0 4 8 0 210
kanadskih Slovencev
Ko začno ljudje
Mednarodno farmacevtsko podjetje, ki proizvaja in prodaja proizvode v skladu z mednarodnimi standardi
razmišljati o zdravju,
zagotavljanja kvalitete, kot so predpisi Ameriškega urada za hrano in zdravila (FDA) in predpisi Evropske unije (EU).
pomislijo na nas«
Zdravila za humano uporabo Farmacevtske surovine Biosintetični proizvodi OTC zdravila, dietetični in zeliščni proizvodi Veterinarski proizvodi Kozmetični izdelki Zdraviliške usluge
(KRKk
Svojo prihodnost uresničujemo že danes.
KRKA, p.o. Novo mesto, Slovenija, telefon: (068) 312 111, telefaks: (068) 323 152
GLASILO
Established • Ustanovljen 1996
Izdaja
Publisher
Vseslovenski kulturni odbor • All-Slovenian Cultural Committee
Glavna in odgovorna urednica
Editor-in-Chief Nives Čorak
Uredniški odbor
Board of Editors Simona Kenk, Franc Slobodnik, Ivan Plut, Lydia Zaje
Svet revije
Editorial Advisors lože Slobodnik (za VKO), Stane Kranjc (za KSK), Miha Luzar (za Gospodarsko zbornico), Marija Ahačič-Pollak (za radio Glas kanadskih Slovencev), Ivan Plazar, Valentin Batič in Stefan Križnik (za slovenske župnije), Ema Pogačar (za KSS), Frank Novak, Cvetka Kocjančič, Branka Lapajne, Tone Kačinik
Avtorica grafične podobe
Original Graphic Concept Nives Čorak
Naročila in oglasi
Subscription and Advertising Ivan Plut
Naročila, spremembe naslovov, prispevke, oglase
in pripombe pošljite na naslov Subscriptions, change of address, advertising and comments forward to
GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
770 Browns Line, "Kastelic Building" Toronto, ON M8W 3W2, Canada Tel: (519) 884-9413 Fax: (519) 884-4464 E-mail: sdbslo@wchat.on.ca
Prosimo, da ob naročilu oglasa priložite vso potrebno dokumentacijo (logotip, fotografije, tekste), na naročilnici pa označite velikost in število oglasov. Uredništvo si prizadeva, a ne sprejema odgovornosti za točnost podatkov. Besedila ne odražajo vedno stališča uredništva. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je mogoč le s pisnim dovoljenjem. Prispevki so zaželjeni.
For advertising please forward all necessary documentation (logo, photos, texts) and mark the size and number of adds. The editors have made every reasonable effort to provide accurate and authoritative information, but they assume no liability for the accuracy or completeness of the text. Articles do not necessarly reflect the opinion of the Editors. All rights reserved. Reproduction in whole or in part allowed only by written permission. Submissions are welcome.
Tiskano v Kanadi v nakladi 3000 izvodov 3000 copies Printed in Canada
Na naslovni strani • Cover Toronto, Canada
Fotografirala• Photograph by Nives Čorak
iz vsebine
4	Uvodna beseda • Introduction Pisma* Letters
5	Naši bralci sprašujejo • Questions
6	lz Slovenije • From Slovenia
Železarna Ravne prodira na kanadski trg Financial Times o Sloveniji Slovenia's central bank to become BIS member Slovenia's stock market: Got any shares?
7	Novice iz kanadske slovenske skupnosti • News from Canadian Slovenian Community
Učiteljski pevski zbor "Emil Adamič" iz Slovenije na obisku v
Kanadi in ZDA
Belokranjski banket
Slovenski dan 1997
Lipa Park's Open House 1997
Pogovor s Tinetom Končanom
Milica Trebše Štolfa - arhivistka, ponovno v Kanadi
Obisk lazarista Jožeta Mejača
Pohod v korist Doma Lipa
Biserni jubilej gospoda Jožeta Časla
11	Kanadski slovenski kongres • Canadian Slovenian Congress
SLOVENE-SLOVENIAN Predavanje v Domu Lipa Pisma
12	Kanadsko slovenska gospodarska zbornica • Canadian Slovenian Chamber of Commerce
Slovenski inovatorji v gosteh Kanadske slovenske gospodarske zbornice
14	Odprti album • Open Album
Jože Kastelic 16	Oder • Stage
Naročena zmešnjava
16	Knjige • Books
Who were our distant Slovenian ancestors? V Kanadi je izšla knjiga o Venetih v angleščini
17	Umetnost • Art
Rudi Stopar razstavlja v južnem Ontariu
19	Zobozdravstvo
20	Sport • Sport
Slovenski smučarski teden v Vailu (Colorado, ZDA) Sports Club Slovenia Hamilton Balinanje v Slovenskem parku
22	Kulinarika • Gastronomy Oglasi • Classifieds
23	In memoriam
24	Koledar prireditev • Calendar of Events
uvodna beseda
pisma • letters
Sončni in topli dnevi. Poletja vežemo na daljša potovanja in velikokrat odhode v Evropo. V Ontariju so vroči julijski dnevi najlepše preživeti ob številnih jezerih, v hladu gozdnega okolja in spremljavi melodij narave. Precej te sproščenosti nudijo slovenska društva na nedeljskih piknikih, ki so prirejeni v prav taki sredini, ob bazenih, sredi valovite pokrajine. V koledarju prireditev na zadnji strani vam nudimo pregled le-teh.
Bralcem Glasila, in še posebej g. Tinetu Batiču, se opravičujemo, saj smo v prejšnji številki namesto članka "Biserni jubilej gospoda Jožeta Časla" pomotoma objavili intervju z g. Tinetom Batičem, ki je bil namenjen za to številko in zato ni bil dokončno pripravljen. Lektoriranje je za tokratno številko opravila Alenka Rotar.
Uredništvo vam želi čudovito poletje!
Spoštovana gospa urednica!
Prejel sem februarsko številko revije Glasilo. Prav lepo je urejena. Želim Vam veliko uspeha in upam, da jo bodo vsi Slovenci v Kanadi naročili, saj nujno rabimo glasilo, ki bi povezovalo vse Slovence v tej veliki deželi. Prilagam vam naročnino za 1997, obenem pa Vam pošiljam knjigo Veneti -First Builders of European Community in kratek dopis o njej za objavo v Glasilu.
Lepo vas pozdravljam!
Anton Škerbinc Boswell, BC, Canada
Spoštovani bralci!
Z velikim veseljem opazujem naraščajoče število poslušalcev slovenske radijske ure Glas kanadskih Slovencev in naročnikov publikacije Glasilo kanadskih Slovencev, kar dokazuje, da se zavedate vloge teh komunikacijskih sredstev v naši izseljenski realnosti. Naši mladi ljudje se oddaljujejo od organizirane slovenske skupnosti, pa tudi starejši ostajajo osamljeni v svojih domovih. Časopis in radijska oddaja jim prinašata v njihove domove novice iz slovenske skupnosti, slovensko besedo, pesem in kulturo. Vseslovenski kulturni odbor je uvidel potrebo po časopisu, ki bi nas informiral in povezoval, zato je z začetkom letošnjega leta poleg radijske ure začel izdajati Glasilo. Največ zaslug za to ima bivši predsednik Vseslovenskega odbora Jože Slobodnik, ki je s svojo izdatno finančno podporo zagotovil enoletno izhajanje Glasila. Upam, da bodo njegovemu vzgledu sledili tudi drugi slovenski podjetniki v Kanadi. Slovenska podjetja, ki oglašajo v Glasilu, nas seznanjajo s svojo gospodarsko dejavnostjo, obenem pa nam s svojo podporo pomagajo ohranjevati slovensko dediščino v Kanadi in krepiti našim ljudem in njihovim potomcem slovensko narodno zavest.
Za redno izhajanje Glasila je potrebno veliko truda. Vse delo, od pisanja člankov, zbiranja gradiva in lektoriranja, do tehničnega oblikovanja in administrativnega dela člani uredništva in uprave opravljajo brezplačno, ker se zavedajo, kako pomembno kulturno poslanstvo opravljajo. Z naročnino na Glasilo boste pokazali, da cenite njihovo delo in da ste pripravljeni tudi vi prispevati, da bo ta publikacija postala glasilo vseh Slovencev v Kanadi. Le z velikim številom naročnikov bi stroške tiska in poštnine lahko zmanjšali, zato vas prosimo, da se naročite na Glasilo in si tako zagotovite redno prejemanje te publikacije. Da bo Glasilo resnično odsev celotne slovenske skupnosti v Kanadi, vas naprošamo za dopise in poročila o društveni in kulturni dejavnosti. Slovenci se ne zavedamo kako pomembno je, da sami sebi pomagamo pri ohranjevanju slovenstva v Kanadi. Podpora slovenskemu časopisu in radijski oddaji je
Predsednik Vseslovenskega kulturnega odbora
We welcome your suggestions for future articles or issues, submitted in letters to the editor
or privately to editorial members in Slovenian to: n.corak@utoronto.ca
and in English to: lydia.zajc@reuters.com
Or we happily accept faxes to (519) 884 4464 or letters to:
Glasilo kanadskih slovencev, 770 Browns Line,Toronto, ON, M8W 3W2
Vseslovenski kulturni odbor Dragi Jože Slobodnik,
Tebi in sodelavem se prisršno zahvaljujemo, da ste nam poslali novi časopis "Glasilo kanadskih Slovencev". Iskrene čestitke k temu podvigu. Gotovo so morale biti priprave naporne, vendar je medsebojno povezovanje zlasti v prostrani Kanadi nujno za obstoj slovenskega izročila. To nalogo ste si zadali z velikim navdušenjem, zavedajoč se težav.
Tebi in uredniškemu odboru želim obilo uspešega delovanja na mnoga leta.
Bog vas živi!
Dr. Kari B. Bonutti Častni konzul Cleveland, ZDA
Spoštovana glavna urednica!
Po naključju sem prišla do druge številke vašega novega glasila. Omenjam ga tudi v svoji uvodni besedi v novi številki Glasa Slovenije, ki vam ga pošiljam. Ker imam izmenjavo z velikim številom častnikov iz vseh mogočih držav po svetu, predlagam tudi našo izmenjavo. Mi vam lahko pošljemo naš štirinajstdnevnik, vi nam pa pošljite vaš dvomesečnik. Prosimo sporočite mi, če se odločite za to.
Prisrčne jesenske pozdrave vam pošilja
Stanka Cregorič Sydney, Avstralija
naši bralci sprašujejo
Spoštovani!
Pred kratkim mi je direktor Radia Ognjišče izročil vašo revijo z naslovom Glasilo. Z zanimanjem sem jo prebral in vam čestitam k tako velikemu podvigu in pozdravljam vašo skrb, da bi Slovenci zunaj naših meja ostali na ta način še bolj povezani in seveda tudi boljše informirani. Ob branju vaše revije se mi je porodila zanimiva misel, da bi lahko del vaših člankov objavljali tudi na radiju Ognjišče seveda z vašim privoljenjem.
Sam se tukaj javljam v dveh vlogah sem urednik revije za Slovence po svetu NASA LUČ in obenem na radiju Ognjišče vodim oddajo z naslovom Slovencem po svetu. Oddaja je zaenkrat pokrivala zlasti življenje Slovencev po Evropi, ker sam kot urednik Naše luči tudi najbolje poznam njihovo življenje. Sedaj pa se nam ponuja možnost, da bi z vašo pomočjo oddajo lahko obogatili tudi z novicami iz Kanade in morda tudi iz Amerike. Sam bi bil zelo vesel vašega sodelovanja in vaše članke bi objavljal tako na radiju Ognjišče kot tudi v reviji Naša luč. Obstaja pa še novost oddajo Slovencem po svetu lahko poslušate tudi preko interneta, ne vem če poznate to novost. Sam bi bil vesel vašega sodelovanja, saj bi z njim obogatili naš medijski prostor, Slovenci v domovini pa bi še bolje spoznali utrip in delovanje Slovencev na oni strani "luže". Za enkrat bo to vse. Če ste pripravljeni na sodelovanje vam bom zelo hvaležen. Za enkrat pa prav lep pozdrav iz sončne Ljubljane.
Ljubo Bekš Ljubljana, Slovenija E-mail: nasa.luc@eunet.si
v rubriki Naši bralci sprašujejo, vam na vaša vprašanja posredujemo strokovni odgovor iz slovenske ambasade v Ottavvl. Na vprašanja, ki jih zastavljajo bralci in utegnejo zanimati širši krog naših rojakov odgovarja svetovalec veleposlaništva Republike Slovenije v Ottavvi, g. Mitja Štrukelj.
Kaj mora narediti slovenski državljan, ki se želi zaposliti v Sloveniji?
Slovenski državljan, ki se vrne v Slovenijo in se želi tam zaposliti, mora v kraju, kjer se nastani, prijaviti svoje stalno prebivališče. Če je bil v tujini zaposlen več kot eno leto, je oproščen carine pri uvozu osebnih predmetov in pod določenimi pogoji pri uvozu avtomobila, vendar mora v ta namen dobiti potrdilo od veleposlaništva.
Slovenski državljani, ki imajo prijavljeno prebivališče v Sloveniji, se lahko zaposlujejo pod enakimi pogoji, ne glede na to, ali so se vrnili iz tujine ali ne. Kot iskalci zaposlitve se lahko prijavijo tudi na Zavodu za zaposlovanje, na nadomestilo zaradi brezposelnosti pa lahko računajo šele, ko so že določen čas zaposleni.
Kako se lahko tuj državljan zaposli v Sloveniji?
V Sloveniji se lahko zaposlijo le tuji državljani, ki imajo ustrezni delovni vizum, za katerega zaprosijo pri slovenskem veleposlaništvu v tujini. Da bi lahko dobili delovni vizum, jim mora poslodajalec priskrbeti delovno dovoljenje. Le-to izda krajevno pristojni Zavod za zaposlovanje na podlagi ugotovitve, da v Sloveniji ni iskalcev zaposlitve z enakim strokovnim profilom, kot ga ima tujec, ki se želi zaposliti.
Tujci, ki so zaposleni v Sloveniji, imajo enake pravice in obveznosti, kot slovenski delavci in plačujejo enake davke in druge dajatve. Delovni vizum morajo podaljševati pri pristojni upravni enoti v Sloveniji na podlagi vsakokratnega delovnega dovoljenja.
Zakonec tujca, ki se zaposli v Sloveniji in ni slovenski državljan, lahko zaprosi za dovoljenje za bivanje v Sloveniji, ki pa mu ne omogoča zaposlitve.
Tuji poslovneži, ki se nameravajo v Sloveniji ukvarjati s poslovno dejavnostjo, lahko pod določenimi pogoji zaprosijo za poslovni vizum. Tudi vlogo za poslovni vizum z zahtevanimi dokazili je potrebno vložiti pri veleposlaništvu Republike
Slovenije v tujini.
Ali so slovenski izseljenci državljani Republike Slovenije?
Osebe, ki so se izselile s področja današnje Slovenije še v času Avstroogrske ali nekdanje Jugoslavije, so v veliki večini državljani Republike Slovenije, četudi od njenega nastanka še niso urejali osebnih dokumentov. Državljanstvo se ugotavlja na podlagi takoimenovane domovinske pristojnosti. Le osebe s področja, ki je med dvema svetovnima vojnama pripadalo Italiji, in so po drugi svetovni vojni optirale za Italijo, po sporazumu s to državo načeloma niso državljani Republike Slovenije.
Če oseba ni vpisana v evidenci državljanov Republike Slovenije, še ne pomeni, da ni državljan, pač pa mora opraviti postopek ugotovitve državljanstva, katerega lahko sproži tudi s posredovanjem slovenskega veleposlaništva. Najpogosteje gre za osebe, ki so že dolgo odsotne iz Slovenije. Pogosto je ob postopku ugotovitve državljanstva potrebno urediti tudi evidenco o posameznih osebnih stanjih, najpogosteje vpis poroke, ki je bila sklenjena v tujini.
Osebe, ki so vnešene v evidenco državljanov, lahko tako dobijo potni list in druge slovenske dokumente, za ostale pa je najprej potrebno opraviti postopek ugotovitve državljanstva.
Ali lahko postanejo državljani Republike Slovenije tudi osebe rojene v tujini?
Otroka, katerega oba ali vsaj eden od staršev je v času rojstva državljan Slovenije, starši lahko priglasijo za državljana Republike Slovenije. Osebe, starejše od 18 let, lahko to storijo same do napolnjenega 23. leta. Potem priglasitev k državljanstvu ni več mogoča.
Državljanstvo Republike Slovenije pa ne prinaša le pravic, temveč tudi obveznosti, med katere sodi tudi vojaška obveznost.
iz Slovenije • from slovenia
FINANCIAL TIMES
O SLOVENIJI
ŽELEZARNA RAVNE PRODIRA NA KANADSKI TRG
Železarna Ravne je začela prodirati na ameriški trg že leta 1984, ko so prodali prvo stiskalnico v Združene države Amerike. Od takrat pa do danes so prodali še dve stiskalnici v Kanado, dve v Mehiko in oseminštirideset v ZDA. Največjo stiskalnico doslej so naredili za kanadsko podjetje mednarodne družbe Dana Corporation v Thoroldu (Ontario).
Za izdelavo stiskalnice, kakršno je naročilo podjetje v Thoroldu, bi konkurenčna podjetja potrebovalo dve leti, Železarna Ravne pa jo je izdelala in dostavila v šestih mesecih. Skupna teža stiskalnice je 980 ton, zunanja mera delovne površine je 320" X 72", sila stiskanja pa 4000 ton. Služila bo za stiskanje podvozij za tovornjake. Celoten projekt, od izdelave dokumentacije do dostave in instalacije, je stal 4.6 milijona ameriških dolarjev. To je največja tovrstna stiskalnica v Severni Ameriki.
Stiskalnico so sestavili in preizkusili v Ravnah, kjer so predstavniki podjetja Dane podpisali prevzem, potem pa so jo razstavili in pripravili za prevoz. Konec maja so začeli tovornjaki dostavljati dele stiskalnice iz Newyorškega pristanišča v Thorold, kjer je ekipa Železarne Ravne stiskalnico instalirala.
Predstavniki Železarne Ravne so bili presenečeni, ko so v tovarni naleteli na številne Slovence, ki so tam zaposleni, še bolj pa so bili navdušeni nad gostoljubnostjo slovenskih rojakov iz St. Catharinsa, ki so jih pogosto povabili v svojo družbo in jim na ta način pokazali, kako ponosni so na delovne ljudi iz domovine, ki izdelujejo stroje za kanadske industrijske velikane.
HRANILNICA IN POSOJILNICA
SLOVENIA PARISHES CREDIT UNION
725 Brown's Line, Etobicoke, M8W 3V7
Tel: (416) 255-1742 618 Manning Ave., Toronto, M6G 2V9 Tel. (416) 531-8475 23 Delawana Dr., Hamilton _Tel. (905) 578-7511_
Londonski Financial Times je 28. aprila letos izdal posebno prilogo, v kateri sta novinarja Jack Grimston in Kevin Done na šestih straneh predstavila Slovenijo. V uvodnem članku omenjena časnikarja ugotavljata, da je Slovenija po razpadu bivše Jugoslavije postala najbolj uspešna od vseh bivših komunističnih držav vzhodne Evrope in da si bo morala prizadevati, da bo nadaljevala z reformami, če hoče obdržati svoj sedanji ugled in zadovoljiti zahodne opazovalce.
Slovenija je prišla do razpotja, ko se je začela vse bolj zavedati cene za vstop v Evropsko skupnost. Bojazen je najbolj vidna v prizadevanju nekaterih parlamentarnih strank, da bi z zakonom onemogočili tujcem nakupovanje nepremičnin v Sloveniji, ker bi Slovenija, kot majhna država, lahko izgubila svojo samostojnost in identiteto. Poleg tega pa so tuji opazovalci zaskrbljeni zaradi nedavnih ukrepov Banke Slovenije, ki je omejila pritok tujega kapitala, da bi obdržala vrednost tolarja. Ti ukrepi so nekoliko oplašili tuje investitorje, za katere je bila Slovenija privlačna zaradi najbolj impresivnih ekonomskih dosežkov v vsej srednji in vzhodni Evropi. Lani so ji tri vodilne evropske kreditne agencije prisodile najvišjo kreditno sposobnost v tem področju. Slovenija je naredila velik vtis na tuje finančne opazovalce, ker je uredila svoj delež dolga izvirajočega iz bivše Jugoslavije in ker si je v šestih letih zgradila zadovoljivo devizno rezervo ter se je uspešno preusmerila na zahod, toda če hoče svoj ugled obdržati, mora biti bolj odprta za tuje investitorje.
V sestavku o slovenski ekonomiji Kevin Done piše, da so slovenski dohodki na prebivalca že večji kot v Portugalski in Grčiji, dveh najmanj razvitih članicah Evropske skupnosti, in da so kreditne sposobnosti Slovenije enake njenim alpskih sosedam, obenem pa ugotavlja, da nedavni poostreni ukrepi Banke Slovenije glede dotoka tujega kapitala lahko povzročijo zastoj v ekonomiji. Po letu 1993, ko je ES ukinila carino za večino slovenskih proizvodov, gre 60 odstotkov vsega slovenskega izvoza v države Evropske skupnosti, od tega 30 odstotkov v Nemčijo. Zastoj industrije v državah ES bo tako prizadel tudi slovenska podjetja, zato si mnoga prizadevajo, da bi ponovno prodrla na trg bivše Jugoslavije.
Pri analizi slovenske vlade Jack Grimstone navaja, da se obe večinski stranki v parlamentu, LDS in SLS, zavzemata za močno socialno državo, dajeta prednost ekonomiji in si prizadevata za vstop Slovenije v Evropsko skupnost, in da od stabilnosti slovenske vlade ne bo zavisela samo ekonomija, ampak tudi nadalnji ugled Slovenije v svetu.
V	predstavitvi slovenskega bančništva Kevin Done omenja uspešno sanacijo dveh vodilnih slovenskih bank - Nove ljubljanske banke in Kreditne banke Maribor, obenem pa ugotavlja, da je trideset poslovnih bank preveč za majhen slovenski prostor in da ukrepi Banke Slovenije proti prodoru tujega kapitala negativno vplivajo na ljubljansko borzo in na privatne borzne agente.
V	analizi slovenske infrastrukture Jack Grimston piše, da Slovenija veliko vlaga v infrastrukturo, da bi lahko še bolj izkoristila svojo strateško pozicijo med srednjo Evropo in Balkanom. Do leta 2.004 naj bi bil dokončan 500-kilometerski slovenski cestni križ vzhod-zahod in sever-jug. Evropska banka za obnovo in razvoj ter Evropska investicijska banka sta prispevali nekaj posojil za gradnjo, 60 odstotkov denarnih sredstev za ceste pa prihaja od cestnin in davkov na bencin. Slovenija si tudi prizadeva za posodobitev telefonskega omrežja. Medtem ko 90 odstotkov gospodinjstev že ima telefon, še vedno primanjkuje komercialnih telefonskih linij. Telekom namerava do leta 2.000 instalirati 55.000 novih priključkov in zamenjati stari sistem z digitalnim. Naglo narašča tudi število naročnikov na Mobitelove prenosne telefone, katerih število je od leta 1992 naraslo od 2.300 na 50.000, do leta 2.000 pa naj bi jih bilo že 150.000.
Podrobneje so predstavljena podjetja Luka Koper, Merkator, Gorenje, SKB banka in Petrol, od političnih osebnosti pa Marjan Podobnik.
V	prilogi Financial Timesa je Slovenija kljub nekaterim problemom, kot nestabilnosti vlade in prepočasnega izvajanja privatizacije in reševanja drugih problemov, predstavljena dokaj optimistično, kar dokazuje, da tuji opazovalci previdno spremljajo njen gospodarski in politični razvoj.
SLOVENIA'S CENTRAL BANK TO BECOME BIS MEMBER
Slovenia's central bank said recently that it would become a member of the Swiss-based Bank for International Settlements (BIS) group.To do so, the Slovenian National Bank must buy 10 BIS shares at US$12,294 (C$ 16,843) each by the end of May. BIS had invited the banks of Slovenia, Croatia, Bosnia and Macedonia to join but did not include the National Bank ofYugoslavia.Yugoslavia's bank was not invited because it has not been willing to participate in negotiations on how to divide the former federation's assets, valued at about US$660 million (C$904 million), among the new republics. It claims Yugoslavia is the sole successor to the former state. BIS said it would cancel the new members' shares when an agreement was reached. In other news, Slovenia's parliament postposed a session to ratify an association accord with the European Union until the third week in May to allow time for consensus to build. Prime Minister Janez Drnovsek, head of the Liberal Democrats, said there would be further discussions among all the political parties. Slovenia's bid to enter NATO also seems on hold as the United States does not seem inclined to support its membership. Instead, it is likely to only back the three front-runners, Poland, Hungary and the Czech Republic, to become North Atlantic treaty members.These countries are closer to the NATO goals of democracy, a free-market economy and a military which can bring
something to NATO.
••••••••••
SLOVENIA'S STOCK MARKET: GOT ANY SHARES?
Slovenia's fledgling stock market was seen getting a boost in May by foreign investors after news that the nation's central bank will again allow foreign buying.
In February the Bank of Slovenia said it would block foreign investment until buyers open custodian accounts at Slovenian banks.Average daily volume then plummeted to a tenth of its previous level. Watchers expected the first accounts would be opened in May. The bourse now boasts about 28 issues, including: Bank UBK, Petrol, Hipotekarna Banka Brezice, Radenska, drug firm Lek, aroma maker Etol, brokerage Dadas and drug wholesaler Salus. Slovenia's market and shares often suffer from low liquidity as there are few investors and fewer issues.
novice iz kanadske slovenske skupnosti
UČITELJSKI PEVSKI ZBOR "EMIL ADAMIČ" IZ SLOVENIJE NA OBISKU V KANADI IN ZDA Andreja Meh
Vseslovenski kulturni odbor iz Toronta je imel med 25. aprilom in 2. majem 1997 čast gostiti člane Učiteljskega pevskega zbora "Emil Adamič" iz Slovenije. S turnejo po Kanadi in ZDA je zbor "Emil Adamič" s svojim vrhunskim zborovskim petjem kulturno obogatil vse tiste rojake, ki so s svojo prisotnostjo na koncertih podprli njihovo delovanje. Učiteljski pevski zbor Slovenije "Emil Adamič" je bil ustanovljen leta 1925 v Ljubljani na pobudo zborovodje in skladatelja Srečka Kumra, ki je bil tudi prvi dirigent in duhovni vodja zbora. 2e takoj ob nastanku si je zbor zastavil visoke umetniške cilje, ki jih je pozneje s pomočjo skladatelja in zborovodja Emila Adamiča tudi dosegal. Po Adamičevi smrti leta 1936 si je zbor nadel ime po tem znamenitem skladatelju. Člani UPZ Slovenije "Emil Adamič" so učitelji osnovnih, srednjih in glasbenih šol ter vrtcev iz vse Slovenije. Od svojega nastanka, pa vse do danes, zbor predstavlja ne samo uspešno umetniško delo, pač pa opravlja tudi uspešno pedagoško poslanstvo. Pevci UPZ Slovenije so namreč v različnih obdobjih zbora hkrati vodili tudi do 90 otroških, mladinskih in odraslih pevskih zborov. Za svoje pedagoško poslanstvo je zbor prejel najvišje državno priznanje Zagarjevo nagrado in pa Gallusovo
plaketo, najvišje državno priznanje za umetniške dosežke ljubiteljskih kulturnih skupin.
UPZ Slovenije, ki ga uspešno vodi že dvanajst let prof. dr. Mirko Šlosar, je ponesel dober glas o sebi in slovenskem učiteljstvu v daljno Estonijo, Švedsko, Belgijo, Nizozemsko, Nemčijo, Italijo, Slovaško in sedaj tudi v Kanado in ZDA. Doslej je zbor izdal že dve LP plošči, kaseto in zgoščenko z naslovom "Hribi še beli so" pa so poslušalci koncerta v Torontu 26. aprila in v Hamiltonu 27. aprila lahko tudi kupili. Vse skladbe na zgoščenki so priredbe znanih ljudskih pesmi s celotnega slovenskega kulturnega prostora.
Koncert v Torontu je potekal v prijetnem vzdušju, saj se poslušalci kar niso hoteli raziti. Pevci so se predstavili iz katerih krajev so doma in tako so se hitro vzpostavili prijateljski stiki. Med tednom pa so pevci izrabili čas za ogled Toronta in pa seveda zanimivih Niagarskih slapov.
Vseslovenski kulturni odbor se lepo zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri organizaciji kanadskega dela turneje tega znamenitega slovenskega zbora, prav tako pa tudi vsem, ki so pripomogli, da je koncert v Torontu tako lepo uspel. Še posebna zahvala velja župniji Brezmadežne za uporabo dvorane.
BELOKRANJSKI BANKET
Za razliko od drugih let letošnji dan Sv. Jurija, 24. april, ni bil zelen, pač pa je bil zavit v snežno odejo. Za Belokranjce je to že stoletja pomemben praznik. Ker so v Belokranjskem klubu sami Belokranjci, tudi oni slavijo ta dan in v Torontu prirejajo tradicionalni banket "Jurjevanje". Zabava je vedno v cerkveni dvorani na Brown's Line.
Letošnji banket je s svojo prisotnostjo počastil generalni sekretar Rdečega križa Slovenije Mirko Jelenič, ki je tudi po rodu Belokranjec. Prišel je namreč na uraden obisk v Kanado po skupnem dogovoru Vseslovenskega kulturnega odbora, Belokranjskega društva in sekretarja Rdečega križa province Ontario.
Vstopnice za banket so bile že štirinajst dni pred prireditvijo razprodane. Belokranjski sklad je dobrodelno društvo zato je ves dohodek banketov namenjen podpori pomembnih projektov, to pa je
tudi razlog da je njihov banket vsako leto zelo dobro obiskan. Letos so se člani Belokranjskega sklada odločili, da bodo pomagali pri izgradnji in popravilu otroškega zdravilišča Debeli rtič v Sloveniji. Gospod Jelenič je prinesel nekaj pomembnih nagrad za srečelov. Vse srečke, ki so jih prodajale članice Belokranjskega društva, so bile prodane, dobitki pa so bili razdeljeni na banketu. Poleg tega so člani že pred banketom nabirali prostovoljne prispevke, tako da je skupni dohodek prispevkov, srečelova in banketa znašal 7.500 dolarjev. Kot vsako leto je tudi letos del dohodka banketa Belokranjski sklad namenil starostnemu domu Lipa v Torontu.
Dan po banketu smo se Belokranjci poslovili s častnim gostom in mu obljubili nadaljno pomoč. Srečke za tombolo bomo prodajali tekom leta med društvi in ustanovami, dobitke pa bomo izžrebali naslednje leto na "Jurjevanju".
news from Canadian
SLOVENSKI DAN 1997
Frank Novak
Bilo je v jeseni leta 1989, ko so se prvič zbrali za okroglo mizo predstavniki slovenskih organizacij na Niagarskem polotoku z željo po sodelovanju na kulturno-družabnem področju. Rodil seje Slovenski koordinacijski odbor - Niagara. Ob zaključku srečanja je bil z navdušenjem sprejet predlog, naj dobro voljo po meddruštvenem sodelovanju predstavlja vsakoletna vseslovenska prireditev Slovenski dan, ki naj se vrši vsako leto pri drugem društvu in na ta način zbližuje oddaljene slovenske organizacije na Niagarskem polotoku. Prvi Slovenski dan je bil leta 1990, tretjo nedeljo v juniju, pri župniji Sv. Gregorja Velikega v Hamiltonu. Junija 1991, tik pred proglasitvijo slovenske samostojnosti, je bil gostitelj Slovenskega dneva društvo Slovenski Park. Prireditve se je udeležilo nad 1000 obiskovalcev, takrat še z negotovimi občutki ob naglem razvoju dogodkov v domovini. Šele leto kasneje, 1992. leta, ko je bil Slovenski dan v Lipa Parku, blizu mesta St. Catharines, je to praznovanje zaživelo v polnem sijaju. Slovenski dan, do tedaj meddruštveno slavje, je postal obenem tudi praznik slovenske državnosti za vse rojake v tej okolici. To je bilo obdobje velikega navdušenja, ko je slovenska skupnost na Niagari spremljala zgodovinske dogodke v Sloveniji.
V takem vzdušju so se naslednja leta za Slovenski dan zvrstili naslednji gostitelji: društvo Bled v Beamsvillu, društvo Triglav v Londonu, društvo Sava v Breslau in končno leta 1996 zopet župnija Sv. Gregorja Velikega v Hamiltonu. Tako se je začel že drugi krog teh praznovanj, ki so bila še zlasti manjšim, bolj oddaljenim organizacijam v veliko moralno podporo. Vsaka organizacija se je izkazala kot odličen organizator in gostitelj in izrazila željo po nadaljevanju te tradicije.
Slovenski koordinacijski odbor - Niagara, dosedanji pokrovitelj slovenskih dnevov, se zavzema za nadaljevanje teh skupnih nastopov. Hkrati pa se zaveda, da nove razmere predstavljajo velik izziv za vse, ki si prizadevajo, da postane Slovenski dan v bodoče še bolj privlačen. Letos 29. junija je gostitelj prireditve Slovenski dan 1997 letovišče Slovenski Park. Pokrovitelj in gostitelj to pot z navdušenjem vabita širšo slovensko skupnost južnega Ontaria k sodelovanju. Širok skupen nastop bo na ta način potrdil potrebo, da bi ta slovenska manifestacija dobila nove dimenzije praznovanja tudi v bodoče.
Slovenian community
LIPA PARK CELEBRATES OPEN HOUSE 1997
Sylvia Mikolic
It's like a soup. Throw in all the ingredients, let it bubble.The result is something delicious and nourishing for body and spirit. In the same way Lipa Park's Open House, an annual component of the Niagara region's Folk Arts Festival, is a dish made up of many ingredients. A lot of these are invisible, but each in its own unique and irreplaceable way contributes to the wonderful flavor of this annual event. Preparations begin a couple of weeks before with the annual spring cleaning where the grounds are cleared, the flower beds planted, and the windows of Lipa Park Hall are washed. Days before the event takes place, the barbecue pits are prepared, the grass is cut, and the children's play area painted. Several days are reserved for the making of Lipa Park's famous strudel and the soup noodles which, for some, are two definite reasons not to miss the event! A very important ingredient in the Lipa Park Open House "soup" is the food - the kind of food which is only made by Slovenian mothers. At 6:00 in the morning they are already busy in the kitchen preparing 300 pounds of potatoes for salad, over a hundred pounds of pork and chicken schnitzels and just under one hundred pounds of sausage. Meanwhile the men are outside in the barbecue pit roasting the six pigs and two lambs which have also become a part of the delicious tradition at the Open House.
A little later in the morning many other members of the Lipa Park Club arrive, usualy carrying boxes! The baking table is set up and all the different baked goods which are brought in are arranged in colourful plates.Truly, it becomes a feast for the eye as well as the palate. Many bring in their treasured heirlooms for the annual display of objects which are symbols, not only of the history of the Slovenian culture, but also of their own lives. Wooden miniature field implements, hand-made lace and table cloths as well as old and treasured books are some of the items displayed.This display is an important part of the annual Open House at Lipa Park since it not only serves to remind us of our
own cultural heritage but also helps us to share it with others. In addition there is an exhibition of contemporary arts and crafts by members of Lipa Park — a sign that the creativity of our community is alive and well. We were especially privileged this year to have with us an artist and sculptor from Slovenia, Mr. Rudi Stopar, whose work added a particular richness and meaning to the display. There was a short, but wonderful program performed in the outdoor pavilion. Lipa Park's Button Box group, without which any event at Lipa Park would be incomplete, played a number of their cheerful selections and Lipa Park's own group of dancers as well, performed several traditional songs and dances.The folklore group, Soca, from Hamilton graced the event with their usual flawless performance, and the woman's choir Plamen from Toronto provided a note of sweetness.The Veseli Slovenci, from Hamilton, entertained us with their enjoyable selection of music. And then there were the guests, without which any event would be meaningless. We thank the Slovenian people from St. Catharines, Niagara Falls, Hamilton,Toronto, Beamsville and other areas in Ontario that came to help us celebrate our common heritage, and we were happy to note that Father Slobodnik and Father Kriznik from Hamilton and also Father Plazar from Toronto came to visit. Cvetka Kocjancic, Slovenian author, Maria Ahacic Pollak, producer of Slovenian Radio, and Milica Trebse-Stolfa, archivist from Slovenia, were also in attendance. Director of the Heritage Council, Claire Gerencser, and local MPs Lastowka and Cormas also spent some time with us. Later in the afternoon the Folk Arts Festival Queens endowed the Open House with their grace and beauty. The evening's entertainment was provided by Golden Keys from Kitchener, and judging from the lack of space on the dance floor, their music was enjoyed by all. All in all, a very tasty "soup," this Lipa Park Open House 1997.You weren't there? Too bad! Lucky for you, there's always next year!
POGOVOR S TINETOM KONČANOM
Milena Soršak
Tine Končan je letos spomladi končal svojo oskrbniško delo pri župniji Marije Brezmadežne v Torontu. Da ga župljani spoštujejo, cenijo in imajo radi, je pokazal obisk pri slovesni večerji 5. marca 1997. Tine je po naravi skromen, vesten in vztrajen človek, kar je v petindvajsetih letih dela gotovo dokazal. Njegov doprinos slovenski skupnosti se ne da meriti v dolarjih, saj v svoje delo ni vlagal samo časa ampak tudi svoje srce in skrbel za naš center kot svojo lastnino.
Gospod Končan, ali nam lahko poveste kaj o svoji mladosti?
V majhni gorski vasici na Malenskem vrhu nasproti Blegoša sem v zgodnjih jutranjih urah 10. februarja 1932 prijokal na svet kot drugi od trinajstih otrok. Pravijo, da je bilo več kot meter snega, pa so me še tisti dan krstili v župnijski cerkvi sv. Martina. V šolo sem hodil pičla tri leta; vojna in Nemci, ki so zasedli našo lepo domovino, so mi preprečili nadaljne šolanje. Na prejem zakramenta sv. birme meje pripravil pokojni g. Janez Kopač, ki je bil takrat kaplan v naši fari.
Ze kot 10-leten deček ste nastopili prvo službo. Kaj se pa o tem spominjate?
Res je. Šel sem za pastirja na drugo stran Blegoša. Bil sem večkrat moker kot suh, pa še lačen po vrhu. Vsak dan so mi za malico dali steklenico posnetega, včasih že kar zelenkastega mleka in kos nemalokrat že plesnivega kruha. Nabrit kot sem bil, sem mleko zlil stran, sam pa se napil svežega mleka, ki sem ga sam namolzel. Ta služba je trajala le tri mesece.
In potem ?
Na Logu, kjer je bila doma moja mama, niso imeli otrok, pa so mene vzeli k sebi. Ze marca leta 1943 so komunisti ubili mojega strica in tako sem na domačiji, kjer so živele še stara mama in štiri tete, ostal edini "moški".
Sedaj razumem od kod prihaja Vaša vsestranska spretnost in pridnost. Kako dolgo ste ostali pri njih?
Do leta 1947. Potem sem se šel učit orodnega kovaštva k znanemu in odličnemu mojstru Janezu Krmelju, bratu pokojnega Franca Krmelja, ki je živel tukaj v moji soseščini na Foch Ave. Leta 1952 sem šel k vojakom v Petrinje na Hrvatsko. Dve leti kasneje sem se zaposlil v tovarni kos in srpov v Tržiču. Naša družina je bila verna in pokončna,
zato sem vedel, da se mi nič dobrega ne obeta pod tedanjim režimom.
In tako ste začeli kovati načrte za boljšo prihodnost.
Z namenom, da čimprej pobegnem čez mejo, sem se leta 1957 zaposlil na Jesenicah in čakal prave priložnosti. In res sva z bratom kmalu pobegnila v Avstrijo in potem v Nemčijo, kjer sem ostal skoraj 10 let. Za menoj je leta 1960 prišla tudi Mici, s katero sem se poročil. Tam so se nama rodili trije otroci: Zdravko, Mojca in Klavdija. Leta 1967 smo se vsi skupaj podali na dolgo pot v Kanado. Bilo je težko, saj nismo znali jezika, pa tudi denarja nismo imeli. Stane Ulčar nam je pomagal, da nismo spali na golih tleh.
Marsikdo Vas dobro razume, kaj ste morali prestati. Ker ste že marsikaj preživeli, ste vedeli, da boste tudi to premostili. Kako je šlo?
Prva služba je trajala le en teden. Zaslužil sem 53 dolarjev; druga je bila že boljša. Osem mesecev sem delal pri pokojnem Ladotu Sodju, potem pa več let v tovarni baterij.
V tem času ste postali zelo aktivni član slovenske skupnosti.
Res je. Postal sem član Cerkvenega odbora in sem rad priskočil na pomoč, kjer sem pač mogel. Takrat se nam je povečala tudi družina. Na svet je prijokal sin Tomaž. Ko se je Stane Ulčar, ki je skrbel za cerkveno dvorano, ponesrečil, sem jaz priskočil na pomoč. Leta 1974, ko je bila dvorana povečana, pa je nastala potreba po stalnem oskrbniku. Pokojni g. Kopač in drugi odborniki so me tako dolgo prigovarjali, da sem to delo prevzel jaz. Kdo bi si mislil, da bo to trajalo skoraj četrt stoletja.
In kakšni so vaši spomini na ta čas?
Veliko lepega sem doživel, veliko ljudi srečal in jih globlje spoznal. Vsakomur
sem skušal pomagati, kolikor je bilo v moji moči. Seveda ni šlo vedno gladko. Najhuje mi je bilo, kadar sem moral obračunavati s pijanimi ali ljudmi, ki poznajo samo sebe in svoje potrebe. Pa teh ni bilo dosti. Z dobro voljo in potrpljenjem se marsikaj doseže. Upam, da imam veliko prijateljev pri vseh društvih, s katerimi sem delal. Zadnja leta mi je več župljanov rado priskočilo na pomoč, naj omenim le Tineta Straha, Franka Grašiča in Kranka Koščaka. Mojemu nasledniku Mikeu Andrejašu iz srca želim veliko uspeha in zadovoljstva pri opravljanju te službe. Iz srca se zahvaljujem g. župniku Plazarju, cerkvenemu svetu in vsem ostalim za nepozaben večer, dobre želje, darila in plakete.
In kakšni so Vaši načrti za prihodnost?
Sem ljubitelj narave, saj sem rastel v hiši obdani z gorami in gozdovi. Do sedaj ni bilo časa za kakšne daljše izlete. Upam, da bo v bodoče več priložnosti za to. Rad bi prepotoval Kanado in si ogledal lepote te dežele, saj pravijo, da jih ni malo, le daljave so večje. Imam tudi deset vnukov in vnukinj. Rad bi jim posvetil več časa in ne nazadnje tudi svoji ženi Mici.
fr^l ALDOWOOD || IX ! JEWELLERY
Miro or Peter Rak will be happy to discuss with you all the characteristics of Diamonds and other precisius stones.
Alderwood Plaza 857 Brown's Line Etobicoke, ON, M8W 3V7 Phone: (416) 255-4429
MILICA TREBŠE ŠTOLFA -ARHIVISTKA, PONOVNO V KANADI
Mag. Milica Trebše-Stolfa iz Koprskega arhiva že vrsto let obiskuje Kanado in pridno zbira arhivsko gradivo slovenskih društev. Njen letošnji dvotedenski delovni obisk v maju je bil namenjen predvsem zbiranju gradiva in razgovorom s člani Folklorne skupine Nagelj iz Toronta zaradi priprave jubilejne brošure ob 40. obletnici delovanja, pa tudi urejanju in nadaljnjem zbiranju arhivskega gradiva slovenskih društev južnega Ontaria. S Športnim društvom Slovenia iz Hamiltona se je dogovarjala glede realizacije programa njihove turneje v Sloveniji. O nadaljnjem sodelovanju se je pogovarjala s predsednikom Vseslovenskega kulturnega odbora, s predsednikom Koordinacijskega odbora Niagara ter s številnimi drugimi predstavniki društev.
OBISK LAZARISTA JOŽETA MEJAČA
Gospod Jože Mejač je bolj malo časa župnikoval v Torontu, več časa je preživel med Slovenci v VVinnipegu, kjer je za njim ostal nepozaben spomenik -slovenska cerkev, posvečena Lurški Materi Božji. Odkar je bil leta 1941 posvečen v duhovnika, se je na svoji misijonski poti ustavljal na raznih postajah - od Ognjene zemlje v južnoameriški državi Čile, pa do Peruja in Argentine ter Kanade in Dominikanske republike, dokler se ni 1994. leta za stalno vrnil v Ljubljano. V letošnjem maju je bil nekaj tednov v Torontu obiskal je nekatere bivše farane, predvsem pa ga je sem pripeljala priložnost, da je krstil svojo prapranečakinjo. Na življenjski poti g. Mejača ni bilo veliko konstant, zato je še bolj ponosen na priložnost, da je z nitko vere lahko povezal svoje sorodnike. Leta 1943, sredi vojne vihre, je v Ljubljani poročil brata Zorkota in leto pozneje krstil njegovo hčerko Mileno. Po koncu 2. svetovne vojne se je pridružil beguncem v avstrijskih taboriščih, potem pa ga je pot zanesla v Južno Ameriko. Leta 1964, ko se je Milena preselila v Toronto, je vodil novoustanovljeno
slovensko župnijo v Winnipegu in od tam je dve leti pozneje prišel v Toronto, da ji je podelil zakrament svetega zakona. Iz Winnipega je bil 1966. leta pemeščen v Toronto in tako je imel priložnost, da je krstil Milenino prvorojenko Ireno. Potem je bil premeščen nazaj v Winnipeg, pa spet v Toronto, od koder je leta 1981 odšel v Santo Domingo, kjer je ostal polnih trinajst let. Iz Dominikanske republike se je vrnil nazaj v Toronto ravno v času, da je lahko leta 1994 poročil pranečakinjo Ireno, potem pa je odšel preživljat jesen življenja v Ljubljano. Dejstvo, da je letos maja prav on krstil Caroline Jager, je v ponos Sorškovi družini in ostalim sorodnikom. Pred odhodom se je še udeležil poročnega slavja nečaka Marka v Millvvake-ju potem pa se je preko Toronta vrnil v Ljubljano, kjer ga je že čakalo v naprej načrtovano duhovniško delo.
POHOD V KORIST DOMA LIPA
Ludvik Staj an
Predzadnjo nedeljo v maju se je vršil tradicionalni pohod (vvalk-a-thon) v korist slovenskega starostnega doma Lipa v Torontu. Vreme sicer ni bilo preveč toplo, toda 78 udeležencev letošnjega pohoda se ni pritoževalo, saj jih je že sama hoja do Slovenskega letovišča kar dobro ogrela. V Baragovem domu na letovišču so jih sprejeli "letoviščarji", ki se v poletni sezoni za vikende kar redno selijo v svoje počitniške hišice, in ostali rojaki, ki so na letovišče prišli zaradi maše, kosila in družabnega popoldneva. Med udeleženci pohoda je bila najstarejša 75-letna Anica Resnik, najmlajša pa 4-letna Sara Hull. Največ sponzorjev je imel Lojze Žižek, ki je zbral tudi največjo vsoto denarja. Od posameznih darovalcev pa je največjo vsoto za Dom Lipa podaril Belokranjski sklad.
V tej tradicionalni dobrodelni akciji je bilo zbranih več kot 36.000 dolarjev, kar dokazuje, kako močno se torontski Slovenci zavedajo pomena tega starostnega doma. Letos moramo še posebej pohvaliti župnijo Marije Pomagaj, ki se je izredno dobro izkazala. Ob uspehu tega pohoda smo se s
hvaležnostjo spomnili tudi pokojne sestre Mirande, ki se je vsako leto redno udeleževala teh pohodov In nemalokrat zbrala tudi največ sponzorjev.
V	imenu Doma Lipa se vsem udeležencem pohoda prisrčno zahvaljujem za vaše sodelovanje in trud, ki ste ga vložili v letošnji 15. vvalk-a-thon, prav tako pa velja zahvala vsem sponzorjem, ki so omogočili finančni uspeh te nabiralne akcije. Posebej se zahvaljujem gospema M. Rak in C. Arhar za njuno vestno opravljeno delo. Za odlično kosilo na letovišču pa je poskrbela kuharica Milka Zunlc.
BISERNI JUBILEJ GOSPODA JOŽETA ČASLA
Tine Batič
V	župniji Marije Pomagaj v Torontu smo na praznik Sv. Jožefa imeli posebno slavje. Biseromašniku Jožetu Časlu, C.M., smo pripravili lepo presenečenje:
povabili smo ga, da je svojo biserno mašo daroval v tej cerkvi, kjer je dolga leta deloval kot kaplan. Namreč, ravno ta dan je slavil 60-letnico svojega mašniškega posvečenja. Pri praznični večerni maši se je zbralo toliko vernikov iz obeh slovenskih ž upnij, da je bila cerkev polna kot za Bož ič ali Veliko noč. Povabili smo vse Jožete in Jožice, da skupaj z gospodom Časlom proslavijo svoj god. Biseromašnik si je sam izbral pesmi, ki jih je cerkveni pevski zbor odlično zapel. Presenetila nas je gospa Neži Čekuta-Elliot, ki je prišla iz Stratforda, da je slavljencu zapela Counojevo Ave Marijo. Mašo je vodil župnik in superior g. Batič, ki je v
... nadaljevanje na strani 18
kanadski slovenski kongres
SLOVENE - SLOVENIAN
Stane Kranjc
Kanadski slovenski kongres si že dalj časa prizadeva, da utrdi uporabo angleškega izraza "SLOVENIAN in absolutno odklanja uporabo izraza SLOVENE.
Prednost izrazu "Slovene" dajejo posebno v Sloveniji številne publikacije in knjige, ki so v glavnem namenjene promociji Slovenije v svetu. Uporaba "Slovene" se vedno bolj in bolj uporablja tudi na ameriškem kontinentu, kakor tudi drugje po svetu.
Prepričan sem, da se številni pisatelji in uredniki založniških hiš ne zavedajo posledic in škode, ki jo izraz "Slovene" povzroča slovenstvu, posebno v državah, kjer je uradni jezik angleščina. Naj tokrat podprem svojo trditev z gotovimi trditvami, ki so bile že omenjene v preteklosti v raznih protestih in vlogah, posebno pa to velja za sedanjost, saj se slovenska skupnost v Kanadi vsak dan sooča s tem problemom. V Kanadi (menim, da to velja tudi za ZDA in Avstralijo) smo Slovenci poznani kot SLOVENIANS. Ta izraz se je uveljavil pri kanadskih oblasteh in pri vseh slovenskih društvih in ustanovih, vse od Atlantika do Pacifika. V preteklem letu smo se ob priliki ljudskega štetja soočili s kanadskimi oblastmi glede uporabe teh dveh izrazov. Federalno oblast smo obvestili, da SLOVENIANS and SLOVENES pomenita isto narodno pripadnost in smo zato oblast zaprosili, naj to upoštevajo pri uradnem štetju.
Pri angleški izgovorjavi Slovene je na koncu besede "e", ki se ne izgovarja. Angleščina pa ima besedo "sloven", kar pomeni umazanec, zanikrnež (angleška uporaba - lazy, careless, untidy), zato postaneta ta dva pojma največkrat združena.
Dejstvo je, da se večina imen evropskih narodov v angleščini konča na -ian, kot na primer: Russian, Ukrainian, Hungarian, Italian, Slovenian, kakor tudi Canadian, American, Brazilian itd. Konstitucija Republike Slovenije v angleškem prevodu pravilno uporablja izraz SLOVENIAN dobesedno "...Acknowledging that we Slovenians created our own national identity and attained our nationhood based on protection of human rights and freedoms, on the permanent right of the Slovenian people to self-determination..." Z izrazom SLOVENE so nas krstili Francozi, Angleži in "ustanovitelji" kraljevine Jugoslavije. Takrat Slovenci nismo bili suvereni in
nismo mogli odločati o ničemer. Danes pa Slovenci sami krojimo svojo usodo. Knjiga "Slovenian Heritage", I. del, katero je pripravil dr. Edward Gobetz pod naslovom "Slovene ali Slovenian" omenja izjavo slovenskega ameriškega pisatelja in avtorja "English-Slovenian Dictionary" dr. Franka Kerna (1887-1979) takole: "I must admit the bad influence my English-Slovene Dictionary and the English Slovene Reader have in the above matter. The second and the third edition of dictionary were, with the Exception of a few pages, exact reprints from the original edition of 1919, THE WORD "SLOVENE" WAS RETAINED AGAINST MY WISH". Trditev, da sta oba izraza pravilna, pomeni, da obstoja dvoje vrst Slovencev, delitev slovenskega naroda in uničevanje slovenske skupnosti in nespoštovanje, kršenje konstitucije Republike Slovenije. Kanadski Slovenci smo poznani kot SLOVENIANS vse od prvih pisanih virov o naših priseljencih v Kanadi pa do našega slovenskega pokopališča v Torontu, kjer je v kamen vklesan napis: "HERE SLOVENIANS WAIT FOR RESURRECTION"
PREDAVANJ EV DOMU LIPA
V organizaciji Kanadskega slovenskega kongresa je 3. maja 1997 v slovenskem starostnem domu Lipa predaval dr. Dušan Petrač, slovenski rojak, ki že več kot trideset let živi v ZDA in dela na ustanovi Jet Propulsion Laboratoryju, na Kalifornijskem inštitutu za tehnologijo -NASA.
Dr. Petrač se je rodil 28. januarja 1932 v Kropi na Gorenjskem. Gimnazijo je obiskoval v Kranju in maturiral leta 1951. Študij je nadaljeval na Univerzi v Ljubljani in diplomiral iz fizike. Od leta 1956 do 1963 je poučeval fiziko in matematiko na kranjski gimnaziji. Med tem časom je služil dveletni vojaški rok v Makedoniji. Leta 1963 je odšel študirat v Los Angeles, kjer je na University of Californija doktoriral iz fizike. Po končanem študiju je tam tudi nekaj let poučeval.
Od leta 1973 dr. Petrač deluje v ustanovi Jet Propulsion Laboratory, California Institute of Tefchnology - NASA. Med drugimi je bil prvi rezervni član posadke za polet v vesolje. Njegov največji doprinos je odkritje metode za hlajenje merilnika na umetnem satelitu s tekočim helijem, ki je po njem dobila ime. Je član
uglednih znanstvenih združenj in častni meščan Los Angelesa. Prejel je visoka priznanja, med drugimi Mandelssohnovo nagrado za dosežke v fiziki in medaljo NASA za prispevek k vesoljski tehniki. Dr. Petrač je poročen in ima dve hčerki. Obe sta zdravnici in se radi vračata v Slovenijo. Družina Petračevih živi v Pasadeni, Kalifornija. Slovencem, ki so se zbrali v Domu Lipa, je dr. Petrač predaval na temo Raziskovanje sončnega planetarnega sistema in izven njega (Exploration of the Solar Planetary System and Beyond). Na zanimiv način je navzoče popeljal v vesolje s svojimi diapozitivi, posnetki z Marsa in satelitskimi posnetki našega ozvezdja. Govoril je tudi o svojih izkušnjah pri poskusih v breztežnem prostoru. Letalo, ki se hitro dvigne in nato hitro spusti, pridobi kakšnih trideset sekund breztežnosti. Dr. Petrač je obširno govoril tudi o svoji iznajdbi. Satelit je bil že namenjen za polet, ko je dr. Petrač ugotovil, da zaradi pregrevanja merilnik ne bo zdržal. To je tudi javil pristojnim pri NASI, vendar sprva njegovega opozorila niso vzeli resno. Le po matematičnem dokazu in z dokaznimi metodami, kako to popraviti, so mu dali vse možnosti, da je svojo teorijo uresničil.
Po predavanju je dr. Petrač odgovarjal na najrazličnejša vprašanja. Tudi vprašanje, če je katera stvar hitrejša od svetlobe, ga ni spravilo v zadrego. Takoj je povedal, da ve le za eno, in to je naša misel. Predavanje je bilo zelo poučno in zanimivo. Udeleženci so bili še posebej ponosni, da so se lahko osebno srečali s tako uglednim strokovnjakom.
SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA JANEZA E. KREKA
747 Brown's Line Etobicoke, ON, M6W 3V7 Tel. (416) 252-6527
636 Euclid Ave. Toronto ON. M6G 2V9
kanadsko slovenska gospodarska zbornica
SLOVENSKI INOVATORJI V GOSTEH KANADSKE SLOVENSKE GOSPODARSKE ZBORNICE
Spoštovani gospod Kranjc,
Zahvaljujem se Vam za ljubezniv sprejem na občnem zboru Kanadskega slovenskega kongresa, na katerem ste me presenetili z darilom, ki me bo trajno spominjalo na moje službovanje v Kanadi, ter na moja mnoga prijetna srečanja s kongresniki in vsemi rojaki. Kanadskemu slovenskemu kongresu ž elim veliko uspeha tudi v prihodnje, ter prijateljsko sodelovanje s kongresniki drugih držav in narodov.
Vašo vlogo v krepitvi prijateljstva in dobrih odnosov med Slovenijo in Kanado sem poudaril že v svojem kratkem pregledu razvoja diplomatskih odnosov med obema državama. Bodite prepričani, da je vaše delo izrednega pomena, ter da lahko mnogo pripomorete v dnevnih stikih s politiki Kanade ter pri dvigu teh odnosov še na višjo raven.
Za prizadevanje vseh kongresnikov v tej smeri se vam iskreno zahvaljujem.
S spoštovanjem, Marijan Majcen
Dear Stane,
I wish to take this opportunity in extending my most genuine and deepest gratitude and appreciation to yourself, the Congress executive, Congress members and all Slovenian Canadians, in recognizing me for my service to the Slovenian Community over the past several years.The beautiful plaque I received will always remind me of January 15, 1992 - the day Slovenia was officially recognized by Canada as a sovereign nation, as well as the countless weeks, months and years all of us worked in achieving what we have accomplished so far. That day, and all our work, will be etched in my history and memory forever. I must apologize for not being able to attend the annual general meeting of the Congress in early March for this special occasion. I hope to become involved again one day in the Slovenian Community where I can help to further a stronger community in Canada.
Again, thank you for recognizing me in this special way. I am deeply proud of my Slovenian heritage and will continue to work for the cause of Slovenia and for Slovenian Community here in Canada. With my highest regards,
Sincerely Bill Pavlich
Kanadska slovenska gospodarska zbornica je 22. maja 1997 v slovenski restavraciji Linden priredila večerjo za člane Zbornice in za goste iz Slovenije, ki so se po končanem obrtnem sejmu v Pittsburghu oglasili v Torontu.
Ze pred večerjo je bila priložnost za pogovore in za navezovanje medsebojnih stikov, po okusno pripravljeni večerji je sledil kratek sestanek Zbornice, večji del večera pa je bil na razpolago gostom iz Slovenije, da so predstavili svoje dejavnosti.
Mihael Luzar, predsednik Kanadske slovenske gospodarske zbornice je najprej pozdravil vse prisotne in predstavil dva pomembna člana delegacije Slovenskih inovatorjev, gospoda Janka Jermana, svetovalca na Gospodarski zbornici Slovenije, in Gorazda Jenka, svetovalca na Pospeševalnem centru za malo gospodarstvo in vodja Slovenske podjetniške inovacijske mreže.
V svojih uvodnih besedah je Mihael Luzar predstavil delovanje Kanadske slovenske gospodarske zbornice. Zahvalil se je vsem, ki so aktivno zbirali gradivo za izpopolnjeno izdajo Gospodarskega imenika, ki bo predvidoma izšel konec junija, tako da jo bodo rojaki lahko prejeli že na Slovenskih dnevih. Nekaj besed o tej publikaciji sta povedala tudi urednik Frank Brence ter Bili Stajan, ki je bil odgovoren za zbiranje podatkov za osebni telefonski imenik.
Predsednik Zbornice je nato prebral vabilo organizatorjev Slovenskega dneva v Slovenskem parku in povedal, da se je Upravni odbor Zbornice odločil, da bo sodeloval pri tej vseslovenski prireditvi v počastitev Dneva državnosti in Dneva kanadske državnosti, ki sovpada s tem slovenskim praznikom, z razstavo, ki jo bodo pripravili slovenski poslovneži. Za koordinacijo tega sejma je bil izvoljen tričlanski odbor, ki ga sestavljajo Marija Kačinik, Drago Arh in Bili Stajan.
Zelo zanimivi so bili govori predstavnikov slovenske delegacije inovatorjev. Kar osem gostov iz Slovenije se je udeležilo tega srečanja. Najprej je spregovoril g. Janko Jerman, ki je razložil vlogo Gospodarske zbornice Slovenije in njeno sodelovanje s Pospeševalnim
centrom za malo gospodarstvo ter Slovenske podjetniške inovacijske mreže, ki je organizirala slovenski paviljon na obrtnem sejmu v Pittsburghu. Povedal je, da so bili slovenski inovatorji na sejmu deležni velike pozornosti, vendar je Slovencem težje prodreti na severnoameriški kot na evropski trg. Prav zato so bili inovatorji še posebej veseli srečanja s slovenskimi poslovneži v upanju, da bi jim le-ti pomagali navezati poslovne stike v Kanadi. Gorazd Jenko je kot svetovalec Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo predstavil prizadevanje tega centra za pospeševanje obrtniških in inovacijskih dejavnosti.
Predstavnik Tehnološkega sklada je predstavil vlogo tega sklada pri pospeševanju malega gospodarstva in še posebno pri razvijanju nove tehnologije in inovacij.
Glavnim govornikom so sledili posamezni inovatorji, ki so predstavili svoje proizvode, kar je pozneje zbudilo precejšnje zanimanje, še posebej, ker so gostje iz Slovenije prinesli obilo prospektov in brošur, ki utegnejo močno koristiti še zlasti tistim, ki se že, ali pa se nameravajo ukvarjati z gospodarskimi stiki s Slovenijo. Nekatere brošure so še na voljo v pisarni Kanadske slovenske gospodarske zbornice v Torontu.
Srečanje je potekalo v prijateljskem vzdušju in so ga torontski slovenski poslovneži ocenili kot enega najbolj zanimivih srečanj, ki jih je KSGZ do sedaj organizirala, ker so v neformalnem delu večera lahko s slovenskimi obrtniki in podjetniki izmenjali svoje izkušnje in se obenem seznanili možnostmi za sodelovanje. Če bo srečanje obrodilo medsebojno poslovno sodelovanje, se bo še pokazalo, vsekakor pa je KSGZ z organizacijo tega večera pokazala svoje prizadevanje za vzpostavljanje gospodarskih stikov med Slovenijo in Kanado.
MIHAEL ACTION
INTERNATIONAL
REPRESENTING ALL RHEEM PRODUCTS IN SLOVENIA AND REPUBLICS OF FORMER JUGOSLAVIA WE PROVIDE DESIGN AND INSTALLATION OFALLTYPES AND SIZES OF HVAC SYSTEMS - INDUSTRIAL / RESIDENTIAL / COMMERCIAL / INSTITUTIONAL / SPECIALIZED FACILITIES - EQUIPMENT AND INSTALLATION CAN BE PURCHASED AND ARRANGED
FROM CANADA
MEC
GROUP LIMITED
MIHAEL LUZAR TEL:416-255-5920 FAX 416-255-5983 E-MAIL: MECGROUP@INTERLOG.COM
ROCKWOOD OPTICAL
LASTNIK: MARJAN MOZETIČ
A COMPLETE OPTICAL SERVICE PRESCRIPTIONS FILLED
Eye Examinations Arranged Laboratory on Premises Lenses Duplicated Prompt Service
Repairs
Rockwood Mall 4141 Dixie Road, Missisagua Tel: 625 6444
MILAN ELECTRIC ltd
z
ELECTRO FLOW™
Milan Electic ltd.
812 Ridge Road Stoney Creek, ON L8J 2Y8
Tel: 905-643-3076 Fax: 905-643-3381
Partners In Metals
David W. Barrett,
PRESIDENT
220 BRONTE STREET NORTH, UNIT 1 MILTON, ONTARIO L9T 2N9
/ r-ri Spectrum /-' Alloys Inc.
... .	m
STEVE'S RESTAURANT Licensed L.L.B.0.
domača kuhinja domača hrana
876 Brown's Line Etobicoke, ON
Tel: 416-259-1329
OWNED AND OPERATED BYTHE GRBAVAC FAMILY
LINENS FORALL OCCASIONS. LARGE VARIETY OF COLOURS. LET US HELP MAKEYOUR EVENT COMPLETE. 142 STAPELTON AVE. HAMILTON, ON. L8H 3N8
TEL: 905 545 1316 FAX: 905 545 7869 WATS I-800-263-8623
LINEN SPECIALISTS
odprti album
Jože Kaste I ic
pomaga graditi slovensko skupnost v Torontu z ljubeznijo in dobroto
Cvetka Kocjančič
Jože Kastelic je v poslovnem svetu med Kanadčani v širšem Torontu znan kot uspešen in ugleden gradbenik, ki že 40 let vodi svoje gradbeno podjetje in je zgradil že več kot sedemsto hiš, pa v vseh teh letih ni imel nobenega resnega problema z delavci, s kooperanti ali s strankami. Med Slovenci je poznan kot rodoljub, ki že od svojega prihoda v Kanado zavzeto sodeluje pri gradnji slovenske skupnosti, od gradnje skupnih slovenskih objektov, za katere je žrtvoval ne samo ogromno časa in denarja, pa do duhovne gradnje slovenske skupnosti, pri kateri sodeluje kot aktiven društveni delavec. Je eden najbolj zavednih, širokosrčnih Slovencev, ki rad finančno in idejno pomaga vsaki slovenski organizaciji, vsaki slovenski stvari, ki naše ljudi v tujini povezuje. Njegova dobrodelnost presega zgolj kanadsko slovensko skupnost: tudi rojakom v domovini je lahko lep zgled izseljenca, ki v svojih poslovnih uspehih ni pozabil na rodno vas, ne na usodo svoje domovine v težkih časih njenega osamosvajanja.
Luč sveta je Jože Kastelic zagledal na Jožefovo 1920. leta, kot najstarejši od desetih otrok, v Zvirčah pri Hinjah. V tem revnem predelu Slovenije, ki mu pravijo Suha krajina, in v tako številni družini ni bilo razkošja živeli so skromno in za Jož etovo šolanje ni bilo možnosti. Njegovo mladost pa je še najbolj zagrenila II. svetovna vojna. Marca 1945 so partizani brez posebnega vzroka izropali in požgali Zvirče. Ljudje so ogromno pretrpeli, ko so
se znašli brez strehe nad glavo. Tudi vaška cerkev je bila porušena.
Po vojni se je Jože Kastelic, kot veliko njegovih sorojakov, pridružil reki beguncev, nekaj let preživel v taboriščih v Avstriji in leta 1948 pristal v Kanadi.
V Kanadi je moral iti najprej za eno leto na obvezno delo na farmo v Belleville, potem je štiri leta delal na železnici v Torontu. Za gradbeno obrt se je odločil takorekoč po naključju. O svojih začetkih takole pripoveduje: "Še ko sem delal na železnici, mi je neki Kanadčan poceni ponujal zemljišče na Kennedy Road v Scarborough. Kraj je bil primeren za hišo, toda takrat sem imel samo 500 dolarjev prihrankov. Dogovorila sva se, da sem mu preostalo vsoto po obrokih plačeval. Dobil sem ekipo slovenskih obrtnikov in hiša je bila v kratkem času dograjena. Lastniki sosednjih zemljišč so me začeli nadlegovati, naj še zanje zgradim hiše in tako se je začelo. Najprej sem delal hiše za druge, ali pa sem kupil zemljišče, zgradil hišo in jo prodal. Ko sem si na ta način nabral nekoliko kapitala, sem kupil večja zemljišča in na njih zgradil cela naselja hiš. V glavnem sem se ukvarjal samo z rezidenčno gradnjo. Največ sem gradil po zahodnem delu Toronta, pa tja do Etobicoka, Oakvilla, Mississauge in Burlingtona. Zaposloval sem v glavnem slovenske delavce in obrtnike. Slovenci so pridni in sposobni delavci," Jože ponosno pove. "Nanje sem se vedno lahko zanesel,
da smo delo dokončali na čas, pa če tudi je bilo treba delati nadure. Če podjetnik z delavci dobro in pošteno ravna, so tudi oni dobri do njega. Velika opora v podjetju mi je brat Ignac, ki že od leta 1958, ko je prišel v Kanado, dela z mano."
Pri svojih sedeminsedemdesetih letih je Jože Kastelic še vedno aktiven gradbenik, čeprav je že precej popustil. Deloma je temu kriva gospodarska kriza, ki je še posebej prizadela gradbeništvo, saj so cene nepremičnin drastično padle, prav tako kupna moč ljudi, tako da si mnogi novih hiš ne morejo več privoščiti, deloma pa je uvidel, da je čas, da si z ženo privoščita več počitka.
Zena Tončka je doma iz Jožetove sosednje vasi. Tudi ona je z valom beguncev prišla v Kanado, kot gospodinjska pomočnica. Poročila sta se 1956. leta. Jožetu je bila v veliko pomoč. Precej časa je v podjetju opravljala pisarniške posle, po srčnem infarktu, ki ga je preživela pred nekaj leti, pa ji bolj prija umirjeno življenje. Z razumevanjem sprejema in podpira Jožetovo delo za skupnost, saj se zaveda, kako pomembno je zanj, da z rojaki deli svoje blagostanje, kakor tudi svoj dragoceni čas in talente miroljubnosti, ideološke strpnosti in preudarnosti.
Jože nima šol, ampak naravno inteligenco, ki zna iz delovnih izkušenj zbirati modrost in jo pravilno in koristno uporabiti. To ne velja zgolj za njegovo poslovno delo, pač pa tudi na njegovo društveno delo. Je bolj redkobeseden in v svoji skromnosti rajši posluša in dela, kot misli, da je prav, in nikomur ne vsiljuje svoje modrosti, toda kadar ga kdo vpraša o kateri koli stvari, dobi pri njem vedno koristen in pameten nasvet.
Z delom za Slovensko skupnost je Jože Kastelic začel že od vsega začetka, ko se je leta 1953 porodila ideja za gradnjo prve slovenske cerkve na Manning Avenue v
Torontu. Takrat je tudi sarn živel na tej ulici in kot kristjan se je zavedal, da cerkev lahko najbolj poveže slovenske izseljence. In ker naši ljudje niso bili vajeni velemestnega življenja, se je v okviru župnije pojavila ideja, da bi kupili zemljišče in ga uredili v letovišče. Da ne bi ostalo zgolj pri ideji, je Jože sam poiskal in kupil primerno zemljišče v Boltonu, ki ga je leta pozneje prevzela župnija in na njem uredila Slovensko letovišče. Potem so Slovenci v Etobicoke začeli graditi novo cerkev. Jože je s svojim gradbenim podjetjem zgradil prvo župnišče. Največji spomenik njegovega dela in samožrtvovanja pa je slovenski starostni dom Lipa. Koliko denarja je zanj daroval, noče na veliki zvon obešati, pa tudi s tem,
da je dve leti tam prostovoljno delal gradbena dela, se nerad hvali, zato pa tisti, ki poznajo razmere, s ponosom povedo, da brez Jožeta Kastelica torontski Slovenci te pomembne ustanove ne bi imeli.
Jožetove izdatne pomoči je bila deležna tudi njegova rodna vas. 2e ob svojem prvem obisku v Sloveniji, ko so mu vaščani povedali, da bi lahko obnovili porušeno cerkev, če bi imeli denar, je globoko posegel v svojo denarnico in cerkev je bila v nekaj letih zgrajena. Tudi spomenik po vojni pomorjenim vaščanom je Jože sam plačal, deloma zato, ker so na njem imena treh njegovih bratov, deloma pa zato, ker je bila njemu prihranjena podobna usoda, kot triinšestdesetim njegovim vaščanom.
lože Kastelic in Jesse Fliss, M.P. Parkdale High Park, Podelitev priznanja glavnega guvernerja Kanade
Poleg izdatne finančne pomoči za demokratizacijo Slovenije se je Jože vsestransko angažiral na tej in na oni strani luže. V Kanadi se je vključil in izdatno podprl nove organizacije, katerih cilj je združevanje in medsebojno povezovanje Slovencev, kot Vseslovenski odbor, Gospodarska zbornica in Kanadski slovenski kongres. V svoji poslovni stavbi nasproti slovenske cerkve Brezmadežne že od 1991. leta brezplačno daje na razpolago pisarniški prostor, ki ga uporabljata Vseslovenski odbor in slovenski konzul, kadar občasno uraduje v Torontu.
Jože Kastelic je vzgled slovenskega podjetnika, ki je pripravljen svoje blagostanje deliti, saj se zaveda, da mu njegov uspeh nalaga večji dolg do skupnosti. "Nikoli me ni bilo sram povedati, da sem Slovenec. Če si zaveden Slovenec, boš pomagal Slovencem in organizacijam, ki našim ljudem pomagajo in jih družijo." ponosno pove. "Biti Slovenec je lepo, ampak za nas v tujini ni poceni. Veliko se je treba za slovenstvo žrtvovati" resno doda. Jože je eden redkih slovenskih podjetnikov v Kanadi, ki je pripravljen plačati polno ceno za svoje slovenstvo, ne samo v obliki finančne pomoči, pač pa v njegovem nesebičnem razdajanju za Slovence. Vedno je pripravljen priskočiti na pomoč, kadar gre za kako dobro stvar. Pri tem pa se nikoli ne vpraša, kaj bo dobil v zameno. Plakete nekaterih slovenskih organizacij so le skromna priznaja za njegovo pomoč. Med njimi je tudi plaketa, ki mu jo je ob 125-letnici Kanade podelil glavni guverner Kanade v priznanje za njegovo pomoč "sorojakom, skupnosti in Kanadi".
Jože Kastelic ne gleda zagrenjeno v preteklost in javno ne poziva rojake k narodni spravi, pač pa s svojim zgledom -z ljubeznijo in dobroto gradi mostove med Slovenci, ki jih je usoda politično in ideološko razdelila.
oder • stage
NAROČENA ZMEŠNJAVA
V letošnji pomladni sezoni je dramska skupina društva Lipa Park iz St. Catharinsa pripravila veseloigro Naročena zmešnjava, s katero so igralci povsod, kjer so nastopali, ustvarili veselo vzdušje in postregli gledalcem z obilico smeha. Vsebina igre je sila preprosta. Vzeta je iz slovenskega kmečkega življenja pred stoletjem, ko so po podeželju še potovke pomagale iskati kmetom uglednega zeta ali kupiti dobro živinče. Do zmešnjave je prišlo, ko sta se pri županovi hiši ustavila dva mlada fanta, eden zaradi dekleta, drugi pa zaradi kobilice. Zaradi slabe komunikacije je prišlo do zmede, kajti županja, ki je potovki naročila ženina za svojo hčer, je postavnemu kmečkemu fantu, ki je prišel k županu kupovat kobilico, ponujala svojo hčer. Prospektivni Ženin, ki je prišel županu na pogovor glede dekleta, pa je z začudenjem poslušal, ko mu je župan opisoval kobilico. Zmešnjavo sta razvozljali županova hči in njena mlada soseda.
Posredniško vlogo je odlično opravila potovka, kateri je županova hči močno olajšala delo, saj ji je sama naročila, katerega fanta naj priporoči županji. Veseloigra je polna ljudskih dovtipov in modrosti, ki šaljivi vsebini dajejo še bolj komični prizvok. Smeha torej že zaradi same vsebine ni manjkalo, poleg tega pa
izbrala vloge, da so prišli do izraza komični učinki igralcev, še zlasti županje (Pavle Kunej), potovke (Anice Glavač) in župana (Tonija Kočiča).
Vlogi ženinov sta odlično odigrala Pavle Zugič, ki je pri županovih delal kupčijo za kobilico, pri sosedovih pa se je dogovarjal za dekle, ter Ivan Slobodnik. Oba sta pri svojih že kar resnih letih zelo mladostno izgledala, prav tako Ivanka Pleško v vlogi županove hčerke. Vlogo sosedove hčerke pa je občuteno odigrala Silva Mikolič, ki je dokazala, da se z močno voljo da premagati tudi težave s slovenščino. V vlogah kmetov so se predstavili Lojze Suša, Stane Vrstovšek in Jože Mikolič. Vsi, razen Silve, so že takorekoč "veterani" ljudskega odra, saj so pred leti uprizorili že več slovenskih iger. Silva pa ima za sabo že tudi nekaj izkušenj iz kanadskega amaterskega gledališča. Manj opazno vlogo je imela Mary Verhovšek, ki je za odrom skrbela, da nastopajočim ni zmanjkalo besed.
V veseloigri so nastopajoči pokazali tudi svoje pevske talente, saj je večina izmed njih pred leti sodelovala v društvenem pevskem zboru.
Prizadevanje članov Lipa Parka za oživljanje dramske dejavnosti je vsekakor hvalevredno, saj s svojim nastopom krepijo gledalcem čut za slovensko besedo in
knjige • books
WHO WERE OUR DISTANT SLOVENIAN ANCESTORS?
Tony Markun
Scholars have often debated the age old question of where the Slovenian people originated from. It is safe to say that given previous historical theories, most scholars agreed that the Slovenians originated from the Slavic tribes that migrated west from what is now the Ukraine. I have had the pleasure of reading a book by Jožko Savli, Matej Bor and Ivan Tomažič called "VENETI - First Builders of European Community" which traces the history and language of the early ancestors of the Slovenians.
It seems that there has been considerable misrepresentation in terms of historian's view and conclusions as to where the Slovenians originated. History, as it was studied in the latest half of the last century, developed strong nationalistic trend. What this means is that the study of history was used more as a tool that would assure a nation's cultural "superiority" as opposed to delving deeper into the truths that were buried in the past.This attitude has apparently remained in the forefront to this day, pertaining especially to the study of the nations of Central Europe.The authors hope in writing this book was to give a more unbiased and truthful representation of historical facts dealing with our ancestors and the common heritage shared with the people of Central Europe. I was surprised by how this book became so engrossing, because when most young people think "history" they think boring. This is not always the case. I am not going to suggest that everyone go out and read this book cover to cover but if you are interested in finding out a little more of where you are from, pick it up. Besides, you will impress your parent.
V	KANADI JE IZŠLA KNJIGA O VENETIH V ANGLEŠČINI
V	septembru 1996 je izšla knjiga o Venetih v angleščini. V slovenščini so jo že pred leti napisali poznani slovenski raziskovalci in rodoljubi Jožko Savli, Matej Bor in Ivan Tomažič. Angleški prevod je izdala založba Editiones Veneti iz Dunaja, prevedena in tiskana pa je v
umetnost • art
RUDI STOPAR RAZSTAVLJA V JUŽNEM ONTARIU
Marija Ahačič-Pollak
Kipar in grafik in ne nazadnje tudi pesnik Rudi Stopar se umetniškemu ustvarjanju posveča že desetletja v Sloveniji. Človek in narava, odprtost v svet in zaljubljenost v domače kraje je in ostaja kiparju neizčrpni vir ustvarjanja njemu lastnega videnja.
Gospod Stopar, vi ste vsestranski umetnik kipar, grafik in pesnik. Katera dejavnost vam je najbolj pri srcu?
Na vaše vprašanje vam ne bom popol noma odgovoril. Povedal vam bom to, da mi je pač všeč življenje kot tako, z vsem lepim in vsem slabim. Življenje je ena osnovnih dobrin, ki jih človek dobi, kako ga izkoristi, je pa njegova stvar. Jaz ga pač koristim tako, da imam rad življenje in iz tega izhajajo moji kipi, moja grafika. Vsi moji kipi, pesmi in grafike so odraz mojega življenja. Še posebno rad imam kipe. Zakaj? Ker sem pravzaprav njim posvetil več časa in svojega življenja, tako da navadno grafika izvira iz tematike, ki jo obravnavajo kipi. Kipi pa nastajajo tudi po razmišljanju v pesmi in dogodkih okoli mene, blizu in daleč. Rad imam Slovenijo, in ne samo Slovenijo, ampak vse ljudi. Iščem korelacijo med posameznimi ljudmi in kar ljudje počno, to mi da energijo, mi da sliko, da o tem potem razmišljam in kaj naredim.
Ali bi lahko opisali nekomu, ki ne pozna vaših kipov, enega od kipov? Iz kakšnega materijala so narejeni in kakšno tehniko uporabljate?
Moji predniki do šestega kolena so bili v Boštajnu pri Sevnici kovači, prav tako moj oče in jaz. Tudi sam sem strojni tehnik in mi je zato najbližja kovina, tako da so v bistvu in pa v večini moji kipi vsi metalni. Največ uporabljam železo, rabim pa tudi baker, medenino, pa krom pločevino, delal pa sem tudi s kamnom in lesom. Prve teme, ki sem jih obdelal, so bile pripovedi naših pisateljev, ali pa, če hočete, naše legende, ki so nam jih pripovedovale naše babice.
Zdi se mi, da prav to manjka današnjim otrokom. Meni pa so ostale v lepem spominu, zato delam te naše junake -Zelenega Jurija, katerega skulptura je tudi v muzeju v Parizu, Krjavlja s kozo, Jurčičevega Desetega brata, skratka to, kar

je za nas Slovence prepoznavno, vendar je narejeno tudi tako, da morda nekomu, ki ni Slovenec, lahko to razložimo. Nekateri pravijo, da sem kipar, ki ne vari, ampak riše z varilnim aparatom in le-tega uporablja kot čopič. Tudi v Kanado sem
pripeljal s seboj nekaj takih junakov in tudi tukaj ustvarjam še nove skulpture.
Pri Sv. Gregorju Velikem v Hamiltonu sem videla vašo razstavo in lahko rečem, da je izredna. Ali so to največji kipi, ki jih delate?
Delal sem tudi večje kipe, ki imajo prostor v parkih. Sem avtor devetih velikih spomenikov druge svetovne vojne, vendar moram povedati, da vsi moji spomeniki ne poveličujejo človeka kot heroja, ampak njegovo življenje. Zato so vsi ti spomeniki v obliki nekakšnih rož povezanih z naravo.
Kaj pa vaša poezija? Vidim, da imate celo knjižico pesmi.
To je moja druga zbirka. Obe se imenujeta Te moje pesmi. Človek si lahko izbere za naslov zelo zveneča imena, potem pa je vprašanje, kakšna je vsebina. Nočem poveličevati svojega dela. Vsako delo je častno, vsako delo je lepo, sploh, če polni življenje. Prva zbirka je bila imenovana Zavrekl, to je staro ime za lepe slovenske stebre, ki so držali mostove. Druga zbirka Te moje pesmi v pomendranem času, pa je odziv na dogodke pri nas in v sosedstvu. V njej sem izpovedal svoje reakcije, srčne in duševne, na dogodke, ki so se zgodili pri nas.
(Povzeto po radijskem intervjuju.)
m nadaljevanje 16. strani
Kanadi.
Knjiga VENETI' FIRST BUILDERS OF EUROPEAN COMMUNITY, nam daje popolnoma nov pogled na izvor in zgodovino Slovencev. Predstavlja nas kot neposredne potomce praslovanskih Venetov, nosilcev kulture žarnih grobišč.
Veneti so bili (v nasprotju z uradnim zgodovinopisjem) prvo znano slovansko ljudstvo. Preselili so se 1200 pr. Kr. s severa iz Lužiške kulture v sedanjo Avstrijo, Slovenijo, severno Italijo in vzhodno Švico. V njihovem takratnem naselitvenem prostoru še danes najdemo nešteto slovenskih krajevnih in ledinskih imen. Ta imena govore o prisotnosti Slovencev, oziroma njihovih prednikov v Srednji Evropi davno pred prihodom Južnih Slovanov. Čeprav je knjiga pisana iz slovenskega zornega kota, ima velik pomen tudi za zgodovino drugih narodov Srednje Evrope, kateri so v večji ali manjši meri, ne glede na sedanje jezikovne meje, dediči venetskega izročila.
Teorija, da so se Slovenci izoblikovali v Zakarpatskih močvirjih, in da so prišli v svojo sedanjo domovino šele ob koncu 6. stoletja, ni več veljavna, in prav je, da smo se je ¡znebili. Knjiga VENETI predstavlja Slovence kot domorodni narod srednje Evrope. Naši predniki Veneti so bili nosilci srednjeevropske omike in zgodovine že pred Kelti in Rimljani.
V angleški izdaji imamo na osnovi študij Baskovskega in Sanskritskega jezika tudi zelo uspešne primerjave slovenščine z najstarejšimi, a še prepoznanimi prvinami prajezika Evrope. To so imenitne stvari. Knjiga VENETI je nujno branje za vse poznavalce zgodovine in posebno za vse Slovence.
Knjiga VENETI je trdo vezana z lepim ščitnim ovojem, vsebuje 534 strani, 150 ilustracij. Cena je 35 kanadskih dolarjev za Kanado, 29 ameriških dolarjev za ZDA. (Poštnina je že vključena v ceno.) Za večja naročila nudimo popust. Kdor želi več informacij, lahko piše na naslov:
Anton Škerbinc Site I Box 17 RR1 Boswell, BC VOB 1 AO Canada
nadaljevanje 10. strani
pridigi orisal slavljenčevo mašniško pot: od Gornjega Grada v Savinjski dolini, preko Ljubljane, Skopja, Kosova, Kitajske, Združenih držav Amerike pa do Winnipega, Montreala in seveda Toronta, kjer je bila njegova najdaljša ž ivljenjska postaja.
Pri slovesni maši so poleg župnika Tineta Batiča in biseromašnika g. Časla somaševali še g. Ivan Plazar in g. Pavle Novak ter g. Jože Plut, ki je prišel iz Ljubljane, da je pred Veliko nočjo vodil duhovne vaje in duhovno obnovo v Torontu. Po biseromašniškem blagoslovu smo šli v dvorano, kjer so članice ž upnijske Katoliške ženske lige pripravile pravo gostijo. Pečenega odojka, biseromašnikovo najbolj priljubljeno jed, je preskrbel g. Marjan Gorjup (Florence Meat). Slavljenec je kar žarel od zadovoljstva. Pred jedjo je zmolil blagoslov, v svojem nagovoru pa je spregovoril o doživljajih s prehojene duhovniške poti.
Gospod Jože Časi se je rodil 22. septembra 1908 v kraju Podhom v zgornji Savinjski dolini. Materi Uršuli in očetu Antonu se je rodilo sedem otrok: pet fantov in dve dekleti. Poleg Jožeta si je duhovniški poklic izbral tudi njegov starejši brat Franc. Časlova družina je spadala v faro Sv. Frančiška Ksaverija v današnjem Radmirju. Po osnovni šoli je Jože hodil dve leti v gimnazijo v Celju, nato pa je šolanje nadaljeval v Mariboru. Zelo ga je zanimala zgodovina, zato je po gimnaziji odšel študirat zgodovino na ljubljansko univerzo. S srcem in dušo je deloval v prosveti, rad je pel in nastopal. V misijonsko družbo je vstopil avgusta 1933. leta. Ze štiri leta pozneje je bil posvečen v duhovnika. Še isto leto, julija 1937. leta, je odpotoval v Kosovsko Mitrovico, da bi tam kot mlad duhovnik pomagal škofu Gnidovcu, ki je povsod iskal duhovnike za delo med Makedonci in Albanci. Leta 1939 je šel misijonarit na Kitajsko. V semenišču v Pekingu, kjer so delovali Francozi, je srečal rojaka g. Wolbanga, pozneje pa je prišel tja še g. Janez Kopač.
Na Kitajskem je g. Časi ostal deset let, nakar je moral skupaj z drugimi misijonarji zapustiti Kitajsko in tako je decembra 1949. leta prišel v Rim, od koder je pozneje odšel v Philadelphijo, ZDA. Od tam je bil dodeljen skupini, ki je delovala v Emmitsburgu v državi Maryland, kjer je živela in delala znana usmiljenka Elizabeta Ana Bayley Seton, ki jo je papež Pavel VI. leta 1975
proglasil za svetnico. Od tam je g. Časi v poletnih mesecih začel zahajati med Slovence. Tako zaznamo njegovo ime v Torontu že leta 1951. V Montrealu je bil župnik od 1957. do 1965. leta, ko je prišel za kaplana v župnijo Marije Pomagaj v Toronto. Leta 1967 je bil premeščen za župnika v Winnipeg, od koder se je po nekaj letih vrnil nazaj k Mariji Pomagaj, kjer je bil kaplan vse do decembra 1995, ko se je preselil v župnijo Brezmadežne na zasluženo upokojitev.
Rad hodi na sprehode, pokadi kakšno cigareto in če dobi sogovornika, pokramlja o svoji dolgi in zanimivi ž ivljenjski poti. Pri svojih častitljivih letih je še čil in krepak možak in nestrpno čaka, da bo napočilo leto 2000.
Anthony Klemenčič
B.Sc., LL.B. SLOVENSKI ODVETNIK
Tel: (416) 251 5281 Fax: 416) 251 0029
332 Browns Line, Toronto, ON M8W 3W2
BrantStreetStation
BORIS MOZETIČ 760 Brant Street
Burlington, ON.
Tel: 905-632-8465
zobozdravstvo
V rubriki Zdravje nam dr. Tone Kačinik odgovarja na nekaj splošnih vprašanj o zobozdravstu
ZOBNA HIGIENA
Bolezni zob je lažje preprečiti, kakor zdraviti. Čistoča zob zmanjšuje dovzetnost zob za zobno gnilobo, prav tako pa je pomembna za zdrave dlesni. Če ne skrbimo redno za odstranitev zobnih oblog in zobnega kamna, se dlesni akutno vnamejo. Na zunaj se to kaže tako, da so dlesni nabrekle in ob najmanjšem dotiku krvavijo. Vnetje ima za posledico resorbcijo kosti (kost okoli zob se začne razkrajati). Zob se zaradi znižanja kosti, ki ga obdaja, prične majati. Zaradi obolenja dlesni (paradentoze) je pogosto bolniku treba odstraniti povsem zdrave zobe.
Zobnega kamna ne moremo sami odstraniti in je zato potrebno, da gremo vsakih šest mesecev k zobozdravniku, da nam ga on strokovno s pomočjo raznih instrumentov odstrani. Tisti, ki se jim zobni kamen bolj pogosto nabira ali imajo obolele dlesni, naj gredo na čiščenje zob vsake 3 do 4 mesece. Zobni kamen nastaja kot rezultat usedanja kalcijevih soli na beljakovinsko substanco, pomešano s slino in bakterijami. Tudi zobna obloga (dental plaque) draži dlesni. Ker pa je ta obloga mehka, jo lahko sami dokaj uspešo odstranimo.
Osnovni zobni čistilni pribor sestavljajo zobna ščetka, zobna krema in svilena nitka (dental floss). Poleg omenjenih imamo še druge pripomočke, kot zobotrebec (tooth pick), majhno medzobno ščetko (proxy brush), vodno črpalko (water pick), ki pod močnim pritiskom prebrizgava diesen in medzobne prostore. Čiščenje z vodnim pritiskom je posebno koristno za ljudi, ki imajo protetične nadomestke - mostove, ker se pod njimi včasih nabira hrana in jo vodni curek lahko odplakne. Pritisk vodnega curka se z regulatorjem lahko uravnava , od nežnega št. 1 do najmočnejšega št. 6.
Zobno ščetko je priporočjivo zamenjati vsake tri mesece, ker z uporabo ščetine
izgubijo svojo čistilno moč s tem, da se prično kriviti in upogibati. Namen ščetin ni le čiščenje zobnih površin, ampak tudi žepkov med zobom in dlesnijo, kjer se rada zadržuje hrana, ki povzroča zobno oblogo in vnetje dlesni.
Navodilo za pravilno čiščenje zob: zobno ščetko postavimo poševno na lične površine zgornjih zob, tako da ščetine ščetke z zobno površino napravijo 45 stop i n j s k i kot. Nato roko krožno premikamo in na koncu za zgornje zobe potegnemo navzdol, za spodnje pa navzgor. Ne pozabite komolec roke toliko vzdigniti, da s ščetko dosežete tudi tiste ploskve zob, ki so čisto zadaj na obeh straneh čeljusti. Grizne površine zgornjih in spodnjih zob, kakor tudi zgornja površina jezika, pa se očistijo s premikanjem krtače nazaj in naprej. Čiščenje jezika je zelo pomembno, ker se na njem zadržujejo ostanki hrane in nešteto bakterij, ki povzročajo vnetje dlesni. Pri nakupu zobnih krem izbiratje takšne, ki vsebujejo fluor in jih je odobrilo ontarijsko zobozdravstveno združenje. Zobe po možnosti umivajte po vsaki jedi, ali pa vsaj zjutraj in zvečer pred spanjem.
Svileno nit (dental floss) navadno uporabljamo zvečer, preden gremo spat. Nitko navijete na oba kazalca tako, da imate med njima okoli 2.5 cm napete nitke, ki jo z rokami in s pomočjo jezika vodite med stične površine zob, v katere penetrirate z žagajočimi premiki. Nato z nitko podrgnete po medzobnih površinah in celo malce pod dlesen. Če nitke ne uspete spraviti med površine, ali pa se vam pri vsakem poskusu pretrga, opozorite na to svojega zobozdravnika. V kolikor se boste držali navedenih navodil, boste uspeli razbiti proces zobnih oblog, ki potrebujejo približno 24 ur za svojo formacijo.
BOLEZNI IN POŠKODBE ZOB
Najpogosteje pride do poškodbe mlečnega ali stalnega zoba zaradi direktnega udarca na zob ali pa indirektno, kadar se spodnja
čeljust nenadoma nepričakovano nasilno zapre zaradi kakršnega koli vzroka.
Permanentni zgornji sekalci so najbolj podvrženi direktnim udarcem. Tudi pri poškodbah je najbolj važna preventiva ali preprečitev. V ta namen se pri športu uporabljajo preventivne ustne in obrazne naprave. Ustne naprave so v glavnem individualno narejena zaščitna sredstva, ki jih športnik natakne na zobe. Zunanji zaščitnik se nahaja zunaj obraza in je običajno pritrjen k čeladi (na primer pri igranju hokeja). Ustna zaščitna sredstva ne varujejo le zob, temveč absorbirajo tudi udarec na glavo in vrat, do katerega pride pogosto pri telesnih kontaktnih športih.
Kadarkoli gre za poškodbo mlečnih zob je vselej najbolj važno, če bo poškodba vplivala tudi na stalni zob, ki se še pripravlja. Dokaj pogosta poškodba pri sprednjih mlečnikih je vgreznjenje le-teh v čeljustno kost. To se navadno zgodi pri padcu na rob mize ali na rob umivalnika. Če tako poškodovani zob potem še odmre, ga je najbolje izdreti, ker se bo začetna poškodba stalnika le še bolj zakomplicirala. V primeru, da pride do okrušenja stalnega zoba, pa bo terapija oziroma zdravljenje odvisno od razsežnosti okvare. Včasih lahko odkrušeni, oziroma odlomljeni zob dogradimo z navadno belo plombo. V bolj resnih primerih pa je potrebna krona, ali pa celo zdravljenje korenine. Vsak primer je treba glede na okoliščine individualno obravnavati, upoštevajoč pacientove želje in klinične izvedljivosti.
sport
SLOVENSKI SMUČARSKI TEDEN V VAILU (COLORADO, ZDA)
Dr. Tone Kačinik
Po slovenskem smučarskem vikendu v Windhemu, New York, februarja letos, smo vsi zagreti smučarji nestrpno pričakovali odhod v Vail, Colorado. Teden smučanja v aprilu je pod vodstvom Ivana Kamina organizirala slovenska skupina v New Yorku.
Letos je odšla v zasneženi Vail iz Ontaria le manjša, štiričlanska skupina. Nekateri izmed nas se redno udeležujemo spomladanskih smučarskih izletov, s katerih se vračamo z obilico nepozabnih spominov, duševno spočiti in telesno okrepljeni, posebno v nogah. Čisti gorski zrak in z belino prekrita smučišča, ki se v soncu lesketajo kot z diamantnim prahom posute preproge med gorskimi iglavci, ti jemljejo dih ne le zavoljo prirodnih lepot, temveč tudi zaradi redkejšega ozračja, saj se vendar prevažamo po gorskih vrhovih, ki so višji kot naš Triglav.
Smučanje, kot rekreacijski šport, pride do polne veljave, ko se s svojimi prijatelji v manjših ali večjih skupinah spuščaš po zasneženih strminah ali pa po položnih planjavah. Tedaj doživljaš popolno duševno sprostitev, ki se prijetno nadaljuje s skupnim kosilom, ki smo ga
REZULTATI TEKMOVANJA V VELESLALOMU COPPER MT., COLORADO
Moški - prvih deset
1.	Tim Kosem - Cleveland, Ohio Z - 36.40
2.	Dominik Dolenec - New York,NY S - 35.50
3.	Jan Jordan - Brooklyn, NY	S - 36.60
4.	Ivan Kamin - Middle Willage, NY Z - 36.90
5.	Gregor Kaisek - New York, N.Y S - 37.00
6.	Gregor Sodja - Syracuse, NY S - 38.00
7.	Metod lic - Cleveland, Ohio Z - 38.50
8.	Anton Kačinik - Toronto, Canada Z - 38.50
9.	Juhn Košir-Pittsburgh, PA	S -40.00
10.	Dave Walker- New York, NY S - 40.00
Ženske - prvih deset
1.	Manja Kerstein - Washington, DC S - 39.50
2.	Nina Kaiser - New York, NY S - 40.80
3.	Polona Flekin - New York, NY S - 42.00
4.	Marija Kačinik - Toronto, Canada Z - 42.50
5.	Bernadi Kamin - Chicago, IL B -43.50
6.	Alexandra Vrabec - Astoria, NY S - 44.30
7.	Mira Kosem - Cleveland, Ohio S - 45.50
8.	Sonja Kobal - New York, NY B - 46.30
9.	Barbara Kamin- Middle Village,NYS - 47.50
10.	Mirian Lango - Baltimore, MD / - 48.60
po dogovoru imeli v eni ali drugi restavraciji med gorskimi venci. Ne morem si kaj, da vam ne bi omenil, kako ponosni smo bili vsi, ko smo v restavraciji Eagel's Nest v Vailu in na vrhu Beaver Creeka sedeli na lesenih stoli z oznako "Made in Slovenia". Celotno slovensko skupino je tvorilo šestdeset udeležencev, ki so se pripeljali iz New Yorka, Clevelanda, Chicaga, Syracusa, Baltimora, Washingtona DC, Pittsburgha itd. Tako kot lansko leto smo se tudi letos na smučišču NASTR Copper Mt. pomerili v veleslalomu. Vsi štirje Kanadčani smo si pridobili NASTR medalje, in sicer Marija in Tone Kačinik zlati, Vinko Resnik srebrno, Breda Krušič pa bronasto.
Na tem tekmovanju se nam je prvič pridružil Michael Hartmangruber (Lowel, Mass.), ki je celo tekmovalno veleslalom progo prevozil brez padca na svoji smučarski deski (Snowboard). Opis tekmovanja bi bil pomanjkljiv, če ne bi omenil sproščenega vzdušja, ki se je odražal v očeh in licih udeležencev. Zvrhano mero radosti in prijateljske topline pa smo doživeli vsi, ko je bila podeljena zlata medalja našemu najstarejšemu tekmovalcu dr. Frančku Toplaku, ki se je navzlic sedmim križem zagnal priti vratcem, kot kakšen mlad gams. Franček ni le dober smučar, temveč tudi odličen zabavnik, saj smo se njegovim smešnicam mnogokrat nasmejali do solz.
Okusno slavnostno večerjo s podelitvijo medalj smo imeli v stari pivovarni v Vailu, imenovani Hub Cap. Pri tej večerji sta nas s svojim obiskom razveselila tudi gospod Victor Gerdin, inženir in smučarski učitelj v Aspenu, ki je tudi
član ameriškega smučarskega kluba. S svojo precizno smučarsko tehniko se je uvrstil med dvanajst najboljših smučarjev v ZDA. Victor Gerdin je bil tudi eden od sodnikov, ki so ocenjevali mednarodno tekmovanje v sinhroniziranem smučanju. Med našimi smučarskimi počitnicami se je med seboj pomerilo kar 22 različnih skupin. Obiskal nas je tudi gospod Andrej Peapeluh, naše gore list, ki živi in uči smučanje v Vailu. Zelo uspešni smučarski dan smo ob dobri kapljici zaključili s prepevanjem priljubljenih narodnih viž.
Povedati vam moram, da nas je letos narava še posebno bogato nagradila s snežnimi in vremenskimi pogoji. Navzlic aprilu smo v gorskem raju uživali povprečne januarske in februarske temperature. Vsako noč je redno zapadlo med 15 in 20 cm novega snega, čez dan pa nas je pozdravljalo sonce iz sinjega ozadja. Po zatrjevanju domačinov smo po naključju naleteli na najboljše smučarske pogoje v letošnji zimski sezoni. Če k temu dodamo še izredno zmerne cene, potem navdušenju ni konca. Za letalsko vozovnico, prevoz z letališča, lepo urejen apartma, petdnevno vstopnino za smuko, za prevoze in stroške tekmovanja ter za eno skupno kosilo smo plačali samo 850 US dolarjev po osebi.
Vail je s tremi gorami največje smučišče na tem področju Colorada. Če k temu prištejemo še druga velika smučišča v okolici, lahko govorimo o največjem smučarskem kompleksu na severnoameriškem kontinentu. Torontčani smo poleg na Vailu smučali še na Beaver Creeku, ki je gostil svetovno smučarsko prvenstvo, Copper in Aspan
sport
Mt., ter Snow Mass.
Vsa omenjena smučišča zaslužijo oceno A. Bredi Krušič je bil najbolj všeč Beaver Creek, Vinko Resnik in Marija Kacinik sta na prvo mesto uvrstila Vail, zame pa je bil najlepši Copper Mt.
Smučarske počitnice v Vailu so bile enkratno doživetje tudi za slovensko mladino, saj so mnogi povedali, da se tako lepo v slovenski družbi še nikoli niso imeli.
Upam in želim, da sem Vas z iskrenim opisom navdušil, da se nam boste prihodnjo sezono pridružili. Vabilo velja za vse slovenske smučarje širom po svetu, kakor tudi v ožji domovini. Lansko leto se nam je v Beckenridge, Colorado, pridružilo dvanajst smučarjev iz Slovenije. Za informacije se obrnite na Ivana Kamina, znanega organizatorja vsakoletnega smučarskega dneva in slovenskih smučarskih počitnic v svetovno znanih smučarskih centrih.
CARL VIPAVEC
SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR Tel: (416) 255-7500 Fax: (416) 255-6667 770 Browns Line Toronto, ON, M8M 3W2
C
O
■ mmm
4-»
O
ID +-»
CO C
o O
IVAN PEZDIREC
General Renovation Commercial and Residential Lating Drywall Acosting Celing Tiles
Pager. 416-600-2909 Fax: 905-625-2990
1139 Talka Cr. Mississauga ON, L5C 1B1
SPORTS CLUB SLOVENIA HAMILTON
Peter Novak
Sports Club Slovenia has just completed the winter program. The indoor soccer team finished in first place overall and went on to win the indoor championshiop held in Grimsby. The volleyball teams also completed their seasons. The Slovenia B team finished in 3rd place, and the two A teams finished in 4th and 5th place in their respective league. The teams are now joining together to train for the summer schedule.
The Sport Club would like to congratulate Greg Novak, who recently accepted an athletic scholarship as a tennis player. Greg had finished his final junior year ranked 10th in Canada and ranked 1st in doubles. Greg will be leaving in September for Troy University in Alabama, U.S.A. where he will be competing in Division One challenging some of the best college players in the country. We wish him all the best.
Sport Club Slovenia is finalizing their Slovenia tour scheduled for this summer. The tour will consist of two volleyball teams one soccer team, and one tennis player. Together, during the 12 day tour, they will all travel and tour many of Slovenia's beautiful countryside and attractions while competing against various teams and athletes from Slovenia. The tour will begin in Ljubljana on July 31st to August 3rd, travelling to Novo Mesto from August 4th to 5th, followed by Maribor August 6th to 7th, in Portorož August 8th to 10th, and to conclude in Ljubljana August 11 th. Many cities and areas will also be visited along the way.
In coordination with the tour, the Sports Club will be preparing a 65 page brochure promoting the history of the Sports Club, details of the tour and promoting Slovenians in Canada. This brochure will be published in both English and Slovenian as it will also be distributed in Slovenia. Our goal is to use this brochure to promote our accomplishments as Slovenians in Canada. The brochure will also promote and thank our sponsors who have been supporting our club for the Slovenia tour.
The brochure is scheduled to be distributed on "Slovenian Day", June 29th at Slovenski Park, Cambridge.
BALINANJE V SLOVENSKEM PARKU
Štefan Muhič
Balinarska vnema v Slovenskem parku tudi pozimi ne zamre. Dolgi so zimski dnevi in dolgočasni bi bili, če ne bi bilo tega športa. Igre in srečanja se pozimi odvijajo v dvorani, kjer si igralci na preprogah pripravijo balinarske steze.
Štefan Muhič je bil letos organizator meddruštvenega tekmovanja. Udeležba je bila zadovoljiva. Tekmovanje je potekalo v pravem športnem vzdušju.
Rezulati so bili sledeči:
1.	Ivan jagodnik in Ivan Vičič
2.	Jože Vitez in Štefan Muhič
3.	Janez Petrič in Edie Decillia
p
Takoj za tekmovanjem moških balinarjev je bilo tekmovanje za ženske. Udeležba je bila manjša, toda tekmovalke so pokazale veliko vnemo za ta šport.
Rezultati:
1.	Mimi Radovan in Ana Poštrak
2.	Vera Flegar in Kati Škrbič
3.	Milka Zabukovec in Elizabeth Baje
4.	Ivanka Vukšenič in Ivanka Steržaj
Čestitamo vsem tekmovalkam in tekmovalcem in upamo, da bo v bodoče udeležba še večja. Balinarje tudi obveščamo, da bo meddruštveno tekmovanje za pokal v Slovenskem parku 29. junija, ob praznovanju Slovenskega dne.
kulinarika • grandmothers* kitchen

dušene ribe z limono po tržaško
ribe
2 do 3 žlice olja peteršilj limonin sok
Na mrzlo olje na tesno zložimo očiščene in dobro odcejene ribe. Potresemo jih s sesekljanim peteršiljem, solimo in prilijemo malo vode. Kadar tako pripravljamo majhne ribe, zložimo na prvo vrsto še drugo in zopet potresemo s sesekljanim sokom. Pokrijemo in dušimo toliko časa, da vsa voda izhlapi (približno 15 do 20 minut).
domaČa krompirjeva solata
1 1/2 kg krompirja 1/4 kg kislih kumaric 1/4 kg čebule
5 jajc 10 dkg gorčice 10 dkg olja 3 dl kisa peteršilj ali drobnjak poper, sol
(lahko tudi 1/4 kg svežega paradižnika)
Kuhan, olupljen krompir zrežemo na rezine, ravno tako kisle kumarice, čebulo in trdo kuhana jajca. Vse to zabelimo z omako, ki jo pripravimo iz gorčice, olje,
kisa, sesekljanega peteršilja ali drobnjaka, popra in soli. Omaka mora biti lepo gladka. Solato lahko premešamo in jo pustimo stati nekaj minut, nato jo serviramo k ribam, ali pečenkam, poleti pa tudi kot samostojno jed.
rabarbarin kompot
1 kg rabarbare 300 g sladkorja
Rabarbarina stebla operemo, a jih ne olupimo, in razrežemo na 1 cm do 2 cm dolee koščke. Damo iih v emailirano
humor
Policist pristopi k vinjenemu vozniku. V rokah ima balonček in pravi: "Gospod, kar malo popihajte." "O, prav rad, kje vas pa boli?"
Med otroki.
"Moj stric je župnik in vsi mu pravijo prečastiti."
"Moj pa škof in vsi mu pravijo prevzvišeni."
"Moj je pa tako debel, da mu vsi ljudje, ko ga vidijo, pravijo 'moj Bog'."
V	šoli.
Učiteljica vpraša Lukca "Kaj je to analiza?"
"To sta mama in teta."
"Ne razumem."
"Mama je Ana, teta pa Liza."
V	zakonu.
"Kako se kaj razumeta z ženo?" "Odlično, kot dva golobčka." "Res?"
"Ja. En dan letim jaz skozi vrata, drugi dan pa ona."
Hinko Smrekar, Olje 27 X 19 Saša Santl, Olje 13X10" cena 2.000 Slapernik: Bled, Olje 23X19"
Informacije: 941-859-7874
in memoriam
LUDVIK JAMNIK
Dr. France Habjan
V Torontu je 26. maja po dolgi in hudi bolezni preminil rojak Ludvik Jamnik. Pokojnik je bil rojen leta 1921 v številni družini v Mirni Peči na Dolenjskem. Gimnazijo je končal v Novem mestu, nato pa se je v Ljubljani vpisal na pravno fakulteto. V Novem mestu je bil izredno delaven pri Slovenski dijaški zvezi, v Ljubljani pa se je pridružil Ehrlichovi akademski organizaciji Straža, kateri je ostal zvest do smrti.
Maja 1945 se je umaknil iz Ljubljane in preko begunskih taborišč emigriral v Toronto, kjer sta si z ženo Jožico ustvarila lepo družino šestih otrok. Tudi v Kanadi je pričel kmalu kulturno delovati. Bil je ustanovni član Slovenske narodne zveze in delaven član Slovenskega gledališča v Torontu. Trideset let je bil glavni urednik mesečnika Slovenska drž ava in hkrati tudi član konzorcija Slovenske države. S svojim žametnim glasom je pogosto nastopal kot glavni recitator na kulturih prireditvah, večkrat pa je bil tudi glavni govornik. Od vsega
začetka je bil dejaven član društva Tabor.
Ob osamosvojitvi Slovenije, predvsem pa zadnja leta, je pokojni Jamnik dal Slovenski državi novo politično naravnanost, v kateri se je zrcalil njegov načelni pristop razumevanja slovenske politične vsakdanjosti.
V mladih letih je bil Ludvik Jamnik izredno veselega značaja. Rad je pel in se družil s prijatelji, v zrelih letih pa se je zapiral vase in veliko razmišljal , posebno po prezgodnji smrti žene Jožice.
I i I I I I I I I 1 i I I I I I I I i
KVALITETA, KI JI VSEKAKOR LAHKO ZAUPATE
Tel: (416) 255-2085 Home: (905) 271-5538 770 Browns Line Toronto, ON. M8W 3W2
TOP GRADE MOLDS
^BM TOP GRADE MACHINING LTD.
Izdelujemo vse vrste orodja in kalupe, ki ustrezajo novim tehničnim zahtevam.
919 Pantera Drive, Mississauga, ON, L4W 2R9, tel: (905) 625-9865 fax: (905) 625-5417
GRADBENO PODJETJE
JOE KASTELIC LIMITED
koledar
prireditev
199 7 * caler|dar
k)f events
TORONTO HAMILTON, NIAGARA
29. junij
Slovenski Park, SLOVENSKI DAN 6. julij
Slovensko lovsko in ribiško društvo, Alliston, Piknik
6. julij
Kanadski slovenski Svet, Bolton, SLOVENSKI DAN
13. julij
Večerni zvon, Letovišče, Piknik
26.	julij
Slovensko letovišče, Bolton, Banket
27.	julij
Simon Gregorčič, Letovišče, Piknik 3. avgust
Slovensko lovsko in ribiško društvo, Alliston, Piknik
10. avgust Simon Gregorčič, Letovišče, Piknik 10. avgust Holiday Gardens, Pickering, Piknik 1 7. avgust.
Večerni zvon, Letovišče, PROŠČENJE 31. avgust.
Slovensko lovsko in ribiško društvo, Alliston, OKTOBERFEST
7. september. Slovensko letovišče, Bolton, Baragov dan 14. september Holiday Gardens, Pickering, Vinska trgatev
14.	september. Večerni zvon, Letovišče, Vinska trgatev
21. september. Simon Gregorčič, Letovišče, Vinska trgatev
1 2. oktober.
Slovensko letovišče, Bolton, Vinska trgatev
1 8. oktober.
Vseslovenski odbor, 739 Brown's Line, Banket
1. november. Dom Lipa, 739 Brown's Line, Banket
15.	november. Večerni zvon, 739 Brown's Line, Banket
29.	junij
Slovenski park, SLOVENSKI DAN 1997 13. julij Bled, Piknik 13. julij
Triglav maša, Piknik
13.	julij
Lipa Park, "Cherry Festival"
20.	julij
Slovenski park, Lovsko tekmovanje, Volleyball 4. Avgust
VPZ - Bled, Zvezni piknik 3 in 5. Avgust Slovenski Park, Piknik 10. Avgust
Triglav - piknik, turnir balinanje 10. Avgust
Lipa Park - Bled, Balinanje 1 7. Avgust
Bled - Obletnica kapelice, Piknik 23. Avgust
Triglav - ansambel iz Slovenije, banket
30.	31. Avgust in 1. September Slovenski Park - Baseball turnir, Piknik
7.	September
Bled - Piknik, Triglav, Piknik
21.	September
Sv. Gregor, Župnijski banket
1 8. Oktober
Lipa Park - Članski banket
25. Oktober
Triglav, vinska trgatev
25. Oktober
Slovenski park, Lovski banket
8.	November
Sv.Gregor Veliki, Martinovanje 1 5. November
Lipa Park - Martinovanje, Sava - Lovski banket
22.	November Bled-Lovski, banket 7. December
Triglav - Miklavževanje, Lipa Park - Miklavževanje 7. December
Župnijsko Kulturno Društvo - Miklavževanje
14.	December Bled - Božičnica
31.	December
Triglav, Lipa Park, Sava, Bled, Sv.Gregor Veliki -Silvestrovanje