Madjarizacija. Kakor moramo mi občutiti na svoji koii BDrang nach Sfldea" od strani Nemcer, tako morajo naši bratje v Hrvaški Bosni in Hercegovini občutiti usiljivoat madjarske kulture. Kakor delujeta pri nas BSiidmark" in BSchulverein" tako delujeta r omenjenih deželah društvi Julian" (šolaka družba) ia pa BMagyar Egyesulet" (društvo madjarakih kolonistov) s teadenco, madjarizirati Hrvate ia Srbe. »Jalian" je šolska' družba, ki ob3toja kratek čaa. Ustanavlja in vzdržuje Ijudske šole. Glaaom letošnjega letnega poročila je ustanovilo to društvo na Hmškem in v Slavoniji 33 ogrskih šol za slovan*ko deco. V šolskem letu 1908/09 je zahajalo tte šole 4821, 1. 1909/10 pa 4859 u&encev! Po poaredoTanju zgoraj omenjenega društva BE2yesalet" je BJalian" ustan»Til s početkom šolskega kta 1910/11 ljudsko šolo v Sarajevemf Tako so osrečeui naši bratje po aneksiji! Da je bila šola popotnonni nepotrebna, je naravnor ker t Boani ni Diiakih MadjaroT. Vendar j» bila šohi ob otvoritvi prenapolnjena z otroki. Toda šoJske matrike oam pravijo, daje nad 8O»/o teh otrok srbs-ke, oziroma hrraiike mrodnosti. Da, kako uemoralni naraeni ao vedli ustanoritelje kastanoTitvitehšoI.dokazujejoporečila.po katerib 86 je zaradi prerelikega navala odklanjalo p r a t e raadjarskeotro-ke, da so» mogli sprejeti hrvaške in srb* skel V teku treh desetfetij je namreč avstrijska Wada uvedla v Bosno iu Hiereegovino obilico orožnikor ia vojakor, n e p a š o 1! Zato so danes javne Ijudske šole po Bosni bele vrane. Poleg tega je vstop t te šole in pouk zrezaa z mnogoterimi stroški, kar nbogi slo?anski pari onemogočuje obisk teh šol. Madjarska šo)a pa po Sildmarkinem ia po receptu Leg» nazionale" ne le ne zahteva vpisnine in nikake ukovine, temveč podarja knjige ia šolske potrebščiae zastonj, ubogim preakrbuje celo druge življenske potrebščine, obu?a!©, obleko hrano itd. jZato tak naval od strani sioranske dece ua to madjarsko šolo! S tem 80 počeli Madjari svoje protikulturno delo v središču dežele; bavijo se pa z najreanejšim namenom, da bi to požetje raztegnili po vaej deželi: v vseh večjih krajih Bosne in Hercegovine mislijo oanovati svoje šole. Že sedaj pa je ureden na bosanskih srednjih šolah poleg nemškega tudi madjarski jezik. Ia c. in kr. bosanska uprava daje takim, ki obiskujejo madjarske kurze, knjige in druge potrebščine brezplačno na razpolago ter jim poleg tega deli še podpore. Sploh madjarizujejo sistematično na vseh koncih in krajih. MadjarizovaDJe pa napreduje tudi r vaeh oatalih panogah javnega življenja: pri vladi, pri železniei nič manj, nego pri trgovini. Najbolj podpira ta procee poleg ogrske vlade bosanska deželna vlada. Žalibog pa> da domačini, posebno pa Moalemani, ne nasprotujejo tenm, temveč takorekoč pedpirajo vlado pri tem. Pa pride čaa, ko se bodo keaali! Zaključek: avstrijska vlada i germanizacijsko politiko in nSUdmarka" ter ogrska vlada z madjariaacijsko polkiko in z nJulianom" — to so dobrote ona- kulture, ki sta jih prinesli okupaeija ia aneksija bratskima deželama. Jugoslovani smemo biti ponosni, da tvorimo unikum na tem svetu: mi amo Dajmodernejši aužnji, zakai sami si moramo kopati lastni grob in poplačati pogrebce, da nas pokopljejo žive ...