Štev 51. Cena edne številke dinar Poštnina v gotovčini plačana. 21. decembra 1924. Leto XI. Glasilo Slovenske Krajine Prihaja vsako nedeljo. Cena Novin na celo leto je: doma 20., v Ameriko 80 Din.. Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 Din., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M List vsaki mesec. Naročniki M. Lista dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno, letos za 5 Din. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekm. "Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje". Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih. Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst. Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din,, Više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v ,,Poslanom“ tri dinare. Ki naroči 1/4, 1/2 ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača opravništvo "NOVlN". Vesele božične svetke žele cenjenim naročnikom uredništvo i opravništvo NOVlN. Bože dete. Kak Čüdno ime ! Dete i li vsegamo-gočno, malo, pa li ladavec vsega sveta. Mater ma siroto, — a čista devojka je. Oče na zemlji nema— v nebi ma devi-škogá Očo — Boga. Prišlo je z nebe ná zemljo, da zemljo spravi vu nebo. Pa zemlja se protipostavlja njegovomi nakanenji Nešče iti v nebo, ar nešče biti čista grehov i hüdobije. Mi se borimo proti korupciji. To dete neje poznalo korupcije, je to obsodilo, je celo vmrlo, da te ne bi bilo. Zmaga boj proti korupciji zato samo z tem Detetom. Kem več mamo iz lastnosti toga Deteta v sebi, tem več zmage nam prinese boj proti pokvarjenosti, i lehko grmimo, kak sto oblakov, pa lehko prinesemo najostrejše,, zakone proti korupciji ,— če nas ne žive düh toga Deteta — tisti, koga pokvarjenost požre, bomo prvi mi. Vesele bokične svetke si Želemo. A žela ne zadostüje. V istini naj so blaženi i veseli. Takše pa samo tistomi prinese Bože Dete, ki je boj napovedao pokvarjenosti v lastnoj düši. Politična premišlavanje. Že pa volitve! — smo vsi skričali, kda so nam novine prinesle vesti iz Beograda, da je skupščina razpüščena i so razpisane volitve, štere bo vodila takzvana P.-P. vlada (Pašič— Pribičevičova.) Ešče ne sta potekli dve leti i že pa volitve, zakaj tak v kratkom časi i kak je prišlo do toga, da bomo pa volili, tak se pitamo vsi. Na to pitanje ščem dati ravno odgovor v članki "politična premišlavanja." Potrebno je, da vsi, ki volimo, Znamo zakaj nas pa zovejo, da Povemo svoje mišlenje od političnoga položaja v državi, potrebno nam je, da vidimo, ka se je v teh dveh letih delalo, što je včino kaj za nas i što nam je delao krivice, komi naj pa znova zavüpamo svoje glasove i koga naj obsodimo na politično smrt februara, kda bomo znova volili. Po vojski je nekak v vseh državah tak, da se vláde menjajo pogosti; zdaj je ta stranka močnejša, vütro ona. Ljüdje, Volilci so nezadovoljni, to je nekši splošen pojav po vojski, želejo to i to, če vidijo, da jim njihovi zastopniki toga nemrejo spraviti v ednom dnevi, jim obrnejo hrbet i pri drügih volitvah volijo drüge zastopnike. Ar ljüdstvo ma prav, da z možmi, šteri so zabadav v parlamentih, obračuna i pošlje ljüdi, šterim zavüpa več, šteri bodo gledali, da ljüdstvo, štero edino ma pravico odločati ravnanje v državi, pride do svojih pravic, ki njemi Idejo. Dugo se je ljüdstvo, pred vsem kmet i delavec, potegüvalo, da je, prišlo do volilne pravice, dugi le bio boj, a Zmagala je večina, to je ljüdstvo. Dnesden je v vseh državah, da si ljüdstvo zbera svoje zastopnike, ki pridejo vküp v parlamenti. Ti zastopniki ali poslanci dajo iz svojih vrst ministre, to je vlado, ki jo zvoli 1 potrdi v monarhiji krao ali casar v republiki pa, predsednik republike. Države, gde se ravna tak, se zovejo parlamentarne, demokratične države. Tüdi, naša držáva je Parlamentarna monarhija, ki je pa po krivdi gotovih ljüdi v 20, stoletji prenehala biti takša za kratek čas, kak bomo to iz niže sledečega vidili. Ljüdstvo pa je po svojem političnom mišlenji ne vednako, nego se misli i prepričvanja delijo. Ljüdje, štere drüžijo iste politične misli, iste ideje, isti cilji, se zdrüžijo v edno celoto, ki njoj pravimo stranka. To reč: stranka, ali Partija mi že dobro poznamo, zato ka smo vsi nekši političari i smo že večkrat odločili, kda smo glasüvali za to ali za ono stranko. Stranke se trüdijo, da pri volitvah zmagajo, da bi prišle v parlament kak najmočnejše, zato ka najmočnejše stranke navadno pridejo tüdi do vlade, štera zastopa večino naroda, ma pravico ravnati državo, delati nove zakone, ar tista večina ljüdstva, štera je njo izbrala, njoj da to moč v roke. Od ravnanja v državi pa je odvisno ali bo nam dobro ali ne. Zato ljüdje, šteri ščejo sebi samomi dobro, šteri ščejo, da bo v državi zadovoljnost i mir, da bo ljüdstvo napredüvalo v gospodarstvi, da bodö cene primerne, da bo se vsakomi delila pravica, da bo se spoštüvao zakon, da bodo v uradah delali, da bo delavec pošteno plačan, z ednov rečjov, da vsakši svoje dobi, ka njemi po naravnom i vsečloveškem zakoni ide, morajo dobro premisliti, što jih naj zastople v parlamenti, što náj pride na vlado. Da, od nas Samih je odvisno največkrat kak se nam godi. Včasih pa pride lehko tüdi malo inači, da se Vlada proti ljüdski voli, kak zdaj pri nas, da Vlada menjšina. A to so bole redki slučaji i zato ravno so takše prilike tem vekša krivica lüdstvi i to krivico mora Odpraviti samo ljüdstvo, štero takše ravnanje obsodi pri prvoj priliki. Ljüdska moč i ljüdska vola je nepremagljiva, vse, ka se je postavilo do zdaj proti ljüdskoj voli, s silov, to se je vse samo po sebi zrüšilo. Tak bomo tüdi zdaj meli priliko, da damo pošteni odgovor na krivico, Štera se je zgodila pred kratkim nam v Belgradi, gda so večino, ki so šteli nam pomagati, Pašič, Pribičevič i Žerjav zgonili domo. Po zadnjih volitvah, štere so se vršile 18. marca 1923 leta, so vlado sestavili, kak najmočnejša stranka, radikali. Cela skupščina je štela 312 poslancov. Radičovih 70 poslancov, Štera Stranka je po števili poslancov drüga najmočnejša stranka, pa pali ne je bilo v Beograd, tak so radikali meli lehko delo i so oni prišli na vlado. Drüge stranke, demokračka, nemška, džemijet (törki), zemloradniki so bili v opoziji, a itak so tü pa tam podpirale vlado; v najvekšoj ostroj opoziciji proti vladi radikalov je bila naša Slovenska ljüdska stranka (SLS) i muslimanska. Stranke v opoziciji so nej bile zložne, da bi se podpirale, zato so radikali lehko vladali kak so šteli s svojov večinov i s pomočjov ešče štere drüge stranke. Kak pa so bili že slabi. Slovenska stranka ali kak se klub poslancov SLS. zove v sküpščini, Jugoslovenski klub s svojim nevtrüdlivim voditelom z g. dr. Korošcom, je bio strah za radikale, zato so tej tüdi večkrat ponüdili SLS. vstop vlado, a SLS. je to vsigdar odbila, ar v radikalnoj stranki je našla ljüdi, štere je obsodila, kak državne ropare i ar je ta stranka kak Velesrbska za centralizem a SLS. pa za svobodno Slovenijo. Kak dalečviden političar je Korošec s svojimi poslanci napravo veliki preobrat v belgrad-skom parlamenti. Naši poslanci so delali na vse kraje, v skupščini govorili proti vladi, glasüvali proti vsakomi zakoni, šteroga je prinesla radikalna vlada. Njihov močen odpor proti vladi je jako vznemirjao radikalne ministre, da so niti ne vüpali kakšega krivičnoga zakona prinesti pred skupščino. A voditeo Jugoslovanskoga kluba Korošec je tüdi na zvöni delao i dosegeo dve Važni stvari, šterivi sta izmed najvekših uspe- Fr. Kolenc: Bože dete. Zapüsto je kraleski prestol v nebeskih vi-šavaj i prišeo na zemlo kak malo dete v zapüščenoj votlini. Prikazao se je i svet je prerodio z blaženim mirom... Božič je svetek čistih düš, mirolübnib, zadovolnih src, nedužnoga otroškoga veselja... Božična noč, kak čüdovita si; puna ne-razumlivih skrivnosti... Na zemlo se spüsti tihi mrak i raztegne po njoj tenki pajčolan. Pomali Prihaja iz nevidne daljave i prinaša s seov nekaj mehkoga. Kak prisrčen Pozdrav se Oglasi bim, bam večernoga zvona, ki poje slavo njoj, štera nam je rodila bože dete — maloga krala božične noči. Počasi se glasovi oddeljijo, čüjejo se samo še kak ne-žen odmev, nazadnje pa se pozgübijo po širokih poljanah i v meglo zavitih ložičaj, kak da ne bi šteli motiti večerne tihote.... Po celoj kroglini zavlada nočni mir. Skrivoma se pripadne v kučice siromakov i palače bogatinov kak dugo-pričaküvani i dragi gost, razlije se v srca trüdnih zemlanov, da pomiri v njih nemirna čüstva, spüsti se na zadremane oči i jih zapre k nočnomi počitki. Mir božega deteta je, ki pošle počivajočim sladke sanje, ki naj pelajo sinove zemle v nebeške višave — v kralestvo božega vladara; domovino svetih dühov.. Vse je mirno, tiho. Zemla spi odeta z belim sneženim plaščom. Te se pomali odpre nebo i po zemli se razlije nebeška svetloba. Začüje se pesem angelskih trüm, se bliža i postaja glas-nejša... "Slava Bogi na višavi i mir ljüdem na zemli, ki so dobre vole" — Prihaja iz angelskih vüst.... Prihajajo. Cela vojska jih je. Eden za drügim stopajo v svetlih oblačilaj; na glavi se njim svetlikajo bleščeče krone i v rokaj držijo palmovo vejo mira. Kak lehek vetriček se spüščajo na spečo zemlo. Za njimi Prihaja On, ki je kral vseh. Na zlatom prestoli sedi, oblečen v zlata oblačila, z zlatov kronov na glavi. Prihaja z vsem veličastvom, v vsoj svojoj lepoti, z vojskov nebeških dühov. Iz oči njemi sija miloba, srca je puno smilenja i sočütja. — Zapüsto je nebesa, da razsvetili človeška srca, razžene tmico zmote, raztrga verige sužnosti i — da prinese človeškomi rodi mir, po šterom je hrepeneo od začetka skoz duga stoletja... Ponoči Prihaja, gda zemle sinovi spijo; neopaženo se spüšča, da zakrije svoje Veličanstvo, i svojo mogočnost i se lehko pokaže kak malo dete, ki se je rodilo v sirmaškoj štalici i i trpi zimo položeno v jasli na trdo slamo... Kak lübeznivo se smilila nasproti i razširja rokice, da nas pritisne na svoje toplo srce, ki gori od ljübezni do človeštva.... Mir je prineslo bože dete na svet. Človeštvo je ječalo pod jarmom poganstva, a On je raz-sveto srca s svetlobov resnice. Tolažbo je vilo v žalostna srca i spuno hrepenenje nemirnih düš. Pa Prihaja med nas. Obišče skuzno dolino, da vidi naše trplenje, čüje naše ječanje, naše prošnje, ki se dvigajo proti višavam.... Bože detece, poglej na nas. V tmici nevere blodimo; pelaj nas k lüči večne istine. Srce nam razjedajo moreče skrbi; pretakamo bridke skuze trplenja. Smrtno sovraštvo je zavladalo med nami, i divji boj besni med narodi sveta: brat mori brata, sin davi očo, hči zasramüje mater, ki jo je rodila i nadajala s svojov krvjov i po celoj zemli valovi brezboštvo, krivičnost, nepoštenost.... Pogledni na nas ! — Mira smo potrebni. Daj nam ga, da si odehnemo od težkoga boja. Razširi švoje rokice i pritisni nas na svoje detinsko srce, da raztopiš mraz sovraštva, ki vlada v njih. Poslühne nas. Na tihoma pride i poklonka na dveri. Postavi se pred nas, zdigne malo rokico i vüsta odpre, da naznani: ,,Mir vam prinašam, ar sem kral mira"..... 2 NOVINE 21. decembra 1924. hov Korošca i poslancov SLS., to je: 1. zdrüžo je opozicijo v voskejšem bloki; 2. Radičove je v Belgrad potegno. Nevstrašeni boj jugoslovanskoga kluba z muslimanskim klubom proti radikalnoj vladi je dao kuražo tüdi drügim, vse je začnolo radikalom obračati hrbet. Miseo autonomije samovla-danja, i boj proti onim, ki državo ropajo i se po tom ropi bogatijo, je zavzemala srce tüdi drügih poslancov. Pomali so vsi začnoli uvide-vati, da je centralizem za našo malo državo, pogüba, zato so začnoli pogövarjati se s SLS za sküpen nastop proti radikalom. Glavno je bilo pridobitev demokratske stranke za sküpen nastop, Demokratska stranka se je rascepila, kak je bilo že dugo videti i pričaküvati. Poštenjaki so se zdrüžili z poštenjaki, to je Davidovič z nami i muslimani, Pribičevič je pa šo k radikalom, proti šterim smo tožbo zdignoli, najmre proti ništerim, da državo ropajo. Davidovič je postao glavni voditeo voskejšega bloka, to je svoje demokratske, ljüdske i muslimanske stranke, šteroga so sklenoli podpirati tüdi Nemci, Törki i zemljoradniki. To je bilo veselje, za one, ki ljübijo državo i strah za njene ropare! Menjši deo demokratske stranke — Pribičevičova stran — je v najvažnejšem hipi odstopo od Davidoviča, med temi tüdi slovenski demokrati, kak smo više povedali To moramo tü posebno povdariti, i to zato, ar če bi demokratska stranka cela prešla v opozicijo, bi radikalna vlada mogla že marca odstopiti, tak pa so tak zvani samostojni demokrati postali izdajalci i so šli v tabor velesrbov i državnih odiračov. Slovenski demokrati so Odali Slovenijo ponovno srbskim centralistom i toga slovensko ljüdstvo ne sme pozabiti ! (DaIe) NEDELA. IV. v adv. Evang. sv. Luk. III. 1—6. Ka je krivo (püklavo), bodi ravno (ednako) i ka je ostro, naj bo gladka pot. I celo človeštvo bo videlo zveličanje bože. * Kak daleč je od nas bože kralestvo! Božega zveličanja niti ne vidimo- Krivica, nepoštenost, sovraštvo, brezbožnost — nevera je zavladala sveti. Kristušovih resnic svet več nešče poznati; smeje se njim i pravi, da so norost. V slüžbo satanovo je stopo i njegovo kralestvo razširja Vseširom; po varašaj i sirmaških vesnicaj, seme laži seja v srca vseh od starčka dol do nedužnoga deteta. Jama razbojništev je postala zemla, štera bi morala biti ograd krščanske lübezni, ki bi morala vezati vse ljüdi v bratskoj slogi. Zdaj pa jih loči smrtno sovraštvo. — Gda se pa zdrüžijo ? Bog zna. A gda se to zgodi, bomo videli zveličanje bože. Glasi. Slovenska Krajina. Zadrüžno knjigovodski tečaj se vrši v v Maribori od 7. jan. do 10. jan. 1925. Začetek dne 7. januara ob 10 vüri dopoldne v drüštvenoj sobi Koroška cesta št. 1; pritličje. Vsak udeleženec naj prinese sebov svinčnik i rav- nilo (klajbajs i linijo.) V Celji se letos zadrüžno knjigovodski tečaj ne bo vršo. V. Polana. Dec. 7. so nas obiskali narodni poslanec, g. Klekl Jóžef, nam slüžili sv. mešo, predgali i vodili sestanek po božoj slüžbi, na šterom je bilo na stotine naših moškov i dečkov, ki so poslüšali njuv, Zver Štefana i Horvat Štefana govore, pa se navdüšiii za orlovstvo. Predsednik novonastavljenoga orlovskoga odseka je postao po ednoglasnoj volitvi g. Horvat Ivan vučiteo v M. Polani, ki se je v lepom govori zahvalo za zavüpanje. K Orlom je Pristopo tüdi župan iz V. Polane Zver Ivan. Sestanek so na-vdüšavali žižkovski Orli z lepimi deklamacijami i z izvrstnim svojim tamburaški zborom. Pridite drugoč pali k nam bratje Orli. Cankova. Na svetek brez greha poprijete D. Marije je bio slovesen sprejem na novo 25 deklic v M. drüštvo. Či pogledamo malo v to faro, vidimo, da ide naprej vsigdar više i više Mladi dühovnik se žrtvüje s düšov i telom za svoje ovce, je vči iz predganice krščansko znanje, dela v drüštvah za jakostno živlenje. Plemenita i značajna bo njegova vojska za štero bo žeo ljübezen našo. — Cankovčar. Na Spodnji Petanci so blagoslovili novi zvon v novo zidanoj kapeli. Žižki. Dec 7. i 8. so naše Orlice i šolske deklice priredile lepo uspelo slavnost Nevtepenoj Dev. Mariji na čast. Igrale so "Marijin otrok," deklamirale Mariji na čast pesmi, vu ,,Venčarici" te prepevale i nazadnje za smeh dale šaloigro .Trgovka." Tamburaši so igro podignoli z svojim lepim igranjom. Šola oba dni je bila nabito puna. Martinišče. Što je ešče ne čüo toga imena ? Vsi že znate, ka to pomeni. Malo je pa takših, ki bi meli priliko, to Martinišče tüdi viditi. Tü pa ne mislim toliko Martiniščovo poslopje, hižo, ar te prav za prav nega. Smo arendašje. Mislim na mladino, štera je že letos v tom začasnom poslopji najmreč v r. k. šoli. Istina, ka se dosta lüdi Stavi pri ploti i skoz lü-kajo kak se 41 črstvih dečkov igra, skače, kriči. Dečkov starišje, znanci i drügi pa cilo pridejo, notri i gori. Malo je pa takših, ki bi mogli bliže opazüvati pravo živlenje teh dijakov. To njihovo živlenje bomo že opisali v Novinah i M. Listi. Za zdaj pa samo eden veseli dogodek. Dne 30. nov. smo obhajali Martinovo. Sv. Martin je najmre patron našega bodočega Martinišča. Za te svetek so se pripravlali z devetdnevnicov. Dne 29. so opravili sv. spoved, na svetek pa vsi pristopili k sv. obhajili. To je korona vsakšega svetka. Za te den so se pa tüdi z drügim j pripravlali. Na malom toda prijetnom odri so igrali štiridejansko igro: "Kazen ne izostane." Po vsakšem dejanji sta po dva gojenca deklamira primerne pesmice. Jako se je dopadnolo, kak je deklamirao najmenši dijak. Glasno, Počasi i razločno je začeo: Gojenček sem mlad, veselo živim, me vsak ima rad, se pridno učim... Cela predstava je bila koronana z šaljivim popevanim prizorom „Jurček.“ Želeli smo si, da bi bio prizor bar ešče dvakrat tak dugi. Za volo maloga prostora smo ne mogli dosta lüdi zvati. Med drügimi pa moremo onceniti par naših odličnih dobrotnikov i prijatelov. Tej so veleč. g. Klekl g. dr. Bratina z gospov," g. Vagaja ravnatelj gimnazije, gg. profesora Pregelj i dr. Sušnik. Ta igra je bila prva za ob- činstvo. Kelko vesele i poštene zabave bi davali naši dijaki vsem Sobočancom pa ešče drügim, či bi meli več proštora i potrebne reči za gledišče. Cankova. Več jezer kilogramov mesa se je zašfercalo prek naše meje v N. Austrijo. To se je dognalo na preiskavo prvejše vlade, štera je štela vsepovsedi red napraviti. Jeli de krivce moglo rešiti to, ka do glasali za Pašiča i Žerjava ? Nede moglo, ar pravica bo Zmagala prle ali sledkar i zato tej državni roparje te že dobijo svojo kaštigo. Siromaka, ki v skrajnoj potrebi prinese par škatlic špic, taki opazi oblast, ki pa na jezere kil šfercajo, ne je mogla? Nesmemo pozabiti te vkanljivosti ! Nabiranje za Martinišče v S. Bethlehemi se je po gorečnosti g. plebanoša Veren Ferenca začelo. Toplo se zahvaIimo g. plebanoši, ka so to Iepo i potrebno delo v cerkvi oznanili. Obrnemo se na vse Slovence v S. Bethlehem, predvsem na Sobočance, naj podpirajo te reči ka dobi sv. Martin dostojno cerkvico i hišo v Soboti. Vmrla je v Djakovi. 28. novembra v 39. leti svoje starosti i v 9. leti svoje redovno obljübe križarska sestra Bernardina (Ana) Čurič iz Trnja. Pred smrtjov, gda še mogla z rokov genoti, je napisala pisma na g. vpok. plebanoša Klekl Jožefa, pri kom je pri Sv. Sebeščani slüžila. V pismi jih prösi za svete meše i da rod Opomenejo, naj da slüžiti meše za njo, z pismom pokojne so prednica še sledeče vrstice poslali g. Kleklni: „Po želi naše dobre sestre Bernardine, štera je včeraj zaistino s svetov smrtjov zročila svojo düšo dragomi Bogi. pošljem te list. Ona ga je sama napisala pred tremi meseci i nam ga je predala do njene smrti. V Sestri Bernardini smo zgübile dobro sestro, dobro bolničarko, ali vüpamo se, da smo dobile dobro zagovornico v nebi. — Sestra M. Engelberta Sporčič, provincijalka." — K tem rečam pristavimo samo telko, da je póköjna kak slüzečka dekla bila verna, pokorna, zadovoljna, štero je trbelo od dela ešče vkraj držati ne pa coj goniti. Bila je čista kak roža i globoko pobožna, zaistino zgled prave mladenke, verne hlapice. V molitev jo priporočamo i ona tüdi naj moli za nas. Izjava. Podpisani izjavljam, da ne sam plačnik za duge svojega sina, Jerič Matjaša iz Dokležovja, i to v Opomin vsem, ki bi njemi šteli kaj dati na porgo. Jerič Mihalj. Murska Sobota. Gimnazija je prav lepo proslavila državni svetek 1. decembra. Lepomi nagovori g. ravnitelja je sledilo zanimivo predavanje prof. Zalaznika. Tüdi deklamacije, posebno popevanje so bili jako dobri. Le to je Čüdno, da se takših slavnosti ne vdeleži bar narodno občinstvo iz Murske Sobote. Murska Sobota. V nedeljo dne 30. nov. je melo ,,Martinišče" prvo vekšo prireditev. Na Sporedi so bile deklamacije, šaljive točke ino igra. Vsa prireditev se je posrečila prav dobro i je pokazala, kak izborno vpliva na dijake Salezijanska vzgoja i kak veliko nalogo vrši Martinišče v verskom i državnom pogledi. Prireditev so počastili g. Klekl, g. gimnazijski ravniteo z nešterimí profesori, pa g. dr. Bratina z gospov, vüpamo, da nas Martinišče naskori pali povabi na kakšo prireditev. Murska Sobota. V Ljubljano je bio premeščen Sodnik dr. Kravina, ki ga je ljüdstvo i gospoda brez razločka poštovalo, ar je bio krščanski mož. Žganico so vkradnoli pri Cigan Ivani v Črensovcih i pri Hozjani (Brglesi) v Trnji. V tom drügom mesti njim je tesno bilo, zato so raj med povrgli, šteroga so že tüdi meli nale-čenoga, ka ga odnesejo i so raj z žganicov potegnoli. Bodonci. V začetki sprotoletja, gda je naša stranka z svojimi zaveznikami močno delala na to, ka se vrže radikalna vlada i vlado bi prevzele stranke sporazuma, reda i mira, se je g. Kodri vidlo to jako slabo za njegovo "partaje. Zató je milostno proso svojega düševnoga očo, „naj ne dovoli toga, toga poštenoga plačila za nje Žerjavovce nigdar," rajši lov na lüdij, to se pravi volitve. Pa njegova srčna žela se je spunila, gda smo njemi obečali, ka mo volili njega i demokratsko stranko, či vse to spuni, ka nam je na shodi, šteroga je meo Prinas obečao, najmre ka se granice odprejo, ka dača bo menša, ka mo meli dobro živlenje i pejneze siromak tüdi či si je sam zaslüži. I od tistoga časa kraljüje njegova partaja PP., celo sam Žerjav je v vladi, vso njegovo Obečanje li nej se je spunilo. Oranice nej so oprejte, čeki pa prihajajo, da bo naš mali ritar mogao poštarsko plačo prositi, telko ji more okolik nositi. — Gospod s speglanimi lačami so odišli, Spunjenje obečanja pa bodončarje zaman čakajo vsako nedelo v "Murski Novinah." Dolina pri Dol. Lendavi. Radičevci rad-prihajajo k nam. Skoro vsaki tjeden smo ednok v našoj oštariji do ranoga jütra med veli Fabijola - ali Cerkev v katakombah. H. Boj. V pregišči je zajao vode i prineseo i jo je vilo na glavo vbogi Afričanki, vmes pa je še- pelao reči svetoga krsta. Ravno se je ločila düša kda se je mešala voda s krvjov Sprava. Po tom žalostom prizori, šteri se pa je po drügoj strani veselo končao, zapovedala sta Torkvati nekaj zavolo sprevoda, dvakrat krščene spreobrnjenke, i staj Šla vl hižo. Oroncij je našeo vse Čisto i v redi; negdajšnje pofrate i gizdavosti je ne bilo videti več. Kda prideta do neke male sobice, zagleda tühinec nekšo malo omarico, lepo okinčano z biseri. Kda stopi bliže vidi na omari zapisane sledece reči: „Krv blažene Marijam, preiite od neusmilenih rok. Oroncij obledi kak smrt, nato ga oblije rdečica. Fabiola je opazila to, stopila je k njemi ga prijela za roko i ga lübeznivo nagovorila: "Oroncij tükar je shranjeno tisto, ka naj mora obliti z rdečicov, a ne vzeti srca." Zdaj je vzela pregrinjalo vkraj, i zagledao je Oroncij čipke svoje sestre i dvojno ostro orožje, šterivi sta že od krvi zarjavili, Tak je j spoznao svoje bodalo, drügo se njemi je vidilo spodobno onim, s šterim poganske gospodinje kaznüjejo svoje sužnje. Müva oba sva prelejala krv tiste, štero zdaj v nebesaj častiva kak najino sestro; pa od tistoga dneva, gda sem jo jaz ranila i njoj dala priliko, pokazati njeno jakostno srce, zadeo me je žarek bože milosti i je razsveto mojo düšo. Ka pa ví, Oroncij? „Tüdi jaz sem čüto od tistoga časa, gda sem jo mantrao, milost božo nad seov, ki me je pripelala do pokore i odpüščenja.” "Tak se zgodi vsigdar," končala je Fabijola.,, Zgled našega Gospoda i Zveličara včini mantrnike, mantrniki pa nas s svojimi zgledi pripelajo gori k Njemi. Krv mantrnikov omehča srca, njegova krv nas očisti grehov; njüva krv nam sprosi miloščo. Njegova pa nam jo podeli. Müva oba se mava njuvoj krvi zahvaliti za najno düšno življenje." Pokleknola sta i dugo na tiho molila pred omaricov z dragimi ostanki. Ločila sta se nato, i se nigdar več videla. Še nekelko let je preživo v svetom živlenji i pokori. Potom pa je naznanjala zelena gomila v maloj, palmami obsajenoj dolinici blüzi Gaze, gde je v miri počivalo njegovo telo. Fabijola je še dosta let preživela v svetosti i Vseširom delila dobrote, — potom pa je odšla po svoje plačilo za Agneškov i Sirov! (Konec.) 21. decembra 1924. NOVINE 3 kim! kolobari dima iz dišečih cigarov Radičovoga kova. Nikaj božnoga nam ne obečava Radičov agent, ešče prosi nas lepo, naj šče zdaj vö držimo kre njega, ar se več ne nanašajo samo na svojo moč, temveč tüdi na našo Slovensko ljüdsko stranko pa muslimansko stranko, kapa či se ví na njüvo moč naslanjate, pa nej oni na našo, pita eden ? Ja, ja vsi vküper, je odgovor Tepa mo mi raj volili našo domačo, to je Kmečko Zvezo ali Slovensko ljüdsko stranko. — Ja, da pa te jaz Hrupič nomo zvoljeni več za poslanca! — Ka išče tühinec tü, mamo zadosta domačih ljüdi. Predanovce. Vsešerom majo kakse shode, gjülejše, društva ali zveze, kulturne i politične. Mi toga nikaj nemamo, pa se denok gibamo, to je razvidno iz toga, ka smoe dni za to formo ravnanja v državi, drügi pa za inačiše ravnanje. Zadnjič smo bili v našoj gostilni, pa naš g. Vlaj, dober kmet, poznani daleč na okolik je etak tolmačo svoje mišlenje: »Pred temi volitvami smo volili Kühara i Radiča pa smo vidli, da so to špekolanti svoje vrste, zdaj pa mislim, ka mo volili Kmečko zvezo, Klek-linovo ali kak jo gospodje imenüjejo "klerikalno stranko." — Pomali segamo po Vaši "Novinah" pa mo je dali štelati. No pa ne zamerte gosp. urednik meni, ki štem Vaše "Novine," či gli ka je neplačam, tak si je sošvercam. K novomj leti pa naj bo konec švercanji i naročite si evangeličanci vsi jedino domače glasilo naše krščanske stranke "Novine." Prekmurska gospodarska zadruga v Dolnjoj Lendavi zaprta. Dognalo se je, da v zadnjem časi je zadruga odavala pokradnjeno blago v Ljubljani pri tvrdki Feliksa Urbanc. V kranjeno blago je noso iz Ljubljane Adolf Mrakič, ki le bio zaposleni v zadrugi. Toga so detektivi v Ljubijani aretirali na kolodvori kak i tüdi njegovoga prijatelja Martina Petek, ki je bio trgovski pomočnik pri tvrdki. Pri zaslišanji sta oba priznala, da sta kriva. V celo stvar jih je več bilo zapletnih i gda so ti vsi bili pod strehov, so se začnole širše Poizvedbe. Na to so aretirali v Lendavi poslovodja zadruge Roškara, ki je vkradnjem blago v zadrugi odavao na svoj račun. — Pri celoj stvari zadruga je ne nikaj prizadeta. Nasledüjte. Dominko Jožef i njegova žena Marija rojena Hozjan, z Odranec sta se odločila, da skoz deset let vsako leto darüj eta na Martinišče vsaki 120 Din. I letos zvün teh 240 Din. sta darüvala za svojo familijo še posebi 27 Din. Penezi so v Beltincih na farofi prekdani. — O bogatejši ljüdjé izposodite si teva darov-nika srce pri darüvanji za božo čast. Vsem gasilnim drüštvam v vzgled. Gasilno drüštvo iz Kobilja je opravilo skupno sveto spovid i sv. prečiščavanje. Želili bi bilo, da bi vsa gasilna drüštva tak napravila i ne samo Kobiljsko. Dobroničko se je že tüdi priglasilo. Posnemajte te lepi zgled ne samo ednok na leto, liki bar vsaki mesec! Zahvala. Jakšič Ivan i žena, pogorelca z G. Bistrice se toplo zahvaliva vsem darovnikom, ki so nama pripomogli z svojimi dari, da sva mogla v treh tjednah pogorene stene pod streho spraviti. Posebno se zahvaliva tüdi tesači Ivani Jeriči za neumorno delo i Klekl Jožefi, nar. poslanci, ki včasi pribežijo Siromaki v nevoli na pomoč. Trgovine ostanejo odprte po svetkah i nedeljah tečas, dokeč se k odredbi, štera prepove odprtje trgovin, na pride i zvršilna naredba. Tak je odrejeno od glavarstva v M. Soboti na prošnjo gremija trgovcov. (Nekaj vör bi dobromi Bogi že ednok mogli dati i za svojo düšo. Vr.) V osmih dnevah prijavite po zakoni trgovci gremiji trgovcov, če primete v slüžbo kakše pomočnike, vajence prak-tikante, uradnike). "Organizacija prekmurskih dobro-voljcov" v Bratoncih bi rada ustanovila knižnico, zato prosi za dar knige, štere bi potem izposojüvala. — Predsedstvo. Blagoslavlanje zvonov v Dobrovniki. Kak smo že pisali, da je Dobrővnička fara z velikov paradov sprijela nove zvone. Blagoslavlanje je bilo 8. dec. t. 1. z velikov slavnostjov: Na svetek Nevtepeno poprijete Bl. Device Marije po ranoj sv. meši smo šli s procesijov po zvone v kapelo. Pri kapeli se je procesija vzdignola proti cerkvi. Naprej so šli konjenik!, gasilci, Šolska deca, možki, mužikami, zvonovi, štere só vozili s štirami konjami i na dva kraja zvonov so pa šle v belo oblečene dekle za njim dekle i ženske. Procesijo je vodo domači g. kaplan. Ko pridejo na prostor pred cerkev g. župnik so je čakali i sprijeli. G. kaplan naprosi vlč. g. župnika, da na je sprejmejo i blagoslovijo. Na to so zvone v cerkev djali i tam blagoslovili. Po sv. meši so zvone potegnoli v tören pri mužiki i streljanji. Ob 12 vöri 15 minutaj so zvonovi zapeli tak lepo, da na jezero čakajoče ljüdstvo se je razjokalo. I se je slišalo. »Hvala Bogi spet mamo zvone." — Pri tem najprle moremo se zahvaliti vlč. g. župniku P-Volperi, ki so se jako dosta trüdili, da bi dobili zvone. Potem g. Toplaki, ki je vse delo v türni delao zobstonj i deklam ki so vse tak lepo v zimskem vremeni okrašile. — Ne smemo pa pozabiti na fabriko, ki nam je tak lepe i dobre zvone napravila i to je: „Livarna i tovarna d. d. v Ljubljani, iz štere so bili lepi prešnji zvonovi v Beltincih. Eden zvon smo že imeli i zdaj smo dobili šče 3 coj i glas novij zvonov se tak dobro glija, je tak lepa harmonija, da strokovnjaki ne najdejo nikše hibe. Potem še fabriki moremo zahvaliti, da nam je še pred ter-minom poslala zvone i po fal ceni. — Zato vse fare, štere še nemate zvone, prle kak si je naročite, pridite poslüšai glas dobroničkij zvonov, pa si je tüdi tam naročite i tak te imeli dobre zvone. Bog plačaj vsem. — Dobroničarje. Zahvala. Orlovsko drüštvo iz Žižkov, se srčno zahvali vsem našim vrlim darovnikom, ki so nas za časa pobiranja podpirali z dobrovolnimi dari. Bog vam povrni stoterokrat za vsaki najmenši dar. Takši düh bo v tebi, z kakšov hranov si ga krepiš. Najbolše krščenike, celo svetnike so pokvarile slabe knige. — Čtite zato samo krščanske časopise. V Slov. Krajini je pa naš tednik ..Novine". Cena na leto pint vina ali 30 Din. Če pa več falatov vküp hodi, samo 25 Din. Naročnikov leta 1925. more več biti, kak letos. V vsako prekmursko hišo naše ..Novine. Za pravice ne milüjte 25 Din. Več je düša i pravica kak gut. Uradna naznanila. Ministrstvo za socijalno politiko. Ministrstvo za socijalno politiko predpisüje pod št. 52923/23 delovni Čas v obratnih podjetih. Po tom Predpisi delovni čas v podjetjih z žmet-uim delom, kak n. pr. v kovaških podjetjih ne sme trpeti nikdar več kak 8 vür na den, pri podjetih z ležejšim delom pa na prek 9 vür na den. Št. 52.924 predpisüje delovni čas v trgovskih podjetjih, iti sme trpeti 8 vür na den pri vtrüdljivom deli, nájveč 10 vür dnevno pa pri lehkom deli. S Štev. 79.283/23 se določa čas odpiranja i zapiranja obratov. Obrati (bunte, baute) ne smejo odpreti pred 6 vür zajtra, opoldne morejo biti 1 vüro zaprti, zaprti se morejo ob 7 vüri večer. Mogoče so izjeme, štere so volje ne raznim obratom i krajom primerno. Generalna direkcija neposrednih davkov je odredila z razpisom št. 673., da morejo vse državne blagajne dati priznanico za 1% davek na poslovni promet, štero odtegnejo strankam pri izplačili. Priznanice so kolkovine (štemplinov) proste i se rabijo kak potrdila pri davčnih oblastvih, ka je dača na poslovni promet plačana. Opravičba izostanka državnoga uslüžbenca od službe. Ministrstvo pravde je z aktom št. 38-064 rešilo; Državni uslužbenec mora v 24 vörah opravičiti svoj izostanek svojemi predstojniki. Predstojnik uslüžbenca slobodno opraviči po uslüžbenčovoj izjavi, če ma zavüpanje do njega. Vse to vala tüdi pri izostanki zavolo bolezni. Tüdi te izostanek slobodno opraviči predstojnik po izjavi uslüžbenca, če ma zavüpanje do njega. Če toga nema, preišče uslüžbenca komisija, štero določi predstojnik. Stroške za komisijo trpi uslüžbenec. Edino, če bi država štela zavolo izostanka uslüžbenca odstaviti ali vpokojití, trpi komisijske stroške ona. Politične drobnije. Našel se je ljüdski zastopnik, ki je bil proti ustanovitvi gospodarske šole v Rakičani, pišejo „M. Novine" proti poslanci Kleklni. Istina pa je to, ka je ne bio proti šoli, nego proti onim loškim kmetij-skim vučitelom, ki bi v to šolo radi prišli, da bi tam korteširali za samostojno stranko, ne pa da bi včili, ar ne bi znali. Naš Srednje izobražen kmet najmre več kmetijske znanosti ma v malom prsti, kak tej agitatorje v glavi. Pravim kmetijskim strokov-njakom vsa čast. Te nam trebe i Strokovno šolo tüdi. Da bi pa kakša pritepena lo- ščina edno starico vrgla vö z njene hiše pa bi to spremenila v hišo kortešacije, je mogo i je tüdi protestérao vsaki poštenjak. Radičovi so dlako pokazali v Zidanom Mosti, kde so meli shod i gde sta dr. Maček i dr. Krnjevič trdila, da je Prekmurje horvatsko, ar so naši ljüdje tak pravili Krnjeviči, gda je tű hodo i ka zato pod Horvatsko more priti. Nadale sta trdila, ka je Slovenska Republikanska Stranka edna ista z Radičovov i ka ta to šče, naj bode Slovenija pod Horvatsko. Vsi, tak Kranjci kak Prekmurci so povedali, da neso Horvatje i neščejo biti Horvatje. Z dugim nosom so odišli Radičevci, zapelano ljüdstvo pa čaka domača njegova stranka, kmečka zveza. Vidite, nosijo se Radičevci, zdaj vidimo, ka nas za robe ščejo meti, za dojne krave. Nigdar ne. Priznala je vlada duge, štere more naša država plačati Franciji za prvejše Austro-Vogrske duge. Na jezik paziti, ar je, kak se z Belgrada trdi, pravosodni minister dao sodi-ščam naročilo, da obsodijo na triletno vozo tistoga, ki bi od kralja kaj žaljivoga gučao. Čeravno ne bi tak gučali, bi vas kakši sovražnik li znao notri namočitt. Zato pazite na jezik. Država. Proslava petletnice slovenskoga vseučelišča se je vršila v Ljubljani 13. t. m. Na pro-slaviseje izrazila radost nad procvitom te najvišje Škole, ki smo jo dobili Slovenci po os-vobojenji i omeno pomen Slovenske univerze za celo državo i slovenski narod. Krava v stüdenci. Pred kratkim je prignao nekši kmet brejo kravo k stüdenci, da bi jo napojo. Ar pa stüdenec ne je bio ograjeni, je krava spadnola notri i predčasno skotila. Kravo so potegnoli živo iz stüdenca, tele pa je obležalo v njem mrtvo. Lastnik stüdenca je zahtevao od kmeta, naj tele vö potegne i stüdenec očisti. Te pa njemi je odgovoro, da naj ga očisti tisti, ki ga nüca. Nastao je prepir, v šterom je lastnik stüdenca vdaro kmeta po glavi i ga je težko poškodüvao. Domača politika. Zbor zavüpnikov naše stranke se je vršo 11. dec. v Celji. Prišlo je na toga do 600 zavüpnikov iz cele Slovenije. Na zbori je govoro odločno i navdüšeno dr. Anton Korošec, predsednik stranke. Po govori so se določili kandidatje. Nova volišča bodo tak razdeljena pri nas, kak je naša stranka zahtevala: Volišče bo zato v Odrancih, Šalovcih, Sv. Jeleni itd. vse tak kak se je zahtevalo. Svetovna politika. Zavolo sklepanja skrivne pogodbe je odpotüvao te dni nas zvünešnji minister dr. Ninčič v Italijo k Mussoliniji. Anglija. Zunanji minister Chamberlain je po svojem obiski Rima izjavo, da se je tak v Rimi kak v Parizi prizadevao, da se ohrani sporazum i prijateljstvo med Angleškov, Francuskov i Italijov. Norveška. Norveški kralj je obiskao London. Madžarska. Zasedanje narodne skupščine se je hapilo. Dozdašnjiva podpredsednika Huszár i Litvay sta pali zvoljena, ravnotak stari tajniki finančni minister dr. Bud je podao poročilo od proračuna v zlatoj vrednosti. Probüjajočega madžara i znanoga atentatora Marffy-a je sodišče v Budapešti obsodilo na smrt, ništerne njegove tovariše pa na večletno vozo, ar so z bombami širili vogrskoga düha. Albanija. Politično sodišče je na smrt obsodilo štiri krivce revolucije, njihovo imanje pa dobi država v povrnitev škode napravlene v revoluciji. NOVINE 21. decembra 1924. 4 Svet. Zanimivo vadlanje. Polski malar Lehovski se je vadlao z nekšim polskim bogatašom, da brez posebnih pripomočkov prepotüje svet. Če se njemi pod dogovorjenimi pogoji to posreči, dobi 300.000 zlatih mark (5 miljon dinarov), za Zidanje „Umetniškoga doma". Lep zaslüžek. Na policijski urad v New Yorki je prišeo sobni slikar i je pravo, da umekne tožbo proti nekšemi železniškomi delavci. Na pitanje, zakaj to včini, je odgovoro, da zaslüži na den 4 funte i 10 šilingov i da ne mara zgüblati časa na sodišči. Sodnik njemi je pravo: „Z mazanjom hiš zaslüžite več kak jaz z režanjom pravice. 4 funti i 10 šilingov je okoli 1420 dinarov. Roosveltov hotel v New Yorki. V New Yorki so zozidali z 12 miljon) dolarov hotel, šteromi so dali ime po nekdanjem predsednik) Zedinjenih držav Roosvelt. Vidimo v njem vso popolnost modernih hotelskih zidin, 22 štokov ma, 1100 sob, 80 metrov je visiki. V spomin Roosvelta so uredili posebno knjižico. Što stanüje od 15. štoka više, pride lehko iz vsake sobe na strešni ograd. V 19. štoki majó vsi ograjeno ravno streho i se lehko nemoteno naganjajo okoli. Če se komi ka pripeti, ga vrači v hoteli prebivajoči živinozdravnik. Če ščeš, si lehko vzemeš z rende celo stanüvanje: opremlena soba, jedilnica, navadna soba, tri spalnice s kopalnicami, oblačilnica, sobe za slüžabništvo i tüdi kühnja. Penezi se zna ne smejo biti nikakša zapreka. Bolševiški izpit. Mlada deklica stoji pred komunističnov izpitovnov komisijov. Zvedeti morajo, kakšega mišlenja je i potom joj dajo odlok za učitelsko slüžbo. Znati se zna, ne trebe nikaj, samo da je komunističnoga mišlenja. Prvo pitanje: „Ka je vera?" Odgovori: ..Gift za narodi' Drügo pitanje: „Ka je Bog?" Odgovor: ,,Do-mišlija." — Predsednik: .Prav dobro, napravili ste izpit z odlikov.' — »Bog bodi zahvalen" zdihne deklica i se parkrat pobožno prekriža. Nekaj o Fordi. Amerikanski automobilski krao Ford je nedavno toga skleno küpčijsko pogodbi za.... Po sklenjenoj pogodbi je küpec nekelko posedao i čakao na nekakše odobrenje. „Ka Še čakate, gospod ?“ ga je pitao nazadnje Ford. „Na kaj pa? Po sklenjenoj küpčiji je ja v navadi vekša ali menša pojedine.” — „Pri nas te navade ne poznamo." — "Pa bar kupíca vina, mislim..— „Tü nimamo vina.” — „Za vraga, cigar pa bi se mogoče le dobo." — Ne kadim, ali če vam je po voli, ite v skladišče i Vzemite, eden automobilil!" Število ljüdskošolskih vučitelov v Ameriki. L. 1923. je bilo na ljüdskih šolaj v Zdrüženih državaj Sev. Amerike 729.486 vučitelov. Šolski načelniki, nadzorniki, ravnateli neso všteti. Polski dar sv. oči. Polske püšpekije i drügi katoličani so küpili i poklonili sv. oči palačo v Varšavi, štera naj slüži kak Sedež apoštolske nunciature. Palača stoji v bližini palače predsednika polske republike. Koštala je 100 jezer dolarov. Davek na küpnino bi znašao 40 jezer dolarov, a predsednik republike Grabski, ki je Zednim finančni minister, je dovolo Odpüst cele šume. Občina, ki izmira. Občina Leppois-le Bas (Löpnalöba) v alzaškom okrožji je na tom, da izmerje. Pred vojnov je mela 1000 prebivalcov, zdaj komaj 400. Gospodarstvo. 1. Zrnje. V Novom Sadi: 100 kg. pšenice 400 Din., ,, žita 300 „ ' ,, ovsa 300 ,, ,, kukorice 180 ,, 2. Živina; govenska: teloci: svinje v Zagrebi 1 kg. 24—27 D. 25-29 D. 28—32 D. v Ljubljani ,, 10—13 D. 15—17 D. 15-20 D. 3. Krma. Sena m. 90—125 D., slame m. 70'—100 D. Zagrebečka borza dne 17. decembra 1924. Amerikanski dolar, 1 dolar K 264’— Austrijska krona, 100 K K —"36 Čeho-Slov. krona, 1 K K 8— 20 kronski zlat K 1100'— Francoski frank 1 frank K 14 30 Madjar. K 100 (nova em.) K —'36 Švic. fran., 1 fr. K 52-— Talijanske lire, 1 lira K 11*20 Zürich: Dinar 100 Din. Šv. frcs 7 70 Pošta. Matko Matilda. Gančani. Če bi kaj ostalo, potroši za tvojega dijaka. Jožef Kerec, misijonar, Schekki, Kina. Ministerstvo ino-stranih del mi javlja, da bi poslao svoje potne liste našemi konzulati v San Francisco. Ficko Janoš, Krajna. K tistomi', ka je v Novinaj objavleno, dodamo še to: Osebne dohodnine neje plačao, ki je meo samo 10.000 koron dohodkov. Naša stranka je dosegnola, kda smo bili na vladi, da se od 10 000 dinarov ne bi trbelo plačati dohódnine. Kleti bo tak dohodnina menša, če radikali i demokrati ne poterejo naše spremembe. Balažič Janez, Staranovaves. Peneze za kalendare smo dobili, Ček porabite za Novine. Franc Kerec, Prosečka ves. Prosim Te sterjaj tiste delavce naročnino, štere Ti, je naše upravništvo naznanilo. Kolomanko Alojz, Korovci. Že pred dobrim mesecom smo Vam poslali brezplačno 10 kalendarov i ar neste se javili za ene po 3 Din,, nesmo Vam je pošilali. A zdaj Vam je pošlemo najmre 35 falatov. Ranteša, Veržej. Koroša bila samo 5 Din. dužna na letos, zato smo 15 Din. spisali za pridoče leto. — Knige Marije Kraljice Src nemamo, od beloga krila z Gradca dobili nekše nemške snopiče, a nesmo meli časa vse še preglednoti, samo edno čtemo še, ki je jako lepa. Pošljite nam račun, ka smo dužni, za te nemške spise. Novim naročnikom v M. Soboto naznanimo, ka Novine po pošti dobijo. Roman Possedi Chicago. Zahvalnostjov sprijeli bogato naročnino za leto 1925. A. Čurič, Steelton. Peneze dobili. Ravno je zadosta. — Naročnikom Vašim Pozdrav. Naj ostanejo stanovitni i plačajo Novine, M. List i kalendar za k leti. Frenk László, Steelton No. 513. S 4 Rd. Str, Stara molitvena kniga košta tű Prinas 30 Din. zvün poštnine. Naznanite nam, keliko naj vam jih pošljemo. MALI OGLASI V Rezane late se dobijo kak i Prošnice za čakature pri Bukovec Petri Kobilje št. 41. Dve zidani hiši z večjim posestvom za 100 Din,. Dobil bo lastnik naše srečke, katerega bo zadel žreb. Srečke razpošila Prostovoljno gasilno drüštvo v Strnišču pri Ptuju, proti vpošiljatvi zneska za srečko, ter Din. 3.— za priporočeno pošiljatev. RAZPIS. „Vodna zadruga" v Dolnji Lendavi razpisuje v nedeljo, dne 21. decembra 1924 ob Í0. uri v svojih lokalih v D. Lendavi hiš. št. 51 ustno javno ofertalno licitacijo za izkop potoka Lendave in napravo Obojestranski nasipov v Renkovcih in bližini pod sledečimi bistvenimi pogoji: Izkop bo znašal okoli 3000 m zemlje in gramoza in so proračunani stroški najvišje s 30.000 Din. Začasna kavcija Din. 1500 se mora položiti bodisi v gotovini ali pa v državnih vrednostnih papirjih odnosno vrednostnih papirjih, ki kotirajo na borzi pri blágajniku Vodne zadruge (Dolnjelencipvska hranilnica) najpozneje dö 10. ure 21. decembra 1924. Predmetno delo bo izročeno najugodnej-šemu Ponudniku in se ima isto začeti s 1. januarjem 1925 in biti končano do 15. marca 1925. Vsa pojasnila in pogoji se v lokalih Vodne zádruge v dneh 14., 16., 19. in 21. dec. od l0—12. ure dopoldne. Dolnja Lendava, dne 6. decembra 1924. Dr. Janko Leskovec, t. č. ministrski komisar. Slovenska Banka podružnica DOLNJA LENDAVA plača najbolje dolare in zlate peneze. Ovlaščena banka za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja in prevzema bančne garancije. Oda se gostilna pri kolodvoru v Dolnji Lendavi z dvema velikima sobama za goste, 1 obednico, 2 kuhinjamá. 1 kamro, 3 sobami, 3 spalni-cami, 2 betonskima kletama, z velkim vrtom za Poletno zabavo, kugljiščem, s stranskimi poslopji 2 štali, shramba za vozove, svonjaki pralnica shramba' za vozove gostov’ veliki vrt obsegu 2 plügov, — 1 ledilnica in 8 plügov zemlje ter 2 plügoma zemlje spadajoče h gostilni, — Gostilna se proda z vsem inventarjem. — Poleg tega 7 1/2 plügov Vinograda (goric) z zidano pivnico, prešo, za 230 hl betonske posode, 160 hl vina in za 150 hl sodov (lagvov) — s pašnimi pravicami. Proda se skupaj ali tudi posamič. Vinograd tudi po plügih. - Kupci se naj zglasijo pri JANEZU RITUPER, gostilničarju pri kolodvoru v Dolnji Lendavi KUPITE! PRODATE! Posestva, gostilne, trgovine itd. želite. Realitetna pisarnica „SILVAR“ Ljutomer, Stari trg 47. Naročnina ino oglasi se sprejmejo za "Novine" pri ERDŐŠY BARNABAŠ, trgovci z papirom i igračami v Murskoj Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte. dolare in druge valute po najvišjem dnevnem tečaju obrtne in trgovske kredite pod zelo ugodnimi pogoji Interurban telefon Štev. 2. vloge na tekoči račun in hranilne knjižice pod najugodnejše! pogoji. Račun Ček. urad Ljubljana št. 12726. Tisk; ERNEST BALKÁNYI Dolnja Lendava.