Pio z ženo in hčerko u Moimacco, Cucovaz Albino z ženo in dva otroka u Krmin, Cucovaz Emilio z ženo in sinam u Čedad, Orie-cuia Giancarlo z ženo in dva otroka u Čedad, Medves Loredana u Sovodnje, Cernoia Daniela u S. Giovanni al Na-tisone, Cedarmas Mariella u Dreko, Paludgnach Angelo z ženo in tremi sinovi v Čedad, Anzolini Alberto z ženo in hčerko u Čedad, Jerep Antonio in dva otroka u Pre-mariacco, Crucil Vitale z ženo in sinam u Čedad, Specogna Giuseppe u Milan, Melissa Antonietta u Finale Ligure, Petricig Angelina in Valentina u špeter.
Podvršč-Seraing ( Belgio )
U četartak 7. maja je po dugem tarpljenju umaru u mestu Seraing u Belgiji Francesco Butterà, imeu je 60 ljet. Rajnik Franc je biu doma iz Podvršč pri Podbonescu, a je djelu puno ljet u belgijskih minierah. Zad-
Rajnik Butterà Francesco Iz Podvršč
nja dva mjesca je preživeu u špitalu, a nažalost mu nje-so mogli zdravniki nič pomagat. Boljezan je prenašu z veliko potarpežljivostjo in udanostjo. Biu je pošten mož in usi so ga imjeli radi.
Naj gre družini in žlahti naša tolažba, rajnkega Francesca pa bomo ohranili u ljepim spominu.
PRAPOTNO
Steklina u Podarskjem?
Pred kratkim je paršla lisica u vas in — tebe nič, mene nič — šla pred hišo ku-meta in oklala psa. Kumet je poklicu jagra, da je ustre-liu lisico in psa. Zvine so pošjali analizirat u Videm, da bi ugotovili, če sta okuženi s steklino (rabbia silvestre). Gotovo bo daržalo, da je bla lisica stekla, čene se ne parbliža vasi ob belem dnevu, še manj pa se parbliža psu in ga okolje.
ŠPETER
PUOJE
Smart mladega moža
Prerana smart mladega moža in očeta ni pustila u žalosti samuo družine, pač pa c jelo vas. U videmskem špitalu je na hitro umaru Aniceto (Renzo) Blasutig -Urbanu po domače. Imeu je samuo 43 ljet. U veliki žalosti je zapustu mlado ženo in dve hčera.
Njega pogreb je biu u Gorenjem Barnasu, u torak 30. junija.
Ohranili ga bomo u venčnem spominu.
Muoč žensk v Benečiji narašča!
Za pokazat de demografski razvoj naših dolin stoji par sarcu an ženam od Zveze beneških žen an de zatuo buj ku kar se guori, vaja, kar se diela, Bruna Dorbolò, predsednik Z.b.ž., komunski konšilier an poznana kulturna delavka, je med ’dno komedijo za 8, marec an an konšiljo komunal ušafala
cajt porodit ’no liepo an barko čičico, ki se kliče Giulia. Mala Giulia se je rodila v špitalu v Palmanovi v pandjejak 22. junija. Srečan tata je Giancarlo Strazzolini.
Bruni želimo, de bo še naprej miela cajt za nje «komedije», an Giulji srečo, zdravje, veselje, ljubezen an dobro pamet.
H čestitkam se pridružujejo tudi Novi Matajur, Beneško Gledališče, Zveza beneških žen, študijski center Nediža in vsi parjatelji, an jih je ries puno!
GRMEK
VODOPIVEC,
U nedeljo 7. junija je u-maru u čedajskem špitalu Francesco Chiabai - Franc Kuosu po domače. Imeu je 82 ljet.
Rajnik Franc Kuosu je biu zlo inteligenten mož, saj je znu narest usjeh sort re-
Rajnik Franc Chiabai - Kuosu od Vodopivca
či, je biu ročan in sposoban za usako djelo. Med drugim je biu parvi fotograf, ne samuo u naši dolini, pač pa parvi nad Čedadom. S tem njega djelam se je puno po-magu, tudi u cajtu, ko je bla huda mizerija po naših vaseh.
Njega pogreb je biu na Ljesah u torak 9. junija. Naj gre družini in žlahti naša tolažba.
# , Lesena okna
jn balkonska vrata
Vam nudi po ugodni ceni
(Joško - Giuseppe Cucovaz)
Finestre e porte in legno per balconi
A prezzi vantaggiosi
ŠPETER - S. PIETRO AL NATISONE - VIA ROMA, 151 - TEL. 727131
edilvalli
di DORGNACH RINO S. LEONARDO - SV. LENART
Magazzino/Skladišče: Čemur
Tel. 0432 - 723010
Vendita materiali per l'edilizia Prodaja gradbenega materiala