I živili . 5t. 62 - CENA 105 SIT GLAS Kranj, torek, 8. avgusta 1995 Vzela sta se Mojca in Janez V°JJ''J>. 6. avgusta - Na tradicionalni kmečki ohceti, ki jo n,j,,U PnPravliai° U več kot trideset let, sta se v 'Ofl/o zares vzela domačina Mojca Golja m Janez Ji. Prireditev so pripravili Turistično društvo Bohinj ?od i skuPmi « srednje vasi in Bohinjske Bistrice ■ - ------—r-• • .->,«>■,[ riui in ui, ) "»"ova/i pa so tudi furmani iz Fuiine *i foto: G. Šinik Več na 6. strani! finski Aljaževi dnevi Jfedarica povezana z dolino EJjJ** <>b številnih slovesnostih ob 100- ky \'J*ževega stolpa na Triglavu, M je ob tej pomembni V, IZ ',CI slovenski narod kot za planinstvo, izredno Hat' *,ov'«"ki Telekom. Telefonske zveze z dolino °« zahtevno delo. k^--.5 av-8usta- j ^()^»v.h telefonskih'linij !°rU H ' kwt Jc v nag« 'ektor t , MarJan Vov*. K k lckuma. poslovna ' mu c?n) " tu"' pri wi°:Ven,Jc pndr dom na Kredarici in za me 'mlekom Slovenije v teorologe hidrometeorolo n» Kredarici vključilo i r L*znovan ^'avitv oh stoletnici 'glav ^'Jaicvc8a stolpa mu namenu: tako osebju in planincem, predvsem pa so Iele-užili "Jr, skega zavoda, Štiri pa so telefonske govorilnice. Postavili so dva aparata na kartice s čipom in enega na žetone, medtem ko je ena linija rezervna. Novi telefoni na Kredarici bodo nedvomno služili svoje- C°tilj ^ P" Telekomu pomembna pridobitev za več "»»k, n*i najvišji pla- jo varnost v gorah Planinska zveza Slovenije je oh 100 letnici Aljaževega stolpa včeraj z govorom predsednika države Milana Kučana in drugih ter s kulturnim progra BOB slovesno proslavila ta planinski jubilej. * D.S. h tel!!?Molank' zagotovijo Sv^ '«nij čeprav Sicno *Vcz z do,,no t*Ud' fman-b,,a PrCpr°Sta' Kn^V.^oga, L 'Udi f u N«S."nančno pomeni kar lc'cionska linija bo za ^OPRODA J A ra>_. ■ ^ al_ Njenih eksponatov SUM 48.999 MS?2^ 39.999 afrttTj 75.999 l ► t« /ivni r* • * VIII«) OHO*. CA» 4s- GORENJSKI SEJEM KRANJ 20. AVGUST '95 VEČERNI ZABAVNI PROGRAM |». ure dalje JE VSTOP IKOST PETROL UGODNO ! PoSlH CENAH 1 Gorenjska^/ Banka 9 W d.d. Kranj Banka d posluhom NAPOČILA: SKiadisče Medvode tel.: 061/611-340, 611-241 B S Radovljica tel.: 064/715-242 45. Gorenjski sejem Na sejmu tudi Gorenjski glas V petek, 11. avgusta, bodo v Kranja odprli največjo trgovino in najdalj šo zabavno noč. Gorenjski glas bo na vhoda na sejem. Med vec kot 200 razstavljala, ki bodo zastopali okrog tri usoč podjetij z najrazhčnješimi izdelki na letošnjem 45. mednarodnem Gorenjskem sejmu v Kranju od 11. do 20. avgusta bo seveda tudi letos Gorenjski glas. Z nagradnimi igrami in presenečenji, med katerimi je seveda tudi veliko nagradno žrebanje, Vas bomo pozdravili, tt boste prišli na sejem, že takoj pn vhodu na sejem oziroma v večnamensko dvorano S seboj pa ne pozabite prinesti KUPONA, ki ga bomo objavili v petek, 11. avgusta, ko bo Gorenjski glas izSel v povečanem obsegu in nakladi za vsako gorenjsko družino. Kupon oddajte na našem razstavnem prostoru. Na sejmu bo vse dni delal tudi Press center Gorenjskega glasa, izhajal pa bo tudi Sejemski Gorenjski glas in predstavljal ponudbo, zanimivosti, dogajanja... Pa tudi presenečenja za obiskovalce in bralce bodo v njem. I.etosnji 45. mednarodni Gorenjski sejem z raznovrstno in bogato ponudbo in z ugodnimi nakupi bo največja trgovina na enem mestu in hkrati tudi najdaljSa zabavna noč Vsak večer od 19 ure naprej bo namreč na zabavno gostinskem prostoru s pestro gostinsko postrežbo nastopil drug ansambel. Za obisk večernega zabavnega prostora pa tudi letos ne bo vstopnine. Sejem, na katerem vas na razstavnem prostoru Gorenjskega glasa na vhodu čakajo presenečenja, bo v petek ob 10 un v parku razstavišča odprl minister za ekonomsko odnose s tujino Janko Deželak A. Žalar Jmobitel \ f m iW ii km k k t v * NOVE, NIŽJE CENE XIII. Festival Radovljica '95 Vaša gnada, godci čakajo... Več kot sto nastopajočih, ugledni gostje, prvi koncert Radovljica, 5. avgusta - Linhartov trg v stari Radovljici je bil v soboto zvečer skorajda premajhen za vse, ki so si želeli ogledati spektakel, v katerem je več kot sto nastopajočih • glasbenikov, igralcev, konjenikov - obeležilo začetek trinajstega festivala stare glasbe, pa tudi tri pomembne radovljiške obletnice. Več kot uro trajajoča prireditev, v kateri so med drugim sodelovali tudi Camerata Čarniolae iz Kranja, orkester slovenske policije, organist Primož RamovS, plesalci in konjeniki, se je zaključila z ognjemetom Slavnostna go- vornika na otvoritvi sta bila poleg radovljiškega župana tudi nadSkof Alojzij ŠuStar in predsednik republike Milan Kučan, ki je festival tudi odprl. Po koncu otvoritvenega spektakla sta na prvem od sedmih koncertov nastopila Sarband iz Bremna in Mladinski zbor in Osnabruecka. Danes zvečer se bo v radovljiški graSčini slovenskemu občinstvu predstavil Clem-encic Consort z Dunaja, v četrtek pa Shalev Ad-El s čembalom, Andreal Kroeper s prečno flavto in Richard Boothbv z violo da gamba. • VI.A., foto Gorazd Šinik Kekčeve noči v Kranjski Ciori - V številne turistične prireditve poletne Kranjske Gore se vse pogosteje in za dobrodošlo osveti-tev vključujejo tudi literarni krajevni junaki iz Vandotovih povesti, med njimi je nepogrešljiva teta Pehta. Foto: D. Sedej (Več na 4. strani) Vabljeni k vpisu delnic II. emisije! tS*?*ak:.LL: 486/66 že od 119.151,00 SIT ali 6.506,00 SIT mesečno! rel./Faat *<4/ 22 lt 4« Na Jezerskem je zmagal Maran Jauk. Več na 21. strani! Stanovnik, slika: G. Sinik Kaposi FIESTA C MU^"- 16.997 DEM v zalogi imamo tudi ostale modele iz programa FORD Avtohisa Kaposi d o o , Trgovina Kranj, Jezerska cesta 121. teleton 0*4/241-358, fax 064/241 367 maammaaaua Informacije: 061/26-1 hS2 1 I ' R Ol \ |()\[) Obrambni minister Jelko Kacin Slovenija ni ogrožena Ljubljana, 7. avgusta - Minister Jelko Kacin se je mudil na Dolenjskem in poudaril, da v Sloveniji mobilizacija zaradi vo|ne na Hrvaškem ni potrebna, ne pričakujemo pa tudi večjega navala beguncev. Obrambni minister Jelko Kacin je skupaj z načelnikom za operativne zadeve generalštaba Slovenske vojske Marjanom Grabnarjem, poveljnikom dolenjske pokrajine Janezom Butaro in drugimi sodelavci minulo soboto obiskal nekatera poveljstva in enote Slovenske vojske ob južni meji. V Beli krajini je dejal, da smo Slovenci pripravljeni na vse možne scenarije, zato je nepotrebna kakršnakoli mobilizacija ali bojazen zaradi spremenjenih razmer na Hrvaškem. Slovenija ni ogrožena zaradi bližine vojne. O grožnjah z napadom na jedrsko elektrarno Krško pa je minister Jelko Kacin dejal, da je take grožnja dala oseba, ki ni pooblaščena za take odločitve. Kakršnakoli katastrofa ne bi bila omejena le na Slovenijo in na Hrvaško, temveč bi segla mnogo dlje in bi prizadela tudi povzročitelje. Jedrska elektrarna ni zavarovana proti raketam velikega dosega, vendar takih učinkovitih in natančnih raket tisti, ki grozijo, nimajo. Slovenska vojska resno jemlje ogrožanje drugih delov jedrske elektrarne - predvsem elektrogospodarskih delov, saj dobiva Hrvaška elektriko iz jedrske elektrarne, zato je Slovenska vojska poskrbela za zaščito teh objektov. Na vprašanje, ali v Sloveniji lahko pričakujemo nov val beguncev, je obrambni minister dejal, da so štiri vrste beguncev: tisti, ki pridejo iz Karlovca ali Hrvaške le čez noč v Slovenijo in se nato vračajo, tisti, ki imajo v Sloveniji svojce in se bodo vrnili, Hrvati, za katere bo Eoskrbela hrvaška država in egunski Srbi, ki pa bodo bežali proti Srbiji. V Sloveniji smo pričakovali določeno število vojakov - dezerterjev, vendar se to ni zgodilo. • D.S. Ministrstvo za zunanje zadeve Odprli slovenska konzulata na Hrvaškem Ljubljana, 7. avgusta - Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije je v svoji oceni varnostnih razmer v Republiki Hrvaški sporočilo javnosti, da so tudi po najnovejših dogodkih na območju t.i. Krajine razmere ostale nespremenjene, zato so pozvali slovenske državljane, ki letujejo v Dalmaciji, naj bodo še naprej previdni. Ministrstvo za zunanje zadeve še naprej odsvetuje pot na območja v bližini spopadov, prav tako pa ne priporoča uporabe cestnih komunikacij na dalmatinski obali Za varnostne razmere na tistih območjih Hrvaške, kjer letuje večina slovenskih državljanov -Istra, Kvarner, jadranski otoki - pa ministrstvo ugotavlja, da se razmere po spopadih do sedaj niso poslabšale. V soboto, S. avgusta, je začel delati Generalni konzulat Republike Slovenije v Splitu, ki ima prostore na Obali hrvatskog narodnog preporoda 3 v Splitu, telefon: 00358-21-356-880 in 00358-21-356-936. Obenem je Veleposlaništvo Republike Slovenije v Zagrebu začasno odprlo svojo konzularno izpostavo na Reki na naslovu: Slovenski dom, Kulturno-prosvetno društvo Bazovica, Podpinjol 43, Rijeka, telefon: 00358-51-334-977. Hišna številka - VIBROSER Tudi tokrat cp splača zelo natančno prelistati današnji Gorenjski glas m v ntem poiskati dva podatka, ki sta natisnjena tako, kol nad tem ttkUtUti pik "napadna igra" Podatka vključujeta, i neko gorenjsko naselje (in uiuo t njem, če je v naselju uveden ulični sistem); 2. številko. Oboje skupaj .sestavlja hišno številko, kije tokrat srečna hišna številka in drufini, ki na tej številki stanuje, prinaša nagrado ■ VIBROSER podjetja Yanni Trade Ljubljana v vrednosti 20.000 tolarjev. Hišna številka je izbrana popolnoma naključno z ločenima ireboma vsakega od obeh podatkov, iz katerih je sestavljena, m lahko pomeni npr. veidruimski \iano\aniski blok (ali celo stolpnico), lahko je v naselju ali ulm več enakih začetnih hišnih številk z dodatki (a, b, c..). 7,ato nagradna igra, h poteka enkrat tedensko v torkovem Goreniskem glasu, vključuje tudi hitrost: tisti, ki prvi najde svojo hišno Uevilko. objavljeno po navedenih pravilih, in prvi pokliče uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/223-111, prejme VIBROSER. Nekdo s srečnega naslova nas mora poklican najkasneje do jutri, srede, do 14 ure dvajsettisoč tolarjev vredni VIBROSER pa prejme seveda le prvi, ki nas s srečne hišne številke pokliče. V petek preberite, kako je bilo v tem krogu nagradne igre (inrrnjskega glasa "S hišno številko vsak teden en VIBROSER za srečno gorenjsko druiino." Kajti: VIBROSER je prijetna kombinacija toplote in masale ter je originalni atestirani slovenski izdelek VIBROSER je sodoben pripomot tk, ki : neino masalo pospešuje krvni obtok, pretok limfe, blati revmatične telave, bolečine v krilu, hrbtenici m sprošča psihično napetost torej ie VIBROSER pripomoček za vsako moderno druiino, ki blati tegobe sodobnega načina livljenja Begunska problematika Slovenija namenja za begunce dvajset milijonov dolarjev Begunci, ki so v Sloveniji, bodo za svoje bivanje morali nekaj prispevati tudi s svojim delo!* Število beguncev in njihova oskrba že presegajo zmožnosti Slovenije, saj država za beguni namenja okoli 20 milijonov dolarjev. V Slovenijo poslej le po »načelu združevanja družin** ali na plačano zdravljenje. Mednarodne pomoči ne bo več v Slovenijo. Ljubljana, 7. avgusta - Slovenska vlada je na minuli seji obravnavala begunsko problematiko: seznanila se je s položajem beguncem pri nas in potrdila predlog zakona o začasnem zatočišču. Z novim zakonom bo urejen pravno -formalni status začasnih beguncev, ki se bodo po novem imenovali: osebe z začasnim zatočiščem. Ta nova zakonska ureditev ne bo veljala le za tiste begunce iz Bosne in Hercegovine, ki so že v Sloveniji, ampak tudi za vse nove begunce ali druge prišleke, ki se oodo zatekli v našo državo. Vlada je tako državnemu zboru poslala v drugo obravnavo zakon o začasnem zatočišču. Ta zakon je na tiskovni konferenci predstavil direktor Urada za priseljevanje in begunce Miloš Šuštar. V Sloveniji je okoli 21.200 beguncev oziroma registriranih iskalcev zatočišča. 9.000 jih je mlajših od 18 let, 3100 pa starejših od 60 let. Okoli 7.200 jih živi v 26 zbirnih centrih, 6.700 pa pri sorodni- kih. Okoli 5.400 pa je takih, ki so kako drugače poskrbeli za namestitev in preživljanje. Med begunci je največ Muslimanov in sicer 77 odstotkov, okoli 15 odstotkov je Hrvatov, zelo malo pa je beguncev srbske in drugih narodnosti. Te številke vsekakor govorijo za to, da je treba urediti njihov status tudi z ustreznim zakonom. Novi zakon, o katerem bo spregovoril parlament, ureja status oseb, ki zaradi vojne, okupacije, množičnih kršitev človekovih pravic v Sloveniji iščejo zatočišče. Vendar naj zakon ne bi uredil le statusa beguncev iz kriznih območij nekdanje Jugoslavije, ampak tudi status vseh drugih beguncev ali prišlekov, saj Slovenija zaradi svoje lege in prihodnje priključitve k Evropski skupnosti lahko pričakuje, da se bodo v državo zatekli tudi begunci iz drugih kriznih območij. Zakon določa pogoje in način pridobivanja začasnega zatočišča, a obenem tudi določa, da morajo tisti, ki so si našli Depozit za devize v tujini Ljubl|aita. jvgusta - Na zadnn »en ^' /upanov province zaradi razmer v nekdanji Jugoslaviji 0 Italijanski občina Bellumo je namreč tako kot 15? |Zja* občina Članica delovne skupnosti Alpskih mest rij predstavniki Belluma izražajo zaskrbljenost zaradi v(^vajoJ Balkanu in obsojajo nasilje in etnično čiščenje ter V°'l\.^o]i miru. Zavzemajo se za to, da bi sodili vojnim zločincem, J(inj»v pripravljenost pOMmeznih držav /a razširite* sode M okvuu progiama 1'aitnersivo /,i mir. • D.S. MJSI&n GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ (Jredniika politika: neodvisni nestrankarski politično-informativ m poltadnik s poudarkom na dogajanjih M Gon |tkem/ Predsednik časopisnega »veta: Ivan Hi/jak / I)'' ytyail Marko Vahavec / Odgovorna un-dium I topoldiai Nogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan. lole I m Mancingar, Stojan Sa.e, Darinka Se«M ^ stanovnik, Marija Volcjak, Cveto Zapjotnik, Danica Zavrl žlebu, Andraj Zalat Stafan žaigi' Lektoriranj*: Mariata Vozlič, Fotografija: < loi ud Sini« / Priprava *^u*,\iM11 Alt, Kranj/Tlak: Podjetje 1 >l I 1 I Uredništvo, naročnine, oglatim trlriiji- /.oitovi * Mali oglati: telefon: 064/223-444 spre|emanio neprekinjeno 24 ui dnevno na avtomatskem odzivniku, uradne ure: vtak dar. . Naročnina trimesečni obračun individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta /a tujino letna naročnina 140 DKM Oglu .1 odstotkov v ceni časopisa (mnenje KM1 23/27-92), CENA IZVODA 105,00 SIT t rolograll|.i. 1 lOraZfJ Miiik I rnjii«- -- j.,,t.i»I'- 'a L Kranj, talafon «ns4/223-IIL i*l*f«*: ", k ' n od ' do 13 ure / čatopi* i/ha|a ob torkin m rjjLgi Iglasnc slonlve po ceniku Prometni davek P* Kar prehitro bo spet treba v šolo Čudne igre s šolskimi učbeniki S sporočilom "Ko skrb za šolo postane veselje" na reklamnem prospektu je DZS že pred koncem Pjejsnjega šolskega leta povabila k nakupom za naslednje. Če je že veselje kupovati šolske torte, zvezke barvice, kar je uLS ponudila, pa to nikakor ne drži za učbenike in delovne zvezke, s katerimi je tudi letos knz. Kranj, 8. avgusta - Papirnice 'n knjigarne so te dni še Precej prazne, saj prava nakupovalna mrzlica šo-in njihove starše po tradiciji zagrabi šele v drugi Polovici avgusta in traja tja ^Jtn septembrske dni, ko učitelji pri posameznih predmetnih povedo, kaj napačno hočejo. Pa vendar D' veliko otrok in staršev rado kupilo vse potrebno za ^•o že pred hudo gnečo, 'al se bodo tisti, ki zdaj prihajajo v knjigarne, mor-JJ še vračati. Vseh Šolskih učbenikov in delovnih zvez-kov namreč tudi letos še ni. Pravzaprav letos vodijo do osnovnošolskih učbenikov *ar tri poti. Prva je možnost najema knjig v šoli. Učenem, ki gredo septembra v ksti, sedmi ali osmi razred, So v šolah že pred iztekom Prejšnjega Šolskega leta ponudili v najem knjige iz t.i. *°lskega učbeniškega sklada. Najem učbenikov, ne pa ludi delovnih zvezkov, ki so /u enkratno uporabo", je °srnosolcem lani prvič omogočilo ministrstvo za šolstvo ln šport s tem, ko je šolam v j* namen odrezalo kos "šolskega tolarja". Postopno letos prihajata na vrsto tedmi in šesti razred - bodo lahko vsi osnovnošolci najeli ^henike v šoli. Za enoletno "Porabo bodo plačali 30 ^stotkov vrednosti novih *njig, za že rabljene ustrez-n° nižji odstotek, koliko natančno, Še ni dogovor je-n° Denar od najemnine °*tane Šolam za dokupe dotrajanih knjig in novitet. Zanimivo je, da se za Ugodno možnost najema knMg v šoli odloča razmero-ma malo učencev oziroma Maršev, čeprav za najem ne P'ačajo niti polno tietjino v,Sote, potrebne /a individualni nakup knpg. in čc-Prav najem plačajo celo z cč položnicami. V osnovni J0« Matije Čopa, denimo, se V'a najem knjig odločilo le 1)1 r"k. niti dve tretjini vseh bodočih šestošolcev, sedmošolcev in osmošolcev, v osnovni šoli Simona Jenka v Kranju pa je to ugodnost zgrabilo približno 70 odstotkov otrok. Je temu razmeroma slabemu povpraševanju kriva neobveščenost, tiči vzrok v elitizmu, ko so za otroka dobre samo nove teden v juniju, kupci so jih plačali v enem ali dveh obrokih, po komplete pa bodo prišli po 20. avgustu. S tem načinom nakupa odpade predvsem skrb. da ne bodo morebiti katere knjige zamudili, ostali brez nje, saj je znano, da založbe, ki učbenike in delovne zvezke izda- Vlivava uvui v • ^ knjige, ali pa jih bo morda jajo, zaradi pritiskov šolskih čez leto ali dve rabil še drugi oblasti na cene tiskajo ome-v družini m je s te plati nakup jeno število izvodov, razumljiv? Ta vrsta prodaje je v v .... , nekem smislu nadomestilo ,„ « f?rk°-h x2e' m,n,slrstvo za Modrega Janeza, od kaza šolstvo m šport je s post- t je felos osta, samo v oonim omogočanjem najema llwvfu Utirani rek) tbenikov za osnovnošolce napravilo velik korak naprej k cenejši osnovni šoli. V naslednjih treh letih bodo knjige lahko najeli tudi še v najnižicm razredu. S tem bo odpadel velik izdatek, letanje za knjigami po knjigarnah, po zaključku Šolskega leta pa tudi ne bodo delale gneče v otroških sobah, saj jih bodo preprosto vrnili. Dve vrsti kupcev V drugo skupino smo uvrstili kupce Šolskih učbenikov in delovnih zvezkov, ki so komplete knjig naročili v knjigarni Knjigarna Mladinska knjiga, denimo, je naročila sprejemala zadnji uvodu citirani reklamni prospekt z naslovom Ko skrb za Šolo postane veselje. Na njem DZS ne ponuja šolskih knjig, pač pa vse tiste številne drobnarije, brez katerih šole ni: zvezke, ravnila, Poznamo sicer Še tretjo vrsto kupcev, ki pa je bistveno manjša od prvih dveh. Gre za kupce, ki kupijo rabljene šolske knjige od učencev, ki so jih že prerasli. Običajno se za take nakupe dogovorijo kar otroci med seboj, nekai ponudbe je tudi v malih oglasih, zveza prijateljev mladine Kranj, denimo, pa že nekaj let ob začetku šolskega leta organizira tudi javno prodajo šolskih knjig. Cene, cene... Čeprav vlada bdi nad cenami šolskih knjig, bodo morali starši zanje tudi letos em še manjkata učbenik in delovni zvezek za spoznavanje družbe, ki bosta izšla šele oktobra, je znanja, papirja in tiska za slabih 20 tisočakov, skupaj s priporočenimi gradivi pa kar za 26 tisočakov. In kako je s sedmim razredom, ki je bil po tradiciji vedno najdražji? Ob tem, da še ni cen za učbenik zemljepisa in delovni zvezek zgodovine, ki bosta končno ceno dvignila za približno Štiri tisočake, je cena kompleta 28.528 tolarjev prav zanemarljiv strošek "brezplačne šole", kajne? Lani so knjige za sedmi razred stale okroglih 24 tisočakov. Knjige za srednje šole so poglavje zase. Njim namenjene police v knjigarnah so domala prazne, skratka, v srednjem Šolstvu je učbeniška anarhija še dosti hujša kot v osnovnem. V MK ni knjig DZS Ko smo se pred dnevi sprehodili po dveh največjih kranjskih knjigarnah, so nam v knjigarni Mladinska knjiga povedali, da trenutno manjka še dobra polovica osnovnošolskih učbenikov in delovnih zvezkov, med njimi vse knjige iz DZS. Zanimivo je, da te v Jenkovi knjigami in papirnici nekaj korakov stran od Mladinske knjige imajo, kolikor jih je pač že prišlo iz tiska. Bodo poslej globoko seči'v žepe. Po knjigarne prodajale samo fpisku potrebnih učbenikov "svoje knjige ali ka, in delovnih zvezkov, ki so ga pripravili v Zavodu RS za ^E;fn^ JŠT** špo^/sTo izTaču puščice, peresa, torbice. V t.__t, tretji skupini kupcev pa so t.i. "padalci". Šolarji oziroma starši, ki knjige kupujejo kadarkoli med počitnicami. Ti so pravzaprav v najslabšem položaju, saj jim nihče ne jamči, da bodo vse knjige lahko tudi kupili. Čeravno je tudi res, da na koncu vedno vsi dobijo vse, le poti se včasih raztegnejo, ko je treba po kakšno knjigo v sosednje mesto. nali ceno kompleta za tn razrede. Starši prvešolčkov bodo za obvezne knjige odšteli 8817 tolarjev, za priporočena gradiva, ki so običajno kar obvezna (vaje iz matematike, stavnica) pa še slabih pet tisočakov. Peti razred je za otroke prelomen v več pogledih, Erelomen je tudi v ceni njig. V kompletu (vzeli smo angleški jezik), v kater- Spor, ki mu botrujejo (pre)nizki rabati, med DZS in drugimi knjigarnami, ki so zaradi tega napovedale bojkot prodaje knjig DZS, očitno še vedno ni razčiščen. Se bodo do začetka novega Šolskega leta trgovci uspeli dogovoriti, ali pa bodo morali kupci poslej ubirati poti od knjigarne do knjigarne samo zato, ker se nekaterim nekaterih knjig ne splača prodajati? Kratko seveda v vsakem primeru potegnejo kupci. • H. Jelovcan Tehnologi v Verigi protestirajo Podjetje brez razvoja je le delavnica za usluge ^'hnoiojjj v Verigi zbirajo podpise v znak protesta proti seznamu tehnoloških presežkov. Vodstvo podjetja po njihovem mnenju zavaja, zato od lastnika, slovenskih železarn, zahtevajo novo vodstvo Verige. rW»Aav*u»t" - Na si " ehni1" ,udl lo delavcev "J"ni ,n?e^ 5ckto'ja. r I,-.- , "V«" Marjan Bii » Ni avgusta Na spisku elavcev Verige se tudi 16 delavcev tapo- m ie t inž Bizjak se z Rijlv>)'>. da ,e po toliko l})>n presežek, ne Itrinji Dr JC ,util Podpise drugih jj'aactih sodelaveev " d* je vsa leta, ki )ih jc *' v Verigi in /a Verigo, dobro. Se posebej pa ne J;1 odnehati /..to, kei |e bil uc,r>. k.,ko s,- v Verigi {KUvliali presežke, po njc-iD Crn mnenju pravno nc-cmljiv, za podjetje „MH1|)i\ in iako poenostavl-i,t.' 'ari] ne n.»]de di ugega ,^',x kot pojasnila vodstva ^i*)ajo, so neresničana m ^!,va. sanacijski piogi.uni lUvc* 0troć)l m hrc/ rcpa m fcltol pustil v Verigi, zato ne bom dovolil, da direktor pometa z mano in nekaterimi mojimi sodelavci.! Direktor na račun denarja, ki je bil namenjen za sanacijo slovenskih železarn, odslavlja ljudi iz tovarne in % tem prikazuje svojo uspeš nost. Prodaja delavsko imovi farsa, ker viški niso bili določeni na osnovi študij. Odpuščanje tehnologov pomeni: podjetje brez lastnega razvoja je delavnica za usluge ta številka pridobljena le za metrske verige, saj je le eden od členov. Razlogi, da ni bil uveden stečaj leta 1991, so nam bolj jasni kot direktorju: ko pride To, da je direktor za javnost do stečaja, vsi izgubijo službo, izjavil, da smo bili v razvoju Poiskali bi stečajnega upravi-»no.r sami sebi namen, je izjava, ki telja, ki pa ne bi bil no, čemur on pravi si je noben resni direktor ne direktor in ne bi dobil dezinvestiranje, v parlamentu bi privoščil Sploh pa ne, če v službe. To je razlog, da se je istem hipu v program pri- »yl)'1' "H*d drugim pravi •voje irugim pr i i vije nje si -III pa temu pruvijo divja pmuti racija, kajti čemu bi potem to z odlokom do nadaljnjega ustavili? Obljublja boljše re zultate, večjo proizvodnjo z manj zaposlenimi, avtomati zjcijo brez investicij in ustrez nega kadra ter podobne otročarije l'pravni odbor je zc pred meseci ugotovil na slednje: kljub velikemu /inunjšunju števila zaposlenih ni doseženih potn-bih rezultatov, ki bi zaustavili rast izgube Prava sestava zaposlenih, ki jih zdaj ponuja vodstvo Verige v nekih programih, je čista hodnjc proizvodnje uvršča proizvode, ki so plod dolgotrajnega poglobljenega dela skupine ljudi! Rezultati našega, razvojnega dela, so argumentirani Dokazi, da je v Verigi nekoč obstajal razvojni oddelek, bodo ostali tudi na patentnem uradu, kjer so prijavljeni patenti snežnih verig, zaščitnih verig. Avtorji tega so delavci, ki so »sami sebi namen« Pridobitev številke H je za verigo velik uspeh, a tudi to je odloČilo za »životarjenje« Verige in tudi sanacija železarn je bila nujnost. Po sedanjem programu presežkov bo v tehničnem sektorju, kjer so nas vrgli na cesto, ta »racionalizacija « še vedno izgledala tako, da bo en šef prišel na 3,25 delavca' Zato in še iz več drugih tehtnih razlogov zahtevamo tako, kot zahtevata tudi oba sindikata v Verigi da se pred izdajo odločb ponovno preverijo seznami presežkov, in da se presežki korektno ugo- Dosedanje početje vodstva, ki delavcev niti m ustrezno informiralo, še manj pa. da bi prikazalo racionalnost in ekonomsko upravičilo zmanjšanje zaposlenih, je za nas, ki smo dolga leta v Verigi, žaljivo. Siti smo obljub, ki se vlečejo že vsa leta sanacije, rezultat na je stalna izguba v podjetju, ki je vedno siromašnejša tako pri imovini kot pri kadrih. Trdno smo prepričani, da v primeru, če hočemo Še proizvajati, tega ne moremo doseči z vodilno ekipo, ki trenutno vodi podjetje in zato predlagamo lastniku, da jo v celoti zamenja« • D.Sedej GORENJSKA OD PETKA DO TORKA AMZS Pri AMZS so ta konec tedna opravili 18 vlek poškodovanih vozil in 14-krat nudili pomoč na kraju okvare ali poškodbe vozil. GASILCI Kranjski gasilci so ta konec tedna peljali pitno vodo v Gozd, zapirali so vodo na Vodopivčevi 16, odstranili osebno vozilo na Glavnem trgu, prejeli lažno prijavo o požaru zaradi električne napeljave v samskem domu v Staržiš-ču, pogasili kuhinjski požar na Dražgoški 5 ter odpirali vrata osebnega vozila s celjsko registracijo na Pokljuki. Blejski gasilci so reševali mladoletno osebo, ki mu je stisnilo roko med dvigalo in steno, gasilci v Studorju so zaradi počene cevi kar dobrih 25 ur pre-črpavali vodo in tako oskr-bovali prebivalce, begunjski in kroparski gasilci pa so prevažali pitno vodo na območja, kjer je je zmanjkalo. Jeseniški gasilci so pogasili požar v železarni, od koder so nato prejeli še en poziv, ki pa je bil lažen, njihov pirotehnik pa je pohitel tudi v Kranj, točneje v Velesovo, kjer so našli granato in naboje iz druge svetovne vojne. NOVOROJENČKI V Kranjski porodnišnici se je ta konec tedna rodilo 11 novorojenčkov in sicer 6 dečkov in 5 deklic. Najtežji in najlažji sta bila dečka, prvi s 4.150 grami, drugi pa z 2.750 grami. Na Jesenicah pa so se tokrat rodile 3 deklice, najležja izmed njih je ob rojstvu tehtala 3.510 gramov, najlažja pa 2.850 gramov. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so ta konec tedna na kirurškem oddelku poskrbeli za 120 bolnikov, na internem oddelku za 41m na pediatriji za 20 in na ginekologiji za 25 bolnic. TURIZEM Stanje v gorenjskih turističnih središčih je približno tako: Bled - 50-odstotna zasedenost hotelov, jezero ima 24 stopinj Celzija, povedali pa so nam, da se že poznajo posledice vojne v sosednji Hrvaški; Bohinj je skoraj 100-odstotno zaseden, še najlažje se dobi sobo v Hotelu Vogel, ki so ga letos usposobili tudi za poletne goste, jezero pa ima okro 23 ali 24 stopinj, Na Sobcu je bilo ta konec tedna prišlo precej novih domačin gostov in pa tudi Nemcev, tako da je imel kamp v teh dneh okoli 1000 gostov, voda pa ima 21 stopinj; Preddvor - zasedenost hotelov je 30- do 40-odstotna, jezero ima 21 do 22 stopinj, nad sezono pa se ne pritožujejo v kranjski Gori, nasprotno zasebno sobo je v tem trenutku nemogoče dobiti, hoteli so zasedeni okoli 80-odstotno, gostje pa še vedno prihajajo. uspen, a iuoi iv jv. v.« ~ r"-----------,---- « delo razvojnikov, ki so sami tavljajo po ustrezni metooo scbi namen Skoda je le, da je logiji. POHIŠTVO. BELATEHNIKA ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL 064/403-87' TRGOVINA S POHIŠTVOM, SP BESNICA 81 ZANIMIVOSTI Izredna seja Ukrepi po toči Medvode, 8. avgusta Močno neurje z vetrom m točo je minuli teden v sredo naredilo precejšnjo škodo na poljščinah v precejšnjem delu občine Medvode. Medtem ko so škodo konec minulega tedna še ocenjevali, so se v občim Medvode tudi odločili, da se bo danes, 8. avgusta, ob 19. uri na izredni seji sestal občinski svet občine Medvode Po poročilu upravnih služb o nastali škodi bodo člani sveta razpravljali in odločali o predlogih za sanacijo škod orizade um. Na dnevm redu pa bo tudi točka o predlogih članov občinskega sveta. • A. Ž. Združevanje Planinskih društev Kranj, 7« avgusta - Že precej pred letošnjo spomladansko ustanovitvijo zveze Planinskih društev občine Maribor so ustrezno regijsko organizacijsko povezavo planinskih društev na Gorenjskem predlagali v Planinskem društvu v Kranju. Danes so zagovorniki taksne povezanosti se bolj prepričani v potrebnost taksnega organizacijskega združevanja. Vse bolj utemeljene postajajo namreč nekdanje napovedi in ocene, da je Planinska zveza preveč "oddaljena" in odmaknjena od društev Leta pa po drugi strani vse bolj potrebujejo učinkovito organizirano delovanje; takšno, da bodo tudi v planinstvu lahko kos materialnim stroškom za osnovno dejavnost. Regijsko organizirani bi to nedvomno lažje uspeli m zmogli, kot pa zdaj, ko jim to preprečuje in jih duši "podržavljanje" osnovnih sredstev oziroma premoženja društev v Planinski zvezi. Nasprotniki sedanjega centralizma v planinstvu zagovarjajo Še naprej klasično amatersko dejavnost, ki skrbi za pota. postojanke, varstvo okolia in preventivo S tem v zvezi pa bi po njihovem mnenju morah opredeliti tudi položaj planinstva, ki )c zda) postavljeno ob bok športu Težko si je namreč planinstvo predstavljati v zve zi z olimpijskim komitejem in različnimi prvenstvi Planinstvo je namreč tudi Še kaj drugega kot tekmovanje, rekreacija, profesionali-zem... • A. Ž. Pihalni koncert V petek, U. avgusta, bo v Kranjski Gon promenad-ni koncert godbe na pihala iz Gorij, naslednji dan, 12. rta koncert Pihalnega orkestra Jeseniških železar-jev. 13. avgusta bo vaški dna v Ratečah s prikazom ljudskih običajev V petek 18 avgusta, bo v Kranjski (Jon koncert domačega mešanega pevskega zbora Od 24 do 27. avgusta bodo v Mojstrani Aljaževi dnevi. Med septembrskimi friredilvami pa omenimo unš kolesarjev rekreativ-ev na Vršič ki bo 2. septembra, pohod na Tro-meio pa bo 10 septembra J. Raliič Odprli prvi del ceste Fojska žaga - Sveti Ožbolt K odprtju veliko prispevali krajani sami Cesta je dolga 1800 m, vozni del je širok 4m, z bankinami in vodnimi odtoki pa je cesta široka 5m. Škofja Loka, 6. avgusta - V nedeljo ob 9. uri so v Hrastnici pri Škofji Loki odprli novo krajevno cesto od Fojske žage do Svetega Ožbolta. Otvoritvi je sledila maša v cerkvi na Svetem Ožboltu, tej pa "semanji dan*', na katerem je obiskovalce zabaval ansambel Glas Slovenije. Cesto sta odprla Rajko Alič, predsednik gradbenega odbora, in Stane Rupnik, v imenu župana Škofje Loke. Takoj za tem je cesto blagoslovil tudi Škofjeloški župnik. Hkrati so podelili skromna spominska darila vsem ki so kakorkoli pns- c t m od |a R - A|i- in StMe R mk pevali h gradnji ceste. r j r Z deli so začeli že maja Izvajalec del je bil Jurčič, Janez Poljanec iz KS Škof- lani Takrat so naredili grobo d.o.o., iz Škofje Loke. ja Loka - Mesto je povedal, osnovo ceste, kar je zneslo Letos so nadaljevali z deli. da je to prvi del ceste, ki teče za 2.700.000 tolarjev stroš- Za fini nanos peska so od Fojske grape do TomaŽ- kov. Od tega so krajani porabili približno 1500 kubi-kovega Vrha. Cesta je dolga prispevali približno 600.000 kov le-tega. Ta dela je izva-1800 m. vozni del je širok 4 tolarjev, republika 750.000 jalo podjetje Dolenc, d.o.o., m, z bankinami in vodnimi tolarjev, več kot 1 milijon iz Škofje Loke. Sledilo je še odtoki pa je cesta široka 5 m tolarjev pa je dodala KS. asfaltiranje ceste, za kar je Kekčeve noči v Kranjski Gori Pehta - pazi se Bedanca Kekčeve noči so trajale tri dni in so zabavale mlado in staro. Kranjska Gora, 7. avgusta -Minuli konec tedna je bilo ob hotelu Kekec v Kranjski Gori zelo zabavno: v velikem šotoru so priredili Kekčeve noči, prireditev, ki je trajala kar tri dni in zabavala mlado in staro. Posebno zanimiva je bila za otroke teta Pehta, ki je prišla iz Črne lope Vitranca. Mladim so pripravili šte vilne zabavne igrice, nastop Agropopa. obisk tete Pehte, (•Kanje skritega zaklada tel predvajali film Kekec; starejše pa so v nočnem programu zabavale plesalke iz južne Amerike. Bili so tor- Marica Giobočnik iz Kranjske Gore nas je se/nanila s teto ej Kekčevi zabavni dnevi in Pehto, ki se vedno prijazno smehlja m ima za otroke vedno noči, ko je vsak prišel na pripravljen odgovor. • Foto: D.S. svt'' rai"n . Zakaj pa je bila Pehta v Pnreditev je organizirala fUmuJ ^aloJdrugacna kot SI lastnica hotela Kekec, sodelovalo je Turistično društvo Kranjska Gora, Pehto in otroški program pa je pripravljala agencija Julijana iz Kranjske Gore. Zanesljivo je bila za otroke ena najbolj privlačnih teta Pehta, saj ta Van dotov literarni lik še zlepa ne bo pozabljen in je poleg Kekca in ostalih junakov med otroki vedno bolj pni jubljen. In kako je, če se teta Pehta odloči, da se iz Črne lope in krivega plazu, kjer |« doma, v lepem nedeljskem popoldnevu napoti med otroke v Kranjsko Goro' Prav zanimivo. Ko si teta Pehta tam za šotorom mak) odpočije trudne noge in čaka na nastop, se med otroci takoj razve: tam zadaj je pa Pehta! In se radovedni otroci smuki" okoli Pehte: malo večji in bolj korajžni jo navihano cukajo za lase: »A ne, Pehta, da je to lasulja?« Pa se Pehta ne da: »Kar povle ci, če si upaš, boš videl, da m lasulja'« KorajŽa takoi usahne in si nihče ne upa ti - jo sprašujejo radovedni otroci /ato, reče Pehta, ker so bili v filmu igralci. j#j sem pa taprava... In otroške radovednosti ni konca. Pehta, kako se župca kuha? Pehta, kam pa ti hodiš lulat? Pehta koliko si pa stara? In Pehta pokaže deset prstov, pa potlej še deset in še deset in na konCU se izkaže, da bo stara kakšnih tristo let ali pa še več Najmlajši pa so pred Pehto kol vkopani: velikih oči irejo vanjo m si se dihati ne upajo, kaj šele. da bi jo kaj vprašali. Domačinka Marica Giobočnik nas je seznanila teto Pehto. Marica GloboČ-nik, hči pravljičarja, že ve, kako je s Pehto; vživela se je v hk, ki je bil nekdaj v Kranjski Gori legenda o ženi, ki se je pred hudobijo ljudi umaknila v Črno lopo Vitranca - Vandot in njegov brat Rudi sta vse pravljice in lei> nde popisala in nastal je Kekec. Lik Pehte, ki večkrat pride na kakšno prireditev, aj pa v Kek( dežel,), ni igran, je res živ -tako pristna je s svojim ičiiom in narečjem, da nihče ne more reći, da ni res teta Pehta Rojena komedijantka, se smeje Marica Giobočnik. Prijazna Pehta je danes v živern stiku z otroki vedno bolj po'itivni lik, medtem ko včasih m bilo tako. Domačini v Kranjski Gori so vedno govorili svojim otrokom: če ne boš ubogal, te h • 1'ehta iz Črne lope vzela. Danei je tako pni jubljena, da tedaj, ko odnaja s kakšne prireditve, otroci kličejo za njo: Pehta. pazil Pazi se Bedanca! Za vse hudo je seveda vedno kriv Hedancc in ko vsi liki nastopalo v Kekčevi deželi, se otrokom Bedanec pokaže le od daleC tako neznansko se ga otroci bojijo. leta Pehta, ki pnhaja v turistični otroški živ - žav Ki injtkt Dota /adnja leta, je imenitna in i/virna ideja, kako se da vključiti tudi del krajevne zgodovine m po peatlitl poletne dneve in večere v danes zelo obiska ni Kraniski Gori... D. Sedej poskibelo Cestno podjetje Kranj. Sicer pa so na Sve tem Ožboltu 25. junija 1995 imeli rcierndum glede samoprispevka. Udeležilo se ga je vseh 30 volilnih upravičencev in je 100-odstotno uspel. Referendum, ki velja od 1. julija 1995 do 30. junija 1997, se nanaša na dela, ki so jih dokončali letos, in na tisti del ceste, ki zaenkrat še ni narejen. Tega dela ceste pa po besedah Janeza Poljanca verjetno ne bodo zgradili prej kot čez eno leto Za realizacijo referendumskega programa je treba zbrati 8 milijonov tolarjev, od tega P* naj bi iz samoprispevka krajanov dobili 2,5 milijona Preostali del bo zbra'a KS Škofja Loka - Mesto. Hkrati so se vsi zavezanci refereti' duma obvezali, da bodo opravili ustrezno število prostovoljnih ur pri rednerfl vzdrževanju in zaključnih delih na cesti. • Polon* Oman, foto: Lea Jeras Seja naklanskega občinskega sveta Tajnik odšel Svetniki so se v Četrtek sestali na nadaljevanju ost"' seje. Zapletlo pa se jim je že na samem začetku, r sprejemanju delnega zapisnika prvega nadaljevanja *eje Naklo, 3. avgusta - V četrtek so naklanski svetniki nadaljevali s pred dnevi prekinjeno sejo občinskega sveta. Tokrat so pred seboj imeli le dve I točki dnevnega reda, razpravljali naj bi o občinskih emblemih in simbolih, svetniki pa naj bi nazadnje podali tudi nekaj vprašanj in pobud. Se preden so se lotili obravnave dnevnega reda, so pregledali delni zapisnik prvega nadaljevanja seje, kjer pa se je, kot je pri njih običajno, zapletlo. Svetnik Tadej Markič je tokrat že vsaj drugič sestavi jalec zapisnika opozoril, da lc-tega zaradi neustreznega roba in obojestranskih kopij ne more vpenjati v mape. Nato se je spustil v izčrpno obravnavi, zapisanega, pri čemer je še posebej veliko pozornosti posvetil zapisom njegovih glasovanj v zapisniku Ko mu je na eno njegovih vprašanj skušal dati odgovoi Drago Goričan, ki je zapisnik sestavljal, ga jc gospod MarkiČ prekinil, in od predsednika sveta zahteval, naj Goricami vzame besedo. Le ta je Vstal, zaklenil svojo pisarno, /brane za slovo pozdravil in odšel. Svet jc tako na seji ostal brez predstavnika ot-činske uprave, saj naj bi Drago Gončan v zadnji točki svetnikom županovem imenu podal n kaj odgovorov Naj ob ^ povemo, da je Markih . ravnanje obsodila ve*' svetnikov, saj po njihovi mnenju kot že nekaj*** doslej ni ravnal povsem *° ektno. . , Svetniki so se po ptrd" zdelnega zapisnika l°v. obravnave problematike °T črnskih emblemov Le 1 občina zaenkrat ruma, sv tokral odločaj1, bodo prisb do ajl niki pa so se kako Seveda emblemi tr* SO cimui.ii" "irfA' povezani z občinsko ce* . no podobo, ki jo 1,0 w>v mnenju večine sv*1' prej ali slej treba i/gr,a 0 Na koncu so se /edin"1- 0 ustanovijo posebno kom1* ki bo določila, kakšne ^ bole občina potrebuje ^ tem potrebam prirnern0 javila razpis . s|a ločka Razno ni Pr,"vCt< posebnih prcsenečenj-^jjj niki so bili zaradi ^'».,111 Draga Goričana nt ikra za marsikatere svetnik Markič je P naj bi svet dobil profesionalnega tajni izobrazbo gradbene s01..;, . najemni odda|i zaklonn^ Podbrezjah pa bo občina in ne tam Krajevna skupnost U ini 41. Zbiljska noč in Gorenjski glas Ognjemet in zadela bo vsaka srečka V soboto, 12. avgusta, bodo na tradieion^JJj 41. Zbiljski noči podelili tudi prizn« najlepše urejenim domačijam. Zbilje, 7 aVgUSta - Turistično društvo Zbilj* bo v *vjyj|tf 12. avgusta, oh Zbiljskem jezeru že 41. zapored \nt^ jfr spet zelo priljubljeno Zbiljsko noč. Začela >e t»o ^ uri zvečer m potem nadaljevala pozno v noi >/lT^-te^f^ do zgodnjih jutranjih ur. Turistično zabavna priredi se bo zucelu s podelitvijo pri/nanj o jeseni razpoloŽi oje in ples bo skrbel ansambel ' ^vd Izkupiček od letošnje Zbiljske noči bo ruristično OI^j| namenilo nadaljevanju uicjanja o/iroina ' •* je/eisk< Obale. f, j f|l<" Med pokrovitelji letošnje Zbiljske noči fljjh Gorenjski glas Pripravili bomo vet prcscm-eeJiJ^ ^ 111 o letošnji nrireditiv nasploh pa vei » Goreiijsk« •tošnji prirediti v petek. • A. Ž. ZANIMIVOSTI V trgovinah je čas za razprodaje Ponudba slaba, povpraševanja malo Kranj, Škofja Loka, Tržič, 7. avgusta ■ Sredi poletja je že čas, da v trgovinah prodajo Poletno garderobo in police zapolnijo z jesenskimi oblačiti in obutvijo. Zato je !ren °tno v gorenjskih trgovinah poletna razprodaja. Ponekod *o z razprodajo tudi že zaključili, zato pohitite, če želite ** kaj dobiti po znižani ceni. . V kranjskem Bencttonu "riajo poletno garderobo znižano do 30 odstotkov, toda ^bira oblačil ni več velika. saj so veliko prodali že pred r&zprodajo. V času razprodaje pa tudi ne opazijo Povečanega povpraševanja. Kranjska Kokra je z raz prodajo že zaključila, vendar cene poletnih oblačil se na-PreJ ostajajo nižje. Raproda-la jf bila od 20. julija do 3. avgusta. Dobro so se prodaje predvsem poletne bluze ,n kratke hlače. Tudi v škofjeloški Nami je jonsko znižanje konfekcije *e mimo, saj so z njim zaključili 2. avgusta. Njihov Cuj le bil prodati vsa poletna Oblačila 7 9tn ki\ %.f mVtisi student v letnika " p«siv po|r|j velikega talen '* »MjftH iu.li valiko truda* "Delal sem od jutra Ve^i«i. te sem hotel ftkad« do naredili r,0L ■•*«"•< mi p. Nisem Imel J^ne druge stvari, ne Jpor- vjL s.1" Pfczivljai sam, ob Itn? V r,un,,"kl dom. Cj!" '-»služil ra Uudn V O1 i h med Itud obc kuko Baaal "Ki» sem se hodil v srednjo gl.tsbeno v Ljubljano, sem iu'ka' sezon igral na Otočcu. Liu-at /a Novo leto je [lrišel Privšck in si me je zapomnil. Iako sem dobil možnost Že v sredrji glasben: <>oli, da sem igral v Big Bandu Hol /amen nun Iako sem začel zahajati \ le vode Kedno službo v Bip Bandu sem dobil leta lg^V / njim pa sodelujem že več kot pcUndvajset let li-r.tm saksolon, včasih pa moram kot "univi. r/alm pro lesionaiec" prijeti tudi za klarinet, tenor saksofon. Or kestci igra po določenem programu - pripravljamo se na koncerte, snemamo od scenske do narodnozabavne glasbe, jazza, igrali smo tudi Že simfonične stvari, play-t.» ke m pevce . Poleg sne narj pa so še koncerti." Katero zvrst glasbe pa postavljate na prvo mesto? "Najboli pri srcu mi jc vsekakor jazz. Sicer imam rad »udi novejšo klasično giasb'.\ od naših pa mi je prvi gotovo Prvšek Meni je všeč ogromno glasbe - če je k dobra." Ali poleg igranja glasbo tudi ustvarjate?" Za različne zasedbe p»šem aranžmaje, tudf za godalni orkester Večkrat sem poma gal pri simlon;nih Kad igram v manjših zasedbah kvartetu Veliko se ukvarjam s kompo zjciio posnel sem ogromno svojih skladb. Svojih plošč nisem delal, ker je pri nas premaihen tig. sem pa sodeloval na drugih ploščah z Buj Bandom in v tujini. Veliko sem igral po Ameriki Z orkest»om Duka Llhngtona sem eno sezono igral po Nevv Yoiku, Atlantic Citvju, Pcn-siivanijt. Imeli smo tudi po dva konceita na dan Poleg tega pa irenutno \odim tudi godbo na pihala v Ooriah (prav v leh dneh so izdali tudi svojo prvo kaseto, op)" Iinalt- slin ntroke. (>redo po vaših stopinjah v gladki.' "Vsi sc nagibajo na to stran m jih veseli glasba. Glede poklicnega ukvarjanja z glasno pa mi je eden od sinov, ki se je odločU za drug poklic, nekoč dejal, da bi bil prav tako glasbenik kot jaz. če bi ga le % miadosti bolj silil k igranju... Otrok namreč nisem nikoli preveč silil, da bi morali igrati, ker sem tudi jaz glasbenik. Če pa bi se kdo hotel profesionalno ukvarjati z glasno, bi mu jaz gotovo lahko pomagal v tej smeri " Kakšen pa je odnos Slovencev do ja/^a - je priljubljen? "V Sloveniji ne moreš us pevati kot iazz svobodnjak -imel bi nekaj koncertov na leto, maio bi igral po jazz klubih, a od tega ne bi mogel živet:. Moral bi hoditi po svetu, imeti managerja... A potem ne bi mogel imeti družine,, saj ne bi bil nič doma. Kar se priljubljenosti jazza tiče, je pri nas premalo ljudi. Ljudje so navajeni na kaj lažjega. Jazz je za tiste ljudi, ki so ljubitelji te zvrsti. Pn nas ie premajhen trg Zalo nod.m igrat jazz v glavnem v Italijo in Avstrijo V lujmi sem tako verjetno še bolj /nan kol pri ras Igram v kvartetu, včasih tudi samo v duetu z Vbianorr. Ferležem ali Silvom Štingiom - jazz slan darde. Igramo bolj za zaprte družbe. Pn nas pa me veli-kokr.i! s ih jo lolfisti I Bleda, poanajo HM /lasti Angleži in Nemet. • |L Peternel ja, tam pretiravajo. Bolje bi bilo višino razpoloviti, s tem pa bi si naredili lepo uslugo, saj bi se jim promet povečal. Sam več ali manj ne iščem brezplačnih parkirišč, saj bi za kaj takega porabil preveč časa. Mitja Če-bulj z Jesenic: "Parkirnina v Kranju, s tem mislim parkirišča pri gimnaziji in pred občino, kjer je treba odšteti sto tolarjev, se mi zdi znosna. Povsem drugače ie to na Bledu in v Bohinju, kjer z višino parkirnine odločno pretiravajo. Za tako visok znesek nimajo nobene osnove, poleg tega pa sami sebi delajo škodo, saj je zaradi tega tam gotovo manj turistov, kot bi jih moralo biti. Prav čudim se, da trgovci ut gostinci nič ne protestirajo, ker tisoč tolarjev za eno uro zagotovo prežene marsikaterega potencialnega kupca." Vlasta Sa- gadin iz Kranja: "Parkirnine morajo biti, da se v Kranju naredi malo reda. Vozniki so že tako razvajeni, da bi se že vsak hotel pripeljali celo do lastne postelje. Ker sem v kranjskem občinskem svetu, si že dolgo prizadevam vzpostaviti parkirni red. Če je cena parkiranja pravšnja, sama ne morem oceniti, to se naj odloči vsak voznik sam. Sama sc v Kranj nikoli ne pripeljem z avtom, raje grem pes ali s kolesom Ko pa grem v Ljubljano, vedno parkiram v tivolskem parku, plačam par kirmno. in grem po nakupih nato raje ML sai se mi ne da eno uro iskati prosto brezplačno parkirno mesto Iris Slana iz ■ Kranja: 'Na brniškem letališču pobiram 'j; parkirnino in se mi parkirnina tudi zdi IH .selna, saj j m o r a š n p r. tudi za Garda land, če ga celil videti, plačati, in podobno ie tudi z letališčem &C želiš parkirati na letališču, moraš za to tudi plačati. Ni pa prav, da se vosniki zaradi visoke parkirnine znašajo nad navadnimi delavci, za to so odgovorni šefi. Bi pa bilo priporočljivo da se prej pozani-m . • kako se pn nas parku nme obračunavajo, keT bi bilo tako veliko manj vroče krvi, kot jc je sedaj. Sicer pa je naše parkirišče dobro urejeno, kar /i nekatera parkirišča ne morem trditi." • S. Š, foto: Tina D. Danes seja radovljiškega občinskega sveta Župan - funkcija« še bolje tudi služba Radovljica - Radovljiški svetniki so bolj pridni kot njihovi poslanski kolegi: Vsejejo" tudi sredi poletja. Po julijska seji naj bi se danes, v torek, zbrali se na avgustovski. In če jih bo (kljub dopustom) ie dovolj, jim bo verjetno priteklo od čela. Toliko pomembnih točk je namreč na dnevnem redu. Radovljiški župan Vladimir Čeme očitno m zadovoljen s tem, da bi bil samo funkcionar, ampak si želi, da bi bilo županstvo tudi služba. Le zakaj bi bil med bTezposelnimi, ko pa po cele dneve delam na občin':, si verjetno misli. Vsi svetniki kajpak niso enakega mnenja - in problem je tu! Bo svet danes potrdil predlog skJepa. da bi župan svojo funkcijo opravljal poklicno? Če kaj drži dogovor s posveta vodij svetniških skupin, ki ga je sklical župan in pod pisi veČine navzočih potem zapletov ne bi smelo biti. Zupan svoj predlog med dragim utemeljuje s tem, da je radovljiška občina /. 18.396 prebivalci med večiimi slovenskimi občinami in da je preoblikovanje lokalne samouprave šele na začetku. V paker' kadrovskih zadev današnje seje sodi tudi imenovanje tajnika obeme m podžupana. Župan Vladimir černe se je po usklairvanju n? posvetu vodij svetniških skupin odločil, da med tremi možnimi kandidati za tajnika občine predlaga Jožeta Kebta. namestnika direktorja uprave za družbene dejavnost občinskega upravnega organa Radovljice m lunkcionana krajevne skupnost; Radovljica Predlog za imenovanje je županu posredovala skupin;? svetnikov .'dru žene liste socialnih demokratov Ir. kdo naj b« bil podžupan? Zupan za to funkcijo predlaga svetnik;,« Milana Poharja i BTezij sicer člana Slovenske Itudske stranke. Ke*T bi bila njegova funkcija ob morebitni izvolitvi nezdružljiva s članstvom v svetu, bi izpraznjeno mesto zapolnil predstavnik krajevne skupnosti Begunje. Na dnevnem redu današnje seje je tudi predlog proračuna občine za letos (blejska u: bohinjska občina sta ga Že snrejeln predlog za do polnitev uredbe o taksah za dodatno obremenje vanje okolja m poročilo o delu projektne skupine za izgradnjo centi a za ravnanje s komunalnim-odpadki. • CZ. REPORTAŽA Krajani protestirajo Zaprli bomo cesto skozi Lipce Lipce pri Blejski Dobravi, 7. avgusta - 91 podpisnikov protestne izjave zaradi obvoza na Lipcah je odločenih, da bodo obvozno cesto zaprli, če odgovorni ne bodo ures ničdi njihovih zahtev, VaŠčani Lipe so ogor ceni; ob popravilu Železniškega mostu prott Dobravi so speljali obvoz na Lipcah. ne da bi jih kdorkoli prej obvestil in po pravilih lepega obnašanja obrazložil nujnost obvoza, Vaščani razumejo, da je obvoz potreben, vendar pa pravijo »Na delu Lipe, kjer smo štirje vaščani prostovoljno že pred desetletji odstopili del zemljišča v korist širšega cestišča, je postavljen eden od semaforjev. Kultura večine šoferjev je pod kritiko, saj pred semaforjem ustavljajo, kot da je fata morgana, da povzročajo neznosen hrup in nepotrebno prašenje ob robu cestišča. Ob sprostitvi semafor ja se začne hrupno spel jevanje vozil in divjanje do drugega semaforja, ponoči in podnevi. DomaČim sc komaj vključujemo v promet, da o varnosti pešcev in otrok ne govorimo. Prihaja Čas, ko bo na cesti več otrok, zato zahtevamo, da končno odgovorni poskrbijo za varnost in nekoliko bolj normalno življenje Lipe tako. da se najKasneje do 15. avgusta poskrbi za upočasnitev prometa i strožjo prometno signali začno m ležečem« ovirami ali alternativno mo žno rešitvijo po mnenju prometnih ItfOkovnja* kov Tudi nadzor polii M tov pi opravil svoje.* Krajani Lipe od ,ese niškega župana zahteva jo da jih obvesti o poteku de! in o tem, kako in kda' sc name rava sanirati cesta in asfalt sko/i lipce Obe nem trjajo, da se dokon čajo dela v zvezi z avtobusno postajo v smeri Dobrave. Prebivalci Lipe pravijo, da bodo cesto zaprli, če njihove zahteve ne bodo uresničene • I) .Sedej Uspela kmečka ohcet v Bohinja Zares sta se vzela Mojca in Janez Bohinjski folkloristi so številnim obiskovalcem prikazali kmečko ohcet, tokrat s pravim ženinom in nevesto Bohinj, 6. avgusta - Že tretje ietc» si na tradicionalni kmečki ohcet! ki jo pripravlja Turistično društvo Bohinj, zvestobo obljubi pravi par. Letos sta bila to 19-letna domačina Mojca Golja tz Jereke in Janez Grm iz Srednje vasi, ki sta v nedeljo rekla da najprej dopoldne v Bohinjski Bistrici, nato pa še pred župnikom v cerkvici Svetega Janeza in pred številnimi obiskovalci Bohinja Prvo kmečko ohcet so pripravil! Bohinjci že ored več kot tridesetimi leti po zamisli Tončke Marolt. Dolga leta sta bila ženin in nevesta samo igralca, letos pa se je že tretje leto na njej poročil pravi par Tako se je pnreditev začela v Stan Fužini "pri Agotneku", kjer je ženin Janez s pričo prišel po svojo nevesto Mojco Po stari šeei io tato poskušali podtaknili drugo dekle, a se Janez ni dal pretentan S kočijami, fužinarskimi furmani ter balo na vozu so se odpeljal.; proti kopališču, kjer so prikazali običaj šranganja ;n domaČi fantje Mojce niso dali prav poceni. Po pravi cerkveni poroki v cerkvi Svetega Janeza in maši pa se je dogajanje preselilo Pod skalco. kje 10 svate pričakali folklorist Srednje vasi in Bohinjske Bistrice. V pristnem bo:, kem nar-čju so sprejeli mladoporočenca in >va: zaželeli srečo in ljubezen. Nato pa se je začela veselita za vse z ansamblom Gorenji ki muzikantje Mladoporočenca sta pove« li,.i. j- so ju za sodelovanje ni kmečki ohceti naprosili folkloristi i/ Srednje vasi in z veseljem sia pristala. Čeprav sta bila ves dan v src dnK u pozornosti, se jima ni zdelo preveč naporno. Pa še za obleke jima ni bilo ircb* skrbeti, saj sta nastopila kaf v narodnih nošah. Sicer pa s(!3 Mojca in Janez se povedal* da sta bila že "pridna4,1 in & že imata sinka Davida. • i;.Petefl*J foto: Ci. Si«* I Konjeniška prireditev na Visokem v Poljanski dolini uspela privabiti veliko obiskovalcev Konji in ljudje so razgibali Tavčarjev dvorec Visoko, 6. avgusta - Konjeniški klub Visoko 'škofja Loka je bil organizator nedeljske konjeniške prireditve na Visokem. Kljub soncu m vročini se je tam zbralo veliko ljudi, ki so si ogledali raznovrsten in zanimiv konjeniški program. Prireditev, ki se je začela točno ob 14. un, je privabila star-) ;n mlado z vse Gorenjske in iz drugih krajev saj so v progiamu nastopali tudi gostje i/ dragih slovenskih konjenikih klubov t'vodni pozdrav je imel Tone Kos, predsednik K K Visoko Škofja Loka. k. se ;e /.»hvalil vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri organizaciji prireditve Osrednja točka prireditve je bila preskakovanje ovir Konji so preskakovali ovire na SO in 100 cm visokih zaprekah Prve tekme se je udeležilo 26 jahačev, druge pa 21 Vsi, ki so bili brez. kazenskih točk so dobili rozeto. Ciledalci so si lahko ogledali tudi kaSaako dirko v svobodnem handica-pu z letečim startom na lhOO m Zmagal je Konrad Hojfl s konjem Faer t/ KK Ljubljana, drugi je bil Janez. Drinovcc /. Arapulo iz KK Komendi tntja pa domačinka iz K K Visoko Marjet ka Kos | konjem Fifi As Sledil jfl nastop Braneta Friica, ki je predstavil ivojč islandske konje in "poljanske melodije' Nato s* i bHi dve galopski dirki v sedlu na 1500 m Na prvi so tekmovali kmečki konje, na drugi pa tekmovalni Pn tekmovalnih konjih je zmagal Marko Dolina: z. Lepeno. Za poživitev jc na koncu sledila še dirka kmečkih vpreg. Na prireditvi sla se predstavila tudi najuspešnješa domača kasaška tekmoval ca. To sta Janez Stremfclj s konjem Akti in Marko Skube s konjem Alija II Ta dva sta se že v nedeljo, 30. julija, odlično odrezala na dirkah na hipodromu v Lenartu, ki jih je organiziral K K Slovenske gorice Jane/. Stremfelj je v 8 dirki za nagrado občine Lenart za 3- do 12-letne kasače z i.' v in do milijon tolarjev nepričakovano osvojil l Murko Skube pa 2 mesto Demšar je prireditev načrtoval U W rače tki leta v sklopu vseh pnreditev na Visokem Vendar je bil glavni i" samostojni organizator prireditve KK Visoki itja Loka. ki je podobno prireditev pripravil že lani. Dva član* konjeniškega kluba pa s'.a hkrati ni0*1' devetdanskem iniciativnem odboru Kar se tiče "življenja" na Visok«*! ima iniciativni odbor v načrtu tudi koncert Slovenskega okida, ki II najverjetneje v začetku meseca tembra, je povedal Janez. Demšar. i lan odbora je tudi znan sloVVtaV igralec Roman komar, ki pra «. ^ je nedeljski: konjeniška priredit'*' ena izmed kron v prizadevanj* iniciativnega odbora in konjemsk*"' ga kluba, da hi Haoftki dvorec o/i**'' Mislim, da že število ljudi, k' **! prišli, veliko pove. in da so zadovoljni s prireditvijo, je dc| Roman Knnčar. s cei pa K K visoko Škofja ; *P i! avgusta vab- Km več nej kjer bo s »venski d**? oziroma državno prvenstvi) ItirU^bna k a ram bo Marko SkuW mesto, torje, ki so se zelo potrudili, da so pripravili tako dobro m zanimivo , Ko je bil tekmovalni del konjeniške priredite* Skofjsločani lahko upa- konjem Alija ll eden od favorit** mo. da bo to postalo tradicija, ki pa ' •' bo le delček visoškega utrpa. Iniciaiivni odbor gfl odprt ie Visok--ga. katerega pedsednk je Janez prireditve končan, je obiskovalce pred Tavčarjevim dvorcem zabaval narodno/.abavni ansambel Blegoi Pohvaliti je potrebno vse organiza 26 i gusta pa sie povabljeni Jj ubij m.ki hipodrom v Stož«ah, «jr bo oda,n M-srl.h »j/ah ansambla Nagelj. r"'jj( lorna skupina iz Javonj je f»rika/* del >lovtMNL4,n ijucjsldh plevo« »JJ Zadružniki p« so ob \*rviist4>>L. koparjenja popestrili s ^t>i*'ue% ^ J«» Vevelje je bilo se slap«* ' dobrotiih ajktiva kmečkih /rn* 1 Itvvda ob dobri kapljici. ?rfooW. --------------- , . .^o«' leto bo na Starem vrhu j»o i*" l,h organ.za.orjev **^£4 kopa, oglarslvo pa bo (afc«» ' ;^nJ,P ostajalo zapisano v srcih '»"'PJJJf ljudi • Besedilo in f«t»» 1 ' o OGLAS Gradnja neprofitnih stanovanj na Mlaki pri Tržiču Mo stanovanja dokončana in zaklenjena? . ^novanjska zadruga Gorenjske, z.o.o., Kranj gradi na Mlaki pri Tržiču tri bloke z desetimi neprofitnimi stanovanji. Ker se ob gradnji pojavljajo različne neresnice in polresnice, ki so deloma tudi odraz nepoznavanja novega načina zvanja stanovanjskih problemov, zadruga pojasnjuje, kaj je bistvo tovrstne gradnje in kakšni so razlogi za različne zaplete. ^»nj - Stanovanjska zadruga Gorenjske, ^••o., Kranj se je uskladila z novim ***ottom <» zadrugah in deluje kot nepro-jH*u stanovanjska organizacija, ki je ''Polnila vse zahteve iz pravilnika o ^^brtih pogojih delovanja tovrstnih orga-*Ucij Ker so neprofitne stanovanjske ,,r?anizacije pomembne za zagotavljanje Javnega interesa na stanovanjskem področ- *o deležne ugodnosti, ki jih opredeljuje ntne vanjski zakon ter nacionalni in ob-l,nski stanovanjski programi. »tenovanjska zadruga Gorenjske, z.o.o.« y«n» je ena ;/med šestnajstih neprofitnih ^novanjskih organizacij in edina na '^'tnjskem, ki jc pri Stanovanjskem skiaau Republike Slovenije kandidirala na Sjjpisu za posojila neprofitnim stanovanjs-Xin>- >rganizacifam, ki gradijo ah kupujejo DcPtofitna stanovanja Zadruga je izpolnila Vsc razpisne pogoje in za izgradnjo treh sta»o\an)skih blokov i desetimi neprofit-nirn; stanovanji v zazidalnem načrtu Mlaka Pn Tržiču dobila najvišje možno posojilo v Resicu 28,6 miliiiona tolarjev - to je 40 °dstotkov gradbene cene stanovanja, ki ne Sm" presegati 1.200 mark za kvadratni tIUr-c: Za posojilo je obrestna mera R + 3 g«totke in odplačilna doba največ 25 let. 1 nd* znesek posojila je zadrugi pod Rakuni pogoji odobrila še Občina Tržič j je na zadrugo brezplačno prenesla tudi komunalno opremljenega zemljišča. ktanov>dn)ska zadruga Gorenjske, *°o.,Kranj je z gradnjo blokov začela ian» in jih bo predvidoma dokončala do °ktobra Ta stanovanja bodo rezultat s*upmh prizadevanj stanovanjske zadruge. dr?u-, c oz. njenega stanovanjskega sklada lh Občine Tržič in tudi prva stanovanja v Sloveniji, ki bodo povsem v lasti neprofitne ^ovanjske organizacije Gradnja na Mlaki ni črna gradnja Ket se pri gradnji neprofitnih stanovanj na iržiški Mlaki pojavljajo v javnosti Ulične neresnice ali polresnice, želi Sta-n°vanjska zadruga Gorenjske, z.o.o , Kram zjasniti bistvo tovstne stanovanjske Radnje m odgovoriti na nekatere očitke. ^i tak očitek, ki ga Širijo tudi najodgo-^°rnejfti ljudje v tržiški občini, jc, da Ftoruga gradl blokc na Miakl •ore _ "na Črno", rej brez ustreznih dovoljenj. "To je čista pravi predsednik stanovanjske za-JJj* Franci Teran in poudarja, da ima adruga za gradnjo vsa potrebna dovoljen m. *° ,V0J° trditev argumemtia z dokupi. Zadruga je lani najprej zaprosila za » *dbeno dovoljenje za pripravljalna dela Jc k vlogi priložila tudi °dob reni odločbo o lokac'iji (z dne 15.3.1904) in rez.plačnem prenosu nepremič-1994} 0da Trlič na zadrugo (z dne 31.3 je fržič, oddelek za prostor m okolje, adrugi na podlagi priložene dokumen- tacija, navedb v vlogi in glede na določbe 40. člena zakona o graditvi objektov gradbeno izdal dovoljenje za pripravljalna dela (št. 351-53/94-3) 29 julija lam. Stanovanja zadruga Gorenjske, z.o.o., Kranj je 3. oktobra lani zaprosila Še za gradbeno dovoljenje, ki ji ga je Občina Tržič, oddelek za prostor in okolje, izdal 25. novembra lani (Št. 351-53/94-03) V obrazložitvi gradbenega dovoljenja jc med drugim navedeno, da je investitor, to je stanovanja zadruga, k vlogi priložil naslednje dokumente pravnomočno lokacijsko dovoljenje, odločbo o spremembi lokacijskega dovoljenja, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, sklep 31. seje upravnega odbora sklada stavbnih zemljišč Občine Tržič o začasni odložitvi plačila sorazmernega deleža stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča, poprejšnje soglasje inšpektorata za varstvo pred požarom, elektroenergetsko soglasje hlektro Gorenjska Kranj, soglasje PTT podjetja Slovenije PF PIT Kranj, gradbeno dovoljenje za pripravljalna dela in potrdilo o plačuu odškodnine za spiemem-bo namembnosti zemljišča. Kaj je pravo ozadje? Kot jc razvidno iz zapisnika šeste seje tržiškega občinskega sveta, je župan Pavel Rupar na seji "poudaril, da so se v lanskem letu odločali o graditvi blokov na Mlaki, občina je zemljo podarila, dala 300.000 DEM kredita ter to zemljo za 1.000.000 DEM komunalno opremila. Gradnja blo- Zadruga zavrnila vračilo prvega obroka nqj0 Kračunih Stanovanjske zadruge Gorenjske, z.o.o., Kranj bo mesečna priknxina za 70 kvadratnih metrov veliko neprofitno stanovanj« na Mlaki Ob** ° mark. Zadruga ho posojilo republiškega stanovanjskega sklada in sta n *WW poravnala z delom najemnin od najemnine najemnih stanovanj in ntn°V,QnJ5kin ha v lasti °DČtne TritH, deloma pa z najemnino novozgrajenih Poxodk*ih stanovanJ v tasti zadruge. Ker si je Oblina Triič ne glede na določila Zadri*, ° prenosu tutjemnih stanovanj in stanovanjskih hiš v upravljanje zadrugi 0Ov pobiranje najemnine, mora po mnenju zadruge prevzeti vse finančne ZQV,Zn°sti Pri gradnji neprofitnih stanovanj. To je tudi razlog, daje zadruga občini "^Ha vračilo prvega obroka posojila za gradnjo na Mlaki Sgffc variante ni! lep n0o*ino ni cenejšega reševanja stanovanjskih problemov, kot je gradnja ohii*nin stanovanJ P° friiškem modelu, ki velja za vzorčnega v Sloveniji. Če se Uradi? 0<^zove z brezplačnim zemljiščem in s posojilom v vrednosti 40 odstotkov od otarL*11* Cene kvadratnega rnetra stanovanjske površine, ki ne sme pršeči 1.200 bolj ewa* delel ugodnega posojila prispeva tudi driava To je za občino veliko po*** kot da bi imela svoj stanovanjski sklad Ob tem, da bo posojilo dobila o0^tno' b° pridobila deset kakovostnih stanovanj, ki bodo namenjena izključno *ai!!n0m iZ tr*iiiie občine. Občina z njimi ne bo imela nobenih sitnosti. Zadruga je ita prva v Sloveniji, ki bo kot investitor (podobno kot drugod v svetu) s ZQl>°^anJJ tudi upravljala in jih vzdrievala. To je tudi razlog, da je še posebej *r*siruna za kvalitetno gradnjo. kov na Mlaki je bila izvedena brez gradbenega dovoljenja, torej gre za Črno gradnjo ' V stanovanjski zadrugi jih čudi, da najodgovornejši v iržiški občini širijo neresnice o Mlaki kot o črni gradnju tudi po sestanku, ki je bil 26. maja letos (torej pred šesto sejo občinskega sveta), na katerem jim jc predsednik zadruge pokazal vso dokumentacijo. Ob tem se v zadrugi kajpak sprašujejo, kakšni so razlogi za nadaljnje širjenje neresnic, za zavajanje javnosti oz. kakšno je pravo ozadje: so razlogi politični, gre za nepoznavanje bistva novega načina reševanja stanovanjskih problemov, je morda razlog v tem, da je Občina Tržič v prejšnjem mandatu prenesla občinska najemna stanovanja, stanovanjske hiše in poslovne prostore (med drugim tudi občinsko stavbo s kurilnico) v upravljanje stanovanjski zadrugi... Občina za komunalno opremo ni dala še niti tolarja V Gorenjski stanovanjski zadrugi z.o.o. Kranj pudarjajo, da je Občina Tržič na podlagi pogodbe, ki sta jo 31. marca lani podpisala Izvršni svet SO Tržič in stanovanjska zadruga, les brezplačno prenesla na zadrugo 464 kvadratnih metrov komunalno opremljenega stavbnega zemljišča. Občina je s tem zadrugi omogočila, da je na razpisu posojil za neprofitne stanovanjske organizacije, ki gradijo ali kupujejo neprofitna stanovanja, prednostno pridobila najvišji možni znesek ugodnega posojila (40 odstotkov od gradbene cene kvadratnega metra neto stanovanjske površine, ki ne sme preseči 1.200 mark). Če občina tega ne bi naredila, stanovanjska zadruga ne bi izpolnjevala pogojev za pridobitev največjega možnega zneska posojila. Tudi znesek posojila, ki ga je Občina Tržič odobrila stanovanjski zadrugi, ni takšen, kot navaja župan, ampak je celo večji. Občina Tržič je na podlagi pogodbe z dne 18. avgusta lani ododrila zadrugi 28.628.236 tolarjev oz. 377 532 mark posojila, kar predstavlja 40 odstotkov gradbene cene kvadratnega metra stanovanjske površine. Kreditni pogoji so enaki kot pri posojilu republiškega stanovanjskega sklada: doba vračanja je 25 let in obrestna mera R + 3 odstotke. Posojilo je zadrugi odobril izvršni svet SO Tržič na seji 29. maja lani. In kar zadeva očitek, da je občina zemljo, na kateri gradi stanovanjska zadruga, opremila za milijon mark, predsednik zadruge Franci Teran pojasnjuje: Načrt za komunalno urejanje jc narejen za vso soseko, ki obsega skupno trinajst blokov. Predračun za komunalno opremo celotnega zemljišča je res milijon mark, vendar se je občina s pogodbo zavezala, da bo k Motnosti za reševanje novih socialnih problemov V stanovanjski zadrugi menijo, da bi pri pogojih za pridobitev neprofit-nega stanovanja v najem občina morala dati prednost družinam, ki so v občinskih socialnih stanovanjih. Če bi se namreč nekaj teh druiin preselilo v nova neprofitna stanovanja, bi občina s tem izpraznila nekaj socialnih stanovanj in pridobila možnosti za reševanje novih socialnih stanovanjskih problemov. stroškom komunalnega opremljanja prispevata ie sorazmerni de! to ie za tri bloke oz za deset neprofitnih stanovanj. Po pogodbi bi morala zagotoviti 16.695.769 tolarjev ali približno 200 mark na kvadratni meter neto stanovanjske površine, vendar do danes ni prispevala še niti tolarja. To je bil tudi razlog, da smo 22. junija letos pisno zaprosili Občino Tržič, da "izvajalcem del komunalne opreme naroči ureditev potrebnih del in omogoči pravočasno priključitev objekta na omrežje komunalnih naprav." Krajevna skupnost Pristava ne soglaša Stanovanjska zadruga Gorenjske, z.o.o, Kranj je pri iskanju soglasij za gradnjo neprofitnih stanovanj na Mlaki dobila od Petrola - Zemeljski plin soglasje pod pogojem, da predvideno dostopno pot v sosesko prestavi s trase plinovoda. Zadruga je bila zaradi tega prisiljena začeti postopek za spremembo občinskega odloka o zazidalnem načrtu Mlaka - Tržič, S spremembami bi v območju zazidalnega načrta vzpostavili krožni promet, del garaž bi nadomestili z dvema stanovanjskima objektoma, dva objekta, ki sta po sedanjem načrtu predvidena za servisno dejavnost, pa bi ukinili. Po termmskem načrtu naj bi odlok sprejeli ob koncu letošnjega maja ali v začetku junija, vendar ga tudi zdaj še niso. Razlog je v tem. da krajevna skupnost Pristava ne soglaša I predvidenimi spremembami zazidalnega načrta oz. pogojuje izdajo soglasja z uresničitvijo sklepov, ki jih je sprejela na javni razpravi 25. aprila letos. Takrat so sklenili, da naj se v dveh mesecih začne individualno reševanje stanovanjskih problemov krajanov z Mlake 1 (v sedanjem objektu prebiva trinajst družin), da se najprej pogovorijo s stanovanjsko komisijo Občine Tržič in da naj občina odkupi deset stanovanj za sedanje stanovalce na Mlaki 1. "Zahteva krajevne skupnosti Pristava oz. krajanov Mlake je v nasprotju s pravilnikom o oddajanju neprofitnih stanovanj, ki ga je sprejelo ministrstvo za okolje in prostor. Pri gradnji na Mlaki ne gre za nadomestni objekt. Občina teh stanovanj od zadruge ne more odkupiti, kot zahtevajo krajani," pravi predsednik zadruge Franci Teran in poudarja: "Stanovanjska zadruga ni nikoli izjavljala, da je to nadomestni objekt za stanovanja na Mlaki 1, in tudi nikomur z Mlake 1 ni obljubljala stanovanja v novih blokih. Stanovalci z Mlake bodo lahko kot vsi ostali kandidirali za stanovanja, če bodo izpolnjevali pogoje iz pravilnika o oddaji neprofitnih stanovanj v najem in če se bodo prijavili na razpis." Ob tem, ko krajevna skupnost Pristava ne soglaša s spremembami zazidalnega načrta Mlaka, občinski svet še vedno ni sprejel odloka o spremembah zazidalnega načrta, Stanovanjska zadruga Gorenjske, z.o.o., Kranj pa ne more pridobiti lokacijskega in gradbenega dovoljenja za komunalno opremo. Kaj to pomeni? Lahko se zgodi, da bodo bloki dokončani, a zaklenjeni, in da tudi razpisa za oddajo neprofitnih stanovanj v najem it nekaj časa ne bo oz. ga ne bo vse dotlej, dokler občina in zadruga ne bosta rešili zapleta. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Trije kranjski vodnjaki. V Mali galeriji Mestne hiše razstavljajo člani Likovnega društva Kranj. JESENICE - V Kosovi graščini je odprta fotografska razstava Obraz jeseniškega vsakdana. V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava siik nastalih v slikarski koloniji Vrata '95. V bistroju Želva razstavlja barvne in črnobele fotografije Nada Jensterle. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici razstavlja kolaže Milena Rupar. V pizzeriji Bistrica v Mojstrani je razstava fotografij letošnje jeseniške odprave na Aconcaguo. KRANJSKA GORA - V l.iznjekovi hiši je na ogled razstava izdelkov domače obrti z naslovom Iz domačih korenin. DOSLOVCE - Finžgarjeva rojstna hiša je v avgustu odprta vsak dan, razen sobote, od 14.30 do 17.30. BLED - V gostišču Okarina razstavlja risbe in akrile Damjan Jensterle. RUDNO POLJE - V prostorih učnega centra Slovenske vojske so v Triglavski likovni galeriji predstavljene plastike in slike nastale na likovnih taborih na Pokljuki. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Fara so na ogled fotografije članov Foto kino kluba Anton Ažbe škofja Loka. V galeriji Loškega gradu razstavlja slikar Marjan Belec, razstava je podaljšana do 18. avgusta. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V okroglem stolpu je odprta razstava Zapuščina iz Gorenje vasi, fotografije iz albuma Jožeta Kalana in predmeti iz arhivavJožeta Demšarja. TRŽIČ - V galeriji Kurnikove hiše razstavlja risbe, reliefe in plastike Peter Jovanovič. IZ DOMAČIH KORENIN Kranjska Gora , 4„ avgusta - V petek so v Liznjekovi domačiji v Kranjski Gori odprli razstavo del Jerneja in Mateja Kosmača, mojstra domače obrti. Kot ju ocenjuje etnolog dr Janez Bogataj, njuna delavnica predstavlja danes največje središče za izdelavo predmetov vsakdanje rabe in gospodarskega prizadevanja, narejenih iz lesa in v lesu, ki jih hranijo naši muzeji, muzejske in zasebne zbirke. Izdelovalca kopij dediščine, oče iz sin Kosmač iz Tržiča, sta s pričujočo razstavo že gostovala po Sloveniji in na sosednjem Koroškem, v Liznjekovi hiši si bo njuna dela moč ogiedali do 3. septembra. M.A. PRVI KONCERT Radovljica, 5. avgusta - S sobotnimi prireditvami so v Radovljice odprb se enega letošnjih glasbenih festivalov pri nas. Gre za 13. festival ugodnje glasbe Radovljica 1995, na katerem se bo tja do 19. avgusta zvrstilo sedem koncertov izključno tujih specializiranih ansamblov 1 predvsem pa tistim, ki tego sicer nikoli y poznali, ker jih nihče ne nonelje v galerij svet umetnosti • Magda Miklavčič GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK 9. STRAN • GORENJSKI GLAS Na Bledu ponovno o obrtni coni Sp Gorje Potrebno bo počakati na dokončno odločitev ustavnega sodišča Ekologi niso zadovoljni z dosedaj opravljenimi študijami vplivov na okolje. - Župan meni, da bo obrtna cona z urejenim kanalizacijskim sistemom celo pozitvno vplivala na prostor. Bled, 4. avgusta - Bodoči uporabniki obrtne cone Spodnje Gorje so s sodelovanjem Krajevne skupnosti Gorje in Turističnega društva Bled v Petek organizirali predstavitev obrtne c°oe Spodnje Gorje. Po njihovem P^pričanju je namreč problematika Pomalo znana širši javnosti, po drugi ■*[•*» pa so od prisotnih - tako tistih, ki obrtno cono v Sp. Gorjah zagovarjajo, *ot listih, ki ji nasprotujejo, pričakovali, da bodo s svojimi predlogi, Pripombami in sugestijami konstruk-hvno prispevali k razrešitvi nastalih ^mer. Srečanja so se med drugim beležili predstavniki Limnoloske pre__ Postaje Bled, Društva ekologov Slovenje in pobudnikov ustavnega spora. .Kot ie znano, je ustavno sodišče *\epublike Slovenije pred dobrimi 'hnnajstimi dnevi v postopku za prečkaš pobud Društva ekologov Slovenje in še nekaterih občanov Bleda za °ceno ustavnosti in zakonitosti odloka 0 sprejemu zazidalnega načrta obrtne Cor»e Spodnje Gorje sklenilo, da se Pobudi sprejmeta, izvrševanje odloka Pa se do končne odločitve sodišča zadrži. Judi na petkovem srečanju je Predstavnik društva ekologov Slovenje, Mitja Zupančič poudaril, da ekologi obrtno cono vidijo kot grob Poseg v prostor, ki zaradi naravnih yrednot, kot so izvirne vode, mokrišče m prispevno zaledje blejskega je/.era. Zahteva mnogo bolj pretehtan pristop, v katerem je izhodiščni dokument bloško ovrednotenje prostora. Sto novih delovnih mest Zagovorniki obrtne cone obrtne c°ne na območju ob podjetju Elmont in železniški progi trdijo, da bi z lociranjem obrti zunaj strnjenega naselja lahko ustvarili kvalitetnejšo osnovo za razvoj turizma, obenem pa možnost novih delovnih mest še za sto domačih delavcev. Devet od desetih obrtnikov, ki so že vložili denar v nakup zemljišča, je namreč prav iz Gorij. S tem, ko bodo obrtne objekte postavili zunaj naselja, bodo ohranili podobo vaških jeder, ki bodo le tako ostala zanimiva za turiste in prijetna za prebivalce, so prepričani obrtniki iz Gorij. Cilede na to, da je predpogoj za postavitev obrtne cone tudi urejen Kanalizacijski sistem, so še posebej prepričani, da je vsak strah, da bodo obrtni objekti slabo vplivali na okolje, odveč. Še več, "Če katerega, potem tega prostora ni škoda," je prepričan blejski župan Vinko Gole. "Delamo vse, da bi bilo jezero bolj čisto in izgradnja kanalizacije na območju nove obrtne cone bo prav gotovo prispevala k temu." Sestanka se je udeleiil tudi Joie Resman, član drlavnega sveta. Poudaril je pomen ravnotežja v protsoru in dejstvo, da se na silo razvoja ne da ustaviti. Tudi on seje strinjal, da je najprej potrebno počakati na dokončno odločitev ustavnega sodišča, nato pa popraviti morebitne napake v postopku. Nepravilni postopki? Eden od najsotrejših očitkov pri-pravljalccm dokumentacije za izgradnjo obrtne cone je vsekakor ta, da sprejeti zazidalni načrt ni uskaljen s prostorskimi sestavinami dolgoročnega in srednjeročnega plana občine. Ministrstvo za okolje in prostor planske dokumente ocenjuje kot kpomanjkl-juve in neusklajene, kot taki pa naj ne bi bili pravno izhodišče sprejemanja zazidalnega načrta Na to je opozoril tudi minister Gantar, ki si je pred štirinajstimi dnevi ogledal območje bodoče obrtne cone. Obrtnike in predstavnike občine je takrat opozoril na dejstvo, da je prostorska dokumentacija na področju bivše občine Radovljica precej neurejena, in da ie zato potiebno, da se vsi pristojni uskladijo in dogovorijo o smereh razvoja prostora. Na Upravni enoti v Radovljici pravijo, da sta dolgoročni in srednjeročni plan bivše Občine Radovljica, ki sta podlagi za zazidalni načrt, usklajena z republiškimi izhodišči, upoštevajo pa možnost napak v postopku. V njem so bili, kot je tudi na petkovem srečanju poudaril bivši direktor zavoda za prostorsko planiranje v Občini Radovljica, skrbno pretehtani tudi vplivi na okolje, ki pa jih bodo, glede na stroge zahteve ekologov, najverjetneje še enkiat ovrednotili. Sklep dve uri trajajočega srečanja je tako bil, da počakajo na dokončno odločitev ustavnega sodišča. Če bodo ugotovljene napake v postopku in kakšne druge pomanjkljivosti, jih bodo popravili. Vsi tisti pa, ki se zavzemajo za izgradnjo nove obrtne cone v Spodnjih Gorjah, pa bodo že jeseni spet sklicali podobno srečanje, da svoje nasprotnike obvestijo o dodatnih postopkih v zvezi s projektom in da ponovno skušajo odgovoriti na protiargumente. • M.A. Kaj se dogaja s certifikati? ranj, 4. avgusta - Z začetkom lanskega leta so tisti ^»gumncjši začeli vlagati svoje certifikate. Rok, ki naj bi šest '>r>otn''1 "»črtih i/tekel v sredini letošnjega leta, so za v|0-.|nu>SCccv podaljšali. Većina jih jc svoje certifikate že ^klart* " ,mnoR' v svoja podjetja, drugi v razne investicijske %|| s<)t>" *°kral smo nekaj naključnih mimoidočih povprašali, ' ,>uv^šceni o tem, kaj se dogaja z vloženim denarjem. 1 Tomo Istanič: "Certifikat tem vložil v podjetje, v katerem sem zaposlen. O tem, kaj se dogaja, nas sproti obveščajo pisno, o sestankih smo obveščeni prek svojih predstavnikov. Za vloženi denar me ne skrbi, pa tudi pretirano sc i e zanimam, kaj se i njim dogaja " Franc Preša: "Svoj certifikat sem vložil v Zavarovalnico Triglav, pa čisto nič ne vem, kaj se / njim tam dogaja Dobro leto je /e od takrat, pa ni nobenega glasu od njih. Prav te dni sem se odloči! d.i stopim do tja in povprajhun, kako jc s to rečjo, pa zaenkrat ie nisem našel časa." Petra Rezanja: "Svoj certifikat sem septembra vložila v Aten0, M razen potrdila o tem, koliko je bilo vloženega, nisem dobila ničesar. Pa saj od vloženega certifikati tudi sama ne pričakujem nič posebnega, tako da me piav pretirano ne zanima, k.i| se dogaja / njim " Nuša Žalar: Svoj certifiktl sem vložila v podjetje, v katerem sem zaposlena O tem, kat se dogaja / vloženim denarjem, nas delavce ves čas sproti obveščajo v našem časopisu tako dl [f v^ak, ki ga tO /anima, brc/, težav na tekočem z dogajanji." • M.A., foto: l.ea Jeras Pritožbe nad računi ne pojenjujejo Kranj, 8. avgusta - Zaradi previsokih junijskih telefonskih računov seje na Gorenjskem pritožilo 177 naročnikov. Nekateri so se pritožili že za račune, ki so za malo presegli znesek tri tisoč tolarjev, kar nekaj naročnikov pa je na računu zagledalo prav astronomske »sote, tudi tja do 255 tisoč tolarjev. Za mesec julij na Telekomu v Kranju za število pritožb še ne vedo, ker so račune šele razposlali, pričakujejo pa, da se bodo pritožbe pomnožile, kar ;c že vsako poletje običajna praksa Iz drugih virov pa je prišel namig, da naj bi se samo včeraj-zaradi previsokih računov nabralo nekaj sto pritožb, vendar pa na Telekomu tega niso potrdili I udi na Telekomu Slovenije o kakšnem oprijemljivem številu pritožb zaradi julijskih računov niso mogli povedati. Dejali pa so, da se v povprečju mesečno pritoži 0.3 odstotka naročnikov. So pa že posegli po nekaterih ukrepih previdnosti, saj so naročnikom, ki so pnKlopljeni na starejše (analogne) centrale, mejili klicanje tistih telelonskih številk, ki se začnejo na 090. V toku enega meseca pa bodo omogočili vsem uporabnikom, da omenjene linije pokličejo le preko telefonskega operaterja. Ti ukrepi bodo omogočili večjo kontrolo nad klicanjem vročih linij tako Telekomu kot tudi plačnikom računov. Za zanimivost 1 vroče linije so kot kaže izredno iskane storitve, saj ima kum že sedaj več kot sto ponudnikov tovrstnih storitev, na dovoljenje pa čaka še okoli petdeset novih prosilcev. • S. Šubic Delnice Colorja bodo tudi v javni prodaji Medvode Ko so v medvoškem Colorju pred nedavnim /a program lastmirena dobili prvo soglasje republiške agencije za prestrukturiranje in privatizacijo, so se takoj lotili prvega koraka lastninjenja - to je za zamenjavo lastninskih certifikatov /a delnice podjetja. Lastninjenje bodo še ta mesec nadaljevali z notranjim odkupom, približno de- Lni dele! družbenega premoženja pa nameravajo olastnintti tudi z javno prodajo delnic. S prodaje bbdo začeli potlej, ko bo znano, koliko premo zenja bodo* itn n Ii 2notranjim odkupom in kakšni bodo rezultati revizije Pri javni prodaji računajo predvsem na me i iiriega ljubljanskega in gorenjskega območja. Enajal odstotki I izbenega premoženja so rezervirali tudi za nekdanje lastnike tovarne oz. njihove dediče, to je za družino Medic, ki ie bila nekdaj edina lastnica predhodnice današnjega Colorja. Lastninsko preoblikovanje podjetij Zarja v državni lasti V letošnjem prvem poletju je drugo soglasje agencije za privatizacijo dobilo 23 gorenjskih podjetij. Kranj - Republiška agencija za prestrukturiranje in privatizacijo je v prvi polovici letošnjega leta (natančneje - od 1. januarja do 12. julija) izdala 561 podjetjem prvo soglasje k programom lastninskega preoblikovanja in 130 podjetjem drugo soglasje. Med gorenjskimi podjetji, ki so v tem času dobila drugo soglasje agencije, so tudi Alpetour Škofja Loka, Alpetour - Računalniško informacijski center, Alpina Žiri, tri ?odjetja iz skupine Iskra Kibernetika (Restavracija Kranj, SD Kranj in Vzdrževanje Kranj), Kemična čistilnica in pralnica Jesenice, Kovinska Bled, Napredek Domžale, Obrtnik Škofja Loka, Odeja Škofja Loka, Peko Tržič, Plinstal Jesenice, Razvojni zavod Domžale, SGP Tržič, Termo Škofja Loka, Tiskarna - knjigoveznica Radovljica, Tosama Domžale, Trival Kamnik, Varnost Kranj, Varnost Mengeš, Vodovod Jesenice in Živila Kranj. Med osemnajstimi podjetji, v katerih so v revizijskem postopku ugotovili oškodovanje družbene lastnine, pa ta potlej niso uskladila razmerij, je tudi Zarja Jesenice. Po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij je njihov celotni družbeni kapital prešel v last in upravljanje republiškega sklada za razvoj. • CZ. Gospodarska zbornica Slovenije Gorenjci v zbornični skupščini in v združenjih Kranj - Gospodarstveniki so na junijskih volitvah v organe Gospodarske zbornice Slovenije volili tudi člane skupščine in člane upravnih odborov dvajsetih zborničnih združenj. Gorenjci so v skupščini in v večini združenj kar dobro zastopani. Z Gorenjskega so bili v skupščino zbornice izvoljeni Nikolaj Bevk, Božidar Meglic. Franc Bajt, Andrej Božič, Miro Uičar, Emil Vizo višek, Stojan Žibert in Jože Hribar. V upravnem odboru združenja elektroindustrije bodo gorenjska K>djetja zastopali Andrej Polenec (Iskratel Kranj), Tone akovec (Domel Železniki), Rudi Panjtar (Tehtnica Železniki), Milan Mežek (IskraEmeco Kranj) in Tatjana Nastran (LTH Škofja Loka). V upravnem odboru združenja kovinskih materialov "sedijo" z Gorenjskega Mirjam Jan - Blazič (Unitech LTH OL Škofja Lokaj, Anton Šteblaj (Acroni Jesenice) in Jelka Vidali (Fiprom Jesenice). V združenju papirne industrije ima Gorenjska dva predstavnika: Jureta Zaklja (EGP Škofja Loka) in Andreja Božiča (Tovarna papirja in celuloze Goričane). V upravni odbor združenja agroživilstva so bili z Gorenjskega izvoljeni Ciril Dolenc (Oljarica Kranj), Janez Tavčar i'KZK-Kmetijstvo Kranj) in Janko Šumi (Korotan Kranj). V združenju za gradbeništvo in industrijo gradbenih materialov bo gorenjske interese zastopal Branko Selak (Marmor Hotavlje), v združenju za konzultantstvo, inženiring, razvoj in projektiranje Ivan Kramar (Invent Kranj), v združenju Kovinske industrije Milan Kopač (Kladivar Žiri) in Tina Nastran (Niko Železniki), v združenju prometa in zvez pa Izidor Jekovec (Integral Jesenice), Janez Sušnik (Alpetour Škofja Loka),Vinko Može (Aerodrom Brnik) in Bogdan Drinovec (Cestno podjetje Kranj). V upravni odbor združenja za tekstilno, oblačilno in usnjarsko predelovalno industrijo so bili z Gorenjskega izvoljeni Anton Bitenc (IBI Kranj), Miha Ješe (Gorenjska predilnica - Lokateks Škofja Loka), Božidar Meglic (Planika Kranj) in Daša Repinc (Peko Tržič). V upravnem odboru združenja za tisk je edina gorenjska predstavnica Kristina Kobal (Gorenjski tisk Kranj), v združenju za stanovanjsko gospodarstvo Janez Frelih (Domplan Kranj), ki je hkrati tudi predsednik, v združenju za varstvo okolja Bernarda Podlipnik (Komunala Radovljica), v združenju nekovin pa kot edina Jana Hafner (Termo Škofja Loka) V upravnem odboru združenja gozdarstva sta Zvone Šolar K.G Bled) in Andrej Drašler (GG Kranj), v združenju trgovine Goran Čelešnik (Merkur Kranj in Franc Šeruga (Sava Trade Kranj), v združenju za energetiko Drago Stefe (Elektro Gorenjska) in Marjan Uršič (Rudnik Žirovski vrh) in v združenju za drobno gospodarstvo Marko Breznik (Lokaterm Škofja Loka) in Janez Dolinar (Termopol So vodenj). V združenju turizma in gostinstvo bodo gorenjska podjetja zastopali Jana Špec (Turistična poslovna skupnost Bled), Helena Janša (Turizem in rekreacija Bled), Martin Merlak (Kompas Bled) in Ludvik Kerčmar (G&P Hoteli Bled), v /.druženju lesarstva Franc Bajt (LIP Bled) in Stojan Žibert (Jelovica Škofja Loka), v združenju za kemično in gumarsko industrijo na Marijana Rebernik (Kemična tovarna Podnart) in Van da Pečjak (Sava Kranj). • CZ. Pekarna in slaščičarna, Škofja Loka, p.o. Kidričeva c. 53 Škofja Loka vabi k sodelovanju VEČ PRODAJALCEV Nudimo zanimivo in primerno stimulirano delo v Ljubljani in Škof ji Loki. Od kandidatov pričakujemo ustrezno smer in stopnjo izobrazbe ter najmanj 1 leto delovnih izkušenj. Pri izbiri imajo prednost kandidati, ki za prihod na delo niso vezani na javni prevoz. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK 4* NA ŠTIRIH KOLESIH TEST: RENAULT ŠAFRANE 3.0 V6i REZERVIRANO ZA PRESTIŽ Renault šafrane, paradni konj francoske tovarne je avtomobil, h kateremu ne sodijo sprane kavbojke in športni copati. Njegov prestiž zahteva nekaj dolžnega spoštovanja, uglednejšo obleko in morda celo službenega šoferja. Še posebej, ko gre za šafrane s šestvaljnim motorjem in najbogatejšo opremo. Za voznika: veliko elektronike Zadj,*: visok rob s Penmi vrati Renault šafrane V6i: rezervirano za prestiž TEHNIČNI PODATKI: Vozilo: limuzina, 5 vrat, S sedežev. Motor: šestvaljni, štiritaktni, 2963 ccio, 123 KVV/167 KM. Mere: d. 4730 nun, š. 1820 nun, v. 1440 mm, medosna razdalja 2760 mm, prostornina prtljažnika 480 nun. Poraba goriva po ECE: 8,2,' 10,1/ 15,5 litra neosvroče-nega 95 okt. bencina na 100 km. Poraba na testu: 13,7 I. Če vas mimoidoči v tem avtomobilu zalotijo v neuradnih oblačilih, vam bržkone ne bodo verjeli, da je štirikolesni lepotec vaš. Šafrane je lep, pa tudi ugleden avtomobil višjega razreda, rojen pred skoraj štirimi leti in zasnovan kot nadaljevanje nekdanjega re-naulta 25. Zunanjost razkriva sodobne oblikovalske linije, zaobljene robove, razpoznaven Renaultov nos, visok za dek s petimi vrati in elegantne +oprema + udobje -»-motorne zmogljivosti / -preglednost nazaj -zapletenost uravnavanja nekaterih naprav bočne linije. Kadar je šafrane označen z oznakami V6i, gre za najbolje opremljeno različico, z vrsto dodatkov za udobno vožnjo. Vsa štiri bočna vrata razkrivajo dovolj veliko, če ne skoraj razkošno notranjost in res ni nobene ovire, da ne bi bil šafrane tudi ministrski avtomo- bil, z velikim, a na oko nekoliko plitvim prtljažnim prostorom, pa je to tudi velik družinski avto. Elektronike je v tem avtomobilu veliko, natančneje več kot sedemdeset različnih gumbov, s katerimi voznik uravnava položaj in ogrevanje sprednjih sedežev, nastavlja bočni ogledali, odpira vsa štiri stranska stekla, nadzoruje situacijo s potovalnim računalnikom, ki zna tudi govoriti v angleščini, uravnava klimatsko napravo in radio s kasetofonom in CD gramofonom, avtomobil pa zaklepa in odklepa z daljinsko vodeno osrednjo ključavnico. Gorje avtomobil odklepati kako drugače, saj ima serijsko vgrajeno blokado vžiga in alarmno na- naprav in vsaj dobro prebrati navodila. Prostor pod motornim pok rovom zaseda šestvaljnik z 2963 kubičnimi centimetri gibne prostornine in 167 konjskimi močmi, tako je ta šafrane razpoznaven na zunaj po oznakah in litih platiščih, pa tudi po značilnem šestvaljniškem zvoku motorja. Agregat sc odli kuje z veliko zalogo prožnosti, več kot spodobnimi pospeški (9,6 sekunde do 100 kilometrov na uro) in seveda s povsem zadostno končno hitrostjo. V notranjosti motorja skoraj ni slišati in potniki se lahko mirno predajo udobju, ki ga nudijo mehki in dobro obloženi sedeži, klimatska naprava in kakovosten zvok iz radia, ki stane toliko kot na primer nekoliko bolje ohranjen renault 4. Vozniku je med vožnjo šafrane v veselije in ponos: avtomobil se navkljub svoji dolžini odlično drži ceste, v mestnih središčih se izkaže z okretnostjo, motor se dobro odziva ukazom stopalke za plin in že tako zelo dobrim zavoram pomaga še protiblo-kimi sistem.Tako je na tem avtomobilskem svetu: nekateri avtomobili so rezervirani za izbrance in mednje sodi tudi renault šafrane. Namenjen je tistim, ki si lahko privoščijo in izkoristijo njegovo prestižnost. * M. Gregorič, slike Lea J era* CENA do registracije: 5.566.886 SIT (Revoz, Novo mesto) pravo. Pred vožnjo s tem šafranom kaže preizkusiti delovanje vseh pomembnejših Lada samara LE Pri slovenskem zastopniku Lade, ljubljanskem podjetju Lada avto, so pripravili novo različico avtomobila lada samara. Označujejo jo z oznako LE, gre pa za bogatejšo opremo, med katero sodijo spojlerji, obloge pragov in vrat, notranji prednji blatniki, dodatne luči, aluminijasta platišča, osrednja ključavnica, elektrika za pomik stekel v prvin vratih, in blokada vžiga. Izvedba LE je na voljo v kombinaciji z 1,5-litrskim motorjem in v karoserijski izvedbi s štirimi oziroma petimi vrati. Poleg novega modela so pri Lada avtu pripravili ugodnejši nakup za upokojence, ki imajo za avtomobile v zalogi in dobavljive v 30 dneh 48.000 tolarjev popusta. Prejšnji mesec je bilo v Sloveniji prodanih 217 Ladinih avtomobilov, letos skupaj pa 1523 od tega 957 samar, 324 niv in 242 karavanov. • M.G. Pred 45. Mednarodnim Gorenjskim sejmom Množica sejmov zožuje prostor Franc Ekar, direktor PPC Gorenjski sejem: "Naš razvojni projekt je znan. Ob tolikšni množici sejmov v Sloveniji pa je že pri sedanjih površinah dovolj dela/' Kranj, 7. avgusta - Letošnji 45. Mednarodni Gorenjski sejem, ki ga bodo odprli v petek, 11. avgusta, bo po napovedi prireditelja posredniški. Praviloma bo vsak od več kot 200 razstavljalcev zastopal več firm. Sicer pa pričakujejo v desetih sejemskih dneh okrog 100 tisoč obiskovalcev na sejmu in večernem zabaviščnem prostoru, kjer bo vsak dan nastopil drug ansambel. Franc Ekar, direktor sejma "Naš cilj je narediti nasploh sejme v Kranju čimbolj primerljive evropskim Zal pa so razmere na sejemskem področju v Sloveniji nemogoče. Sejmov je toliko, da je že z zapolnitvijo sedanjega razstavnega prostora dovolj dela." Ste torej načrtovani razvoj umaknili? "Ne, naš poznani projekt izgradnje dvonamenske hale je trenutno def>oniran Razlog seveda ni sejemski nered v Sloveniji Prepričani smo, da bi t uresničitvijo tega projekta površine in ponudo povečali za polovico Kranj bi dobil potreben večji prostor, s primerno opredelitvijo starega zimskega bazena pa tudi turistično zani mivost." Sejem je srednjevelika firma, kako pa je z lastninskim preoblikovanjem? "Načrtovano smo do zdaj še vedno uresničili, dobro poslu jemo. Državi mora kolektiv, ki ne pozna dopustov, zagotoviti 60 milijonov tolarjev. S pros torom pa ustrežemo tudi marsikateremu društvu in ra /ličnim prirediteljem Kar pa zadeva lastninsko pieobliko vanje, gremo po poli družbenega podjetja, kot to narekuje zakonodaja. Bili smo pregleda ni večkrat od drugih. Ce bi bilo vse normalno, bi se z republiko in ostalimi lahko dogovorili za mestno lastnino. Vendar zakon pravi drugače in lastninski proces bomo verjetno sklenili z javnim razpisom." Na koliko pa je ocenjeno premoženje? "Na deset milijonov mark Zanimivo, če vemo, da je bil iztržek za Tekstilmdus 500 tisoč mark. Za opredeljeno ceno bomo naše premoženje težko prodali. Mislim, da bi bila zadeva lahko zanimiva tudi za nase ovrednotenje po mednarodni metodologiji " Kaj pa so odkrili večkratni pregledi, ki ste jih omenili? "Dobili srno očitek, da smo povzročili družbeno Škodo, ker neplačanih terjatev nismo pripisali realizaciji ozn orna dobičku Pa je bila temu "kriva" pač zakonodaja Pripombe so bile na naše pogodbe. Zanimi vo, da smo jih vsebinsko prepisali od večjih firm, z.a katere so bile neoporečne. Pravna dvoličnost torej, ki državi ni v ponos Večkrat smo slišali, da bomo čez noč odpisani, da na* bodo enkrat športniki, pa potem spet kdo drug, zamenjali. Te igrice pa za tiste, ki bi jih radi uresničili, zaradi čistih računov iz preteklosti nimajo podlage." * A. /.»Ur MEŠETAR Regres za pridelavo semenskega krompirja Uredba o finančnih intervencijah med drugim predvideva regresiranje semena za pridelavo semenskega krompirja. S tem ukrepom naj bi vsaj ohranili dosedanjo pridelavo semenskega krompirja in omejili okuženost pridelovalnih območij. Regres pripada za osnovno seme krompirja, ki je posajen v jedrih zaprtih območij, v območjih z naravno izolacijo, v posamičnih nasadih s 100-metrsko izolacijo in v varovalnih pasovih okoli jeder zaprtih območij. vrsta semena regres 1. za osnovno seme v jedrih naravno izoliranih območij v poletno-jesenski saditvi: * brezvirusni gomoljčki 6,50 S IT/kg * seme superelite in elite 25,00. SIT/kg 2. za osnovno seme v posamičnih nasadih s 100-metrsko izolacijo: * seme superelite in elite 12,50 SIT/kg 3. za semenski krompir, posajen v varovalnih pasovih: * I. varovalni pas 12,50 SIT/kg * II. varovalni pas 10,00 SIT/kg Nova uredba o uvoznih dajatvah 1. avgusta je začela veljati nova uredba o določitvi kmetijskih in živilskih proizvodov, za katere se ob uvozu plačuje posebna dajatev, in o postopku za povračilo posebne dajatve. Za uv<# živih juncev, bikov in volov je po tej uredbi treba plačati ffl tolar posebne dajatve (prelevmana) za kilogram, za krave 60,6" tolarja in za prašiče od 26 do 32,40 tolarja za kilogram. Posebfl* uvozna dajatev za zmrznjene goveje, junčje in telečje polovic* (trupe) je 156,90 tolarja za kilogram, za nezmrznjene polovic* (trupe) 186,30 tolarja, za sveže ali ohlajene svinjske polovic* (trupe) 57,10 tolarja, za nerazkosano svežo ali ohlajen0 perutnino 36 tolarjev za kilogram, za sveže maslo 320,30 tolafj* - in tako dalje. Spisek kmetijskih pridelkov in živilski'1 proizvodov, za katere je treba plačati prelevmane (objavljen J* v uradnem listu), je dolg domala sedem strani. Cene sadja in vrtnin Na avtomatskem telefonskem odzivniku 98-23 se ptjM kmetijskih nasvetov, ki jih pripravljajo v Kmetijskem zavod« Ljubljana, "vrtijo" tudi cene sadja in vrtnin, ki veljajo pri proda)1 na debelo. Cene so pomembne za pridelovalce, za kupce P* predvsem zato, da jih lahko j>rimerjajo z maloprodajnimi seStn na tržnicah in v trgovinah. ♦ jabolka 100 - 110 • lubenice 35 - 45 ♦ nektanne 150 - 200 * mlada čebula 80 - 100* cvetača 110 - 160 • pctcršilj 150 - 250 ♦ korenje 60 - 110 ♦ mladi krompir 18-30 ♦ paradižnik 60 - 85 * glave zelja 30 - 50 ♦ breskve 60 - 125 * kumare 60 - 80 ♦ kumare za vlaganje 80 - 180 * solata ledenka 100 ♦ česen 140 - 200 STARI DVOR Škof)a Loka, Kidričeva 26, t«l<; 634-000 KOZARCI ZA VLAGANJE samo 33,90 SIT HITRI PEKAČ EI.MA TR-10 7.390 - •LIKALNiK SIMENS PARNI «.592 •KAVNI APARAT SIMENS 5.189 •MINI PEČICA FERRARI 7.620 •JEDILNI SERVIS 12.000 •GARNITURA POSODE EMO JO 990 _ ► VRTALNIKI ISKRA 9 190.' ►VI NTILATORJI OD4.538 DO5.670 - ZA GOTOVINO POPUSTI O 3% VTEM TEDNU sX>\n\Vv1 TIKI BOJLER,! I VSEH VRST OD5L DO 80 L BATE ► ARMATURE ARM AL ► WC DESKE IN KO ĆKI TliC* HIŠKA Ef AKLiJK* > I f«J J, KOVIN OTIHMA DROBNA KOPALNA OPREMA VENESSAINTAVAMA > 5- 13% RAZEN AKCtJjf E KOV DOSTAVA NA£SSš NEMOGOČE^ MOGOČE!!': Tudi letos bomo v akciji Bramac za lepšo Slovenijo vsem, ki se boste za nakup odločili do 15. avgusta 1995, brezplačno pripeljali 1,000.000 Bramacovih strešnikov. BRAMAC Vse za streho. S 30-letnim jamstvom. V vseh dobrih trgovinah z gradbenim materialom! >rek, 8. avgusta 1995 4f 11. STRAN • GORENJSKI GLAS VREME Za danes nam vremenosiovci napovedujejo dopoldne še jasno, popoldne pa naj bi se Pooblačilo in deževalo. Jutri bo hladno s padavinami, v četrtek pa se bo vreme ponovno izboljšale LUNINE SPREMEMBE 3 Ker je v petek prvi krajec nastopil ob 5.16, oo tudi po Herschlovem vremenskem ključu deževalo ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE Nagelj izpod kamniških planin Kdo od Gorenjcev ne pozna ansambla Nagelj. Dekle in fantje izpod Kamniških planin že nekaj časa skrbijo, da je na njihovih plesiščih nepopisna gneča. Uspehi skupine govorijo sami za sebe, mi pa smo se o delu ansambla pogovarjali s pevko Brigito Vrhovnik. Kako bi se dalo ansambel Nagelj predstaviti na kratko? "Na kratko sicer malo težko, pa vendar. Ansambel Nagelj deluje že osem let v eni in isti zasedbi. Vsi člani prihajamo izpod kamniških planin, nastopamo kot trio zasedba s pevcema, posneli pa smo že tri cele plošče, štiri samostojne kasete in seveda veliko kompilacijskih kaset. Ljubitelji naše glasbe nas lahko videvajo na televiziji v oddaji po domače ter na večjih prireditvah, kot je bil denimo Alpski večer." Ljudje vas precej poznajo, pa me zanima, ali je slava včasih za pevko nadležna stvar? "Verjetno je res, včasih je v takih primerih najbolje opraviti nekoliko bolj nahitro. Ker pa sama rada malo več go- službo, razen basista, ki po- Te dni poteka v prelepem gorenjskem mestu Radovljica festival s številnimi kulturnimi prireditvami, ki so večinoma posvečene praznovanju častitljivih obletnic 500-letnice mesta, 700-letnice župnije in 200-letnice smrti zgodovinarja in pisca Zupanove Micke, A T. Linharta. Na nasi starejši razglednici je bil hotel Grajski dvor in očitno niste imeli N*liko težav pri ugotavljanju, kje stavba na sliki v roanici stoji. Takole pa P Pokazal žreb: 1 Marjetka Jeram, Maistrova 2, Radovljica; 2. Martin Metelko. Cesta železarjev 27, Jesenice; 3. Anton Resman, S. Gr«gorčiča 25, Radovljica; 4 Klemen Valančič. Sp. Besnica 112, Zg. Besmca 5. Stane Frelih, Gradnikova 85, Radovljica. Čestitamo! Tokrat pa objavljamo po videzu kar precej staro razglednico, ki Pr'kazuje neKi dvorec, o katerem smo v našem časopisu že veliko P'sali, med drugim tudi v zadnji petkovi številki. Kateri dvorec je na sliki In N se je tam te dni dogajalo, morate seveda ugotoviti vi in nam odgovore z vašimi naslovi poslati na naš naslov Gorenjski glas, Zoisova l 64000 Kranj, do petka. 11. avgusta. Pet izžrebanih in pravilnih odgovorov bo prineslo nagrade v vrednosti po 1 000 tolarjev teden, včasih tudi na štirinjast dni. Vse je seveda odvisno od natrpanosti urnika nastopanja." Kaj pa delate takrat, ko ne nastopate z Nagljem? "Štirje redno hodimo v vorim, imam s tem včasih nekoliko več težav." Kako to, da ste se odločili, da postanete pevka v tem ansamblu? "To je kar precej dolga zgodba, svojo kariero sem začela ravno pri ansamblu Nagelj. Peti sem začela s petnajstimi leti pri cerkvenem zboru potem sem začela maga v studiu, kjer snemamo. Prostega časa skorajda ni, saj je moje življenje razdeljeno med delom v trgovini in seveda nastopanjem z ansamblom." Mogoče malo težje vprašanje, katera važa plošča vam je do sedaj najbolj všeč? "Vse so lepe, moram pa Študirati solo petje, me je naš reči, da je ta zadnja kaseta komponist Franci Lipičmk nekaj posebnega, pozna se na priporočil ansamblu in tako kvaliteti, važni pa so kilome- sem pri njih začela peti." tri, ki jih naredi trak v Koliko časa vaje zahteva kasetofonih." delo v ansamblu. Pa načrti za vnaprej? "Različno, po ptrebi. Pre- "Načrti so. Za konec leta den začnemo delati novo pripravljamo samostojno vi-kaseto, je potrebno seveda deokaseto pripravljamo se na veliko vaj, v glavnem delamo desetletnico ansambla, ki bo izven sezone, poleti igramo čez dve leti, nekaj stvari pa na veselicah. Običajno se naj ostane še skrivnost." • V. srečamo na vajah dvakrat na špehar Zadnji konec tedna je bil v Znamenju prave paranoje tistih počitnikarjev, ki so bili namenili tja dol nekam v balmaeijo. Pardon: med po-tenikarji, ki so ie na Hrvaš-krm, nobene evfonje v **Biid ni bilo, malo več je le bih med tistimi, ki so tja avgusta namenjeni Vzrok v°jni spopad v Krajini m še Ve?ii vzrok permanentna skrb našega zunanjega nun isirstVll :a fVOjg sodržavljane "> sodržavljanke Pozornemu jntsltišahu. ki I* v času \ o/nega spopada Presedel pred vsemi tli A tronskoni mediji tri SO mu komaj ušla kakšna POrOi ili I* bilo že takojn neka) jasno "fniko zunanje mtnisiru\, le Pozvalo svoje turiste, na) ** vrnejo, napnanj kakšen dan prej, preden smo izvoli-V dišati poziv našega zunan leRa ministra. Menda so sP«>h nemškim turistom Že yvo dni prej dali v roke l,strk, da se bo verjetno treba evakuirati... Je pa bila zato dejavnost našega zunanjega ministrstva čeprav malce kasno, a od Jrc« - kasneje :e!o obilna v Splitu in Zagrebu so takojet odprli preilslavništva poskrbeli za, tako so rekli, Qhernativne poti vrnitve In **etovali: dragi Sloverm. «« y Že morati fmukati na TOvaffcrm hoditi previdni! In sledil \e na\\tCjl Hm 0* /e naiegt lunanfefe min utr» v l\ dnevniku nek >■■• zlobno vprašala: kdaj ste zvedeli za davišnji vojni spopad? Odgovoril je dobesedno: zvedel sem zjutraj iz elektronskih medijev. . Se dobro, da naš zunanji minister zgodaj vstane, sicer bi bil lahko iz elektronskih medijev zvedel šele opoldne. In spet je svetoval previdnost in pridite v Split, lepo je! Kdor želi, seveda lahko odpluje z gliserjem, ni pa to nobena evakuacija1« Zdaj se pa znajdi! I isti hudobneži, ki imajo smisel za kronologijo in pedantno pregriznejo vsako izjavo, bi rezimirali: naš zunanji minister pozove dan kasneje kot njegovi nemški kolegi, Tema tedna Evakuacija Voditeljica TV dnevnika je bila rahlo zlobna, ko je našega zunanjega ministra vprašala: kdaj ste pa zvedeli za vojni spopad na Hrvaškem? Odgovoril ji je: iz elektronskih medijev. Še dobro, da naš zunanji minister zgodaj vstane in vklopi televizijo... in spet poudaril, da so pripravljene alternativne poti vrnitve. Kdor hoče, seveda! Dan kasneje, ko kakšnega navala slovenskih turistov na evakuacijo ni bilo, je bila njegova izjava že nekoličkaj bolj spravljiva saj se m treba \rmti, če preživljate zasluženi dopust l.ahko za dan ali dva kar ;•■ aa/isate' Se /'k// kategoričen je bil />red\ta\ruk Slovenije v Splitu 'nobene evakuacije ni treba, ■ emu v n, \zodilo četudi mu država leži na meji spopadov; za spopad izve iz elektronskih medijev; poziva k previdnosti in obljublja alternativne rešitve, nakar dan kasneje svetuje, da na hnaš-kem morju kar ostanete, če preživljale zasluženi dopust. Obrambni minister Km m gor ali dol bil je edini, ki je zavzel realno stališče: nič ne vemo. vse bo znano čez. tri dm' Kaj naj bi res prizadetim pomenile zunanjega ministra floskula: bodite previdni! Kako previdni? Tako, da ne boste ravno stopali na bombe, se nastavljali ostrostrelcem ali se zanalašč smukali v objektih, ki bodo vojne tarče? Kdo pa ni previden, če okoli njega vozijo tanki ali se kakšen lokalni vojni nastopač vozička s puško ali pištolo? In še: alternativni prevozi! Ob vsem tem, kar so potencialnim slovenskim turistom na Hrvaško sporočali v uradnih obvestilih z zunanjega ministrstva, bi bila najboljša alternativa in preventiva naslednje sporočilo: če greste na otok, ene dobre plavutke sabo, da boste lahko alternativno priplavali na obalo! Sporočilo zunanjega ministrstva bi moralo biti pod prvič, pravočasno, ne pa zamudniško, pod drugič: jasno in jedrnato. Na Hrvaškem ste in t/a greste na lastno odgovornost! In bosta! In kasneje nič popravkov, češ, zdaj se pa res hrvaškim kolegom ne moremo zameriti in jim uničiti še tiste turistične sezone, ki bi jo prinesli Slovenci, pa bomo v elektronske medije v Sloveniji izjavljali saj ni treba domov, če ste na zasluženem dopustu! Kaj pa tisti, ki niso na zasluženem dopustu? A tisti morajo pa pn priči domov? Slovenci so avanturisti in jih je kar nekaj smatralo, da so na zasluženem dopustu in se niso hoteli podati na alternativne prevoze. Če bo prišlo najhujše, imamo naše ministrstvo, ki bo zanesljivo efikasno ukrepalo. Z majhno zamudo sicer, a od treš * D. Sedej RADIO j ■ ■■ OGNJIŠČE GLASBENE STOPNIČKE VAŠA PESEM Radio Ognjišče in Gorenjski glas pripravljata izbor l*"1*^ pesmi tedna. Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po te!.: 061/152-10-35 ali 061/152-15-42 in tako, da izpolnite spodnji kupon in ga pošljete na naslov: Radio Ognjišče, štula 23, p.p 40, 61210 Ljubljana - Šentvid. VAŠA PESEM TEDNA - PREDLOGI ZA 14. 8. 1995 Popevk©* 1. MLADEN RODELLA - ZLATO NEBO 2. PILOTI - SONCE PO DEŽJU 3. NATAŠA MIHELIČ - DANES ODPREM TI SRCE Narodnozabavne viže: 1. ansambel KRIM • NA PIKNIKU 2. ansambel BRATOV POUANŠEK - POJTE ZVONOVI 3. ansambel AS - POZDRAVLJENI PRIJATELJI Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: 1. NAJINA PESEM - ČUKI 2. KITARA - STANKA KOVAČIČ VAŠA PESEM GORENJSKI GLAS & Radio Ognjišče Glasujem za Popevka: Narodnozabavna viža: Ime m pmmek: Naslov: Pošta Kolovrat domačih Vsako nedeljo ob 14.30 na valovih Radia Tržič, na frekvencah- 95.0 FM stereo, srednji val 1584 AM in 88,9 stereo. Pokrovitelj nedeljske oddaie dne 6. 8. 1995 ZLATARNA - JUVELIR Tatina Rangus -Zerovc, Prešernova 13, Kranj, tel. 064/222-337 vam zastavlja nagradno vprašanje: Napišite vsaj en (1) pregovor o zlatu. KUPON Pregovor Moj naslov: Izpolnjena kupona pošljite na naslov: Radio Tržič, Balos 4, 64290, s pnpi-som: "za Kolovrat domačih", do sobote, 12. 8. 1995. Prijeten dopust m nasvidenje v nedeljo. Voditelj oddaje Marjan Murko "Zlati mikrofon" Radia Žiri Lestvico pripravlja Boštjan Rupar Zmagovalci julijske lestvice so čiani ansambla Obzorje in njihova pesem "Prazniki nas družijo". Za mesec avgust pa smo na 'estvico "Zlati mikrofon" uvrstili naslednje skladbe ansamblov: 1. 2IR0VSKI ČEVLJAR - Laufarji 2. MENGEŠKO POUE - Niko Zaje 3. NA 7DRAVJE VSEM PRIJA'TLEM - Krim 4. POJTE ZVONOVI - ansambel Bratov Poljanšek 5. IZ BLEDA V BOHINJ - Slovenski kvintet To so predlogi, vi pa odločite o zmagovalcu, zato glasujte na naslov: Radio 2m, Trg svobode 2, 64226 Zin. Glasovnica Glasujem za. Moj predlog. Moj naslov. 4f Ta mesec na vrtu Gnojimo, zalivamo Vse kap usnice, tudi kolera-bice in kavlo, ki smo jih sadili julija m še prej, moramo avgusta redno gnojiti in zalivati. Nizki stročji fižol, ki smo ga sadili do srede julija, naj dobi v avgustu dva obroka gnojil. Gnojiti začnemo v prvi tretjini avgusta, potem pognojimo spet čez štirinajst dni. Pri trošenju gnojil pazimo, da ne poškodujemo listja. V skupine sejano kitajsko zelje preredčimo, da ostanejo le najmočnejše rastline. S tem delom ne odlašaj mo piedolgo, temveč razredčimo še majhne rastline. Najboljši čas za to je takrat, ko se je poleg klicnih listov že precej dobro razvil prvi pravi list. Pred redčenjem gredo temeljito zalijemo. Julija sajeno zimsko endivijo je treba redno pleti in gnojiti. Zimska endivija hoče imeti vedno vzorno zrahljano okolico, ker potrebujejo njene korenine mnogo zraka. Če večkrat zalivamo, je treba tudi večkrat okopavati. Gnojimo z dušičnimi gnojili v več obrokih. "Kraljica maja", ki smo jo sejali meseca julija, je že tolikoi zrasla, da jo v drugi polovic avgusta že lahko presajamo. Pred tem jo dobro zalijmo. Sadimo v razdalji 20 x 20 cm. Pregosti korenček, ki smo ga sejali julija, moramo zdaj pre-redčiti, če hočemo dobiti do zime dober pridelek. Brž ko lahko s prsti zagrabimo posamezne rastline, odstranimo vse, kar je pregosto. Redčenje si precej olajšamo, če pred tem gredo močno zalijemo. Med rastlinami, iz katerih naj zraste uporabno korenje, naj bo vsaj za dva prsta prostora. Ob različnem času sajene sadike pora so zdaj že v polni rasti in jih še vedno dobro oskrbujemo: plevemo, dognoju-jemo in rahljamo. V poštev pridejo gnojila, ki vsebujejo pretežno kalij in fosfor. Motovileč smo sejali julija; brž ko se dobro razvijejo prvi lističi, pognojimo s prvim obrokom dušičnega gnojila. Motovileč mora hitro dorasti in do oktobra razviti mnogo listov. Zato ga vsak teden zalijmo z raztopino hitro delujočega dušičnega gnojila. Samo hitro dorasle redkve so nežne in krhke. Zato jih gnojimo in zalivamo tudi avgusta. Gnojimo z mešanimi gnojili, in sicer v več zapoiednih obiokih, kar je mnogo bolej kot večja količina gnojila naenkrat. Podobne zahteve kot redkev ima tudi rdeča pesa. Gnojimo jo vsak teden enkrat, podobno kto redkvico in motovileč, zato lahko gnojimo vsem trem hkrati Julija sejana špinača potrebuje v avgustu tri obroke gnojila, če hočemo septembra pospraviti obilen pridelek. Pri špinači spet sežemo po dušičnem gnojilu, tega pa rastline lahko izrabijo samo ob zadostni količini vode. Zato špinačo po potrebi zalivamo. Vsakik-rat porabimo na m2 po 30 g gnojila. Gnojimo v začetku, v sredini in na koncu avgusta. Avgusta posejana špinača lahko do začetka zime še vedno doraste. Sejemo jo v vrste, seme pa naj ne pride globlje kot 2 cm. Iz knjige Sveta Hildegarda zdravi Hripavost, izguba glasu " luJi tisti, ki ima hripav glas in grlo in ga boli v prsih, naj vzame enako mero velikocvet-nega lučnika in koromača in ju skuha v dobrem vinu. Potem to precedi skoz krpo in pogosto pije. Glas se bo vrnil in prsi bodo spet zdrave." Recept 25 g velikocvetnega lučnika 25 g koromače* e zeli Tri čajne žličke te zeliščne mešanice kuhamo približno 5 minut v 1/4 1 vina. Prcvretek pripravimo zjutraj, z njim napolnimo termovko in ves dan po malem pijemo. Hripavost se pogosto pojavi med gripo ali po njej. To mešanico tedaj toplo priporočamo predvsem tistim, ki morajo vsak dan veliko govoriti. Kdor je bil kdaj resnično hripav, ta ve, kako veliko pravzaprav govorimo, ne da bi se temu posebej posvečali. Pri hripavosti pa v grlu Čutimo prav vsako besedo in vsak odgovor, celo najkrajši "da", je lahko prava muka. Velikocvetni lučni k -papeževa sveča Uporabljamo liste in cvetove Nabiramo: Liste avgusta in septembra, cvetove vse poletje. Zdravilne lastnosti: Znan je predvsem po svoji sposobnosti, da lajša kašelj in bolj ali manj vsa vnetja dihal, od grla do bronhijev. Cvetovi vsebujejo veliko snovi, ki mehčajo sluz, lajšajo izkašljevanje in preprečujejo vnetja. Zato ga skupaj s slezom in dišečo vijolico upor abljamo zlasti pri bolečinah v prsih, vendar pa je uspešen tudi pri zdravljenju vseh vrst vnetja sluznice. Kako ga uporabljamo: Iz lučnika pripravljamo zavietke, poparke in tinkture, za zunanjo rabo pa obliže, ki jih polagamo na vneta mesta. Rastišča: Ponavadi rasle na suhih ilovnatih tleh, na sončnih krajih, ob zidovih in razvalinah, ob cestah in poteh, pa tudi v hribih na zelo različnih višinah. še nekaj podatkov: Velikocvetni lučnik poznamo že zelo doglo, predvsem na kmetijskih področjih. Ker velja za hranljivega, so ga poljedelci in živinorejci uporabljali kot živinsko krmo in pičo za perutnino. Ženske ga uporabljajo predvsem za lepoto - s prevret-kom si umivajo lase, ki jim lučnik nadene zlate odtenke. Vlagamo za zimo Vlagamo za zimo Gorčične kumare 4 kg nekoliko rumenih kumar, 1/2 I po okusu razredčenega vinskega kisa ali 114 l kisa za vkuhavanje, pomešanega s 1/2 I vode, sol, 5 drobnih strokov česna, 10 zrn popra, 2 ilici gorčičnega semena Že nekoliko rumene kumare (zelene se ne obnesejo dobro), olupimo, prerežemo po dolgem, z žlico odstranimo seme in vse, kar je mehkega Narežemo jih na prst široke rezance. Razredčen kis zavremo, osolimo, stresemo vanj pripravljene kumare, dodamo poper, česen in gorČično seme Premešamo in pustimo, da počasi vrejo 5 minut, še vroče nadevamo v pripravljene in ogrete kozarce. Zavežemo z dvojnim celofanom ali pokrijemo s pokrovi STUDIO RAFAELA Trg Preftemove brigad* 6/4, Kranj, tel.. 326-683 wS*l Dal. ćaa. od S. do 21. ure {ob delavnikih) Za tiste, ki še niste šli na morje, je .še čas, da si prihranite tegobe opečene kože in se pripravite na sončne žarke- odločite se ZA SONČENJE V MEDICINSKEM SOL ARI H L Za tiste, ki imate nekaj dlačic preveč, pa se zavedate, da sodobna ženska taka pač ne more biti- svetujemo, da se odločite ZA TRAJNO ODSTRANJEVANJE DLAČIC PO NAJNOVEJŠI METODI. Za tiste, ki imate nekaj ali pa precej kilogramov preveč, je zadnji čas, da se zaveste, da danes to ni več potrebno- čas je za Ot ISA XII PO NOVI METODI Z "BODY SLIM LINE". In končno tudi za tiste, ki ste že prišli z morja, in ste si uspeli pridobit) lepo porjavelo polt ostanite zagoreli in se odločite V ZA OHRANITEV LEPOTE t ZDRAVE ZAGORELE POLTII m telo pžiivA y; po)Li£T^nin TVS 1 10.25 Hroščosned, ameriška risana serija 10.40 Podmornice, Je*.leni morski psi, avstralska dokumenta, na nadaljevanka 11.35 Iz življenja za ž'vijen.e 12.00 Ognjena moč, ameriška dokumentarna serija 12.30 Alpe - Donava - Jadran 13.00 Poročila 16.20 Moja zgodba: Oče neznan, ponovitev francoske nanizanke 18.00 TV dnevnik 18.05 Otroški program 18.40 Kate in Allie, angleška serija 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Forum 20.20 Film tedna: Prepovedane igre, francoski film (Č0) 22.10 TV dnevnik 3, Vreme 22.25 Sport 22.30 Žarišče 22.50 Sova; Princ z Bei-Aira, ametiška nanizanka; Seaguest, ameriška nanizanka TVS 2 13.00 Euronews 13.45 Zgodbe iz školjke 14.15 Tedenski izbor 14.15 Stranski učinki, kanadska nanizanka 15.00 Videošpon 15.45 Sova, ponovitev 17.00 Športna sreda: Goeteborg: SP v atletiki, prenos 20.30 Brvan Ada ms, glasbena oddaja 21.20 Omizje HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 gobro jutro 10.00 Poročila 10.05 olski program 11.30 Otroci in živali 11.45 Kako je kaj nastalo 12.00 Poročila 12.15 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Ko se vnamejo srca, humoristična nanizanka 13.10 Severna obzorja, ameriška nadaljevanka 13.55 Srečanje s prihodnostjo 14.20 Filmska čar ovnija, dokumentarna oddaja 14.45 Dvorjenje, ponovitev ameriškega barvnega filma 16.30 Hrvaška danes 17.30 Santa Barbara 18.15 Kolo steče 18.50 Hrvaško gledališče, dokumentar na oddaia 19.30 TV Dnevnik 20.10 Iz strankarskega z9pn]g' dobrote oz. Luč v terni oz- $ki teljstvo bolmh... 21.35 " D-ni roman 22.00 5.30 Nočni g'«9 program KINO CENTER Zaradi prenove kino zaprt melodr PRFD ZORO ob 19 n ?1. ur ŠKOFJA LOKA amer. dram« BAR ( i I )NA ob | STORŽIĆ •rr.erro ur, ZELEZAB £f ^0 jO = 1 ONA ob 18.30 m 20. J« OD RATEČ DO RODIN « ^ttoga Gorenjskega glasa o občinah Kranjska Gora in Jesenice (15) ^ekdanje »karavle« propadajo »Samo Kardelj ni pod denacionalizacijo -1 drugi, ki se zanimajo zanjo. Zemljišče je v lasti agrarne skupnosti Dovje in torej spet -denacionalizacija. Upravičenci - agrarne skupnosti, so šele v ustanavljanju in teče dveletni rok za vložitev zahtevka. Kdo je interesent za lokacijo na Dovjem? Ko smo o tem spraševali, ni nihče vedel ničesar, šušljalo pa se je marsikaj: da je za Dovje izjemno veliko domačinov, ki so interesenti pa tudi drugih, da na Dovjem nekdo nekaj dela, nihče pa ni vedel, kaj dela... Ko smo si lokacijo ogledali, smo ugotovili, da se je tu res nekaj »delalo« in sicer se je nekaj podiralo. Nekdo je pač do konca podrl ves napol podrti prejšnji objekt, ruševine so ostale.. Zahtevki so pač tu in treba bo zadeve reševati od primera do primera. Najprej denacio-nalizacijske zahtevke, nato pa bodo odločilno besedo imeli novi lastniki zemljišč. Stališče občine Kranjska Gora je že nekaj časa povsem jasno: s tistimi objekti, ki jih Ministrstvo za obrambo ne bo zadržalo za svoje namene, je treba čimprej nekaj napraviti, jih podreti ali dati v najem, da ne bodo v sramoto po planinah. • D. Sedcj «>j po osamosvojitveni v°)ni se je v tedanjih obči-5*. ki so mejile na Italijo ali Ostrijo in ki so imele na sv°jem območju kar precej v°iaških objektov jugoslo-vjnske armade, nekdanjih garavi« pojavilo vprašanje: *al z njimi? »edanji izvršni sveti so si Poskrbeli sezname teh vojaš-rjh objektov in skupaj z Mlnistrstvom za obrambo načrtovali prihodnjo namc-mbl*ost objektov. Oddati v naJem, porušiti? Z*, lokacijsko najbolj zalive objekte so se javljali P°samezni interesenti, ki bi jih ?°Pravili in v njih opravljali 80sli**o, turistično, pl amns- * Belci je še vedno tl°9oče videti tudi l0|c vratarnico... Ena najlepših lokacij je na Dovjem, kjer ima zemljo v lasti agrarna skupnost. Za to lokacijo je izjemno veliko interesentov..Pravkar pa je nekdanje razvaline nekdo podrl... ko, športno, rekreativno ali kakšno drugo, naravi prijazno dejavnost. Vse nekdanje »karavle« so seveda v varovanem naravnem okolju - ne sicer v Triglavskem parku, ampak varujemo pač vso naravo, ne le park. A prišla je ne le delitev občin, ampak tudi - denacionalizacija, ki je odvrnila marsikaterega resnega interesenta. Dokler ni rešeno lastništvo zemlje, je nesmiselno karkoli načrtovati ali zidati. Razen tega pa ti vojaški objekti niso zajeti v planskih dokumentih občin, kar vsekakor otežuje investitorstvo. Seznam vojaških objektov v nekdanji jeseniški občini je kar dolg: Moste, Dovje, Belca, Galorše v Kranjski Gori, Srednji vrh, Koren, Javorniški Kovt, Medji dol, Planina pod Golico, I dvard Kardelj, Rateče, Slatina, Tamar... Najprej in verjetno najbolj ugodno so poiskali novo namembnost manjšemu vojaškemu objektu ob jezeru v Javorniškem Rovtu. Po posebnem sklepu Vlade ga je dobilo Ministrstvo za šolstvo in ga imenitno preuredilo v center za obšolske dejavnosti. Z drugimi pa so še vedno križi in težave, saj so domala vsi, pravijo na upravni enoti jeseniške občine, pod denacionalizacijo. Z izjemo Korena, za katerega v začetku sploh ni bilo nobenega interesenta in -objekta Edvarda Kardelja, ki oba nista v denacionalizacijs-kem postopku. V zelo slabem stanju je objekt v Belci, kjer so se morale dogajati hude reči, saj je ves porisan in popisan, obenem pa razpada. Slika je prav grozna - vse se mora takoj porušiti, saj je tudi zatočišče mladih objestnežev, ki tu menda marsikaj vandals-kega počenjajo. Tudi v Planini pod Golico je zemljišče v denacionalizacijs-kem postopku, enako v Mostah pri Žirovnici, kjer je še nekaj zemljišč, ki niso vrnjena. Razen tega pa bo v Mostah treba napraviti novo parcela- cijo zemljišč za hiše, ki stojijo v neposredni bližini. Na tromeji je bil objekt dan Planinskemu društvu Rateče, a je prišlo do sporazumne prekinitve. Tudi tu so zapleti, je pa zemljišče pod denacionalizacijo kot tudi v Ratečah, kjer so upravičenci, agrarna skupnost, s fotografijo dokazali, da je nekdaj objekt tu že stal. Nekaj objektov bo za obrambne namene ohranilo Ministrstvo za obrambo in sicer tromejo, Tamar in Slat-no. Nekdanjo »karavlo« nad Kranjsko Goro pa je za deset let oddalo v najem zasebnemu gostincu, ki ima lepo urejeno gostišče Srnjak. Nad Dovjem je na prekrasnem mestu stal vojaški objekt, za katerega je bilo izjemno veliko interesentov. Lokacija je dostopna, razgled v triglavsko pogorje sijajen - take lokacije preplačati ne moreš, pravijo Ljubljančani in vsi Trgovina Ljubljana - TOE Kranj UGODEN NAKUP KURILNEGA OLJA ZA GOSPODINJSTVO - cena s popustom 33,60 SIT/1it - na 4 - 6 obrokov brez obresti ob gotovinskem plačilu nad 1000 lit je cena 33,10 SIT/lit - "i brezplačnim prevozom za naročilo nad 1000 litrov Vsi kupci pa ob nakupu nad 3000 lit KOEL dobijo PRAKTIČNO DARILO. NAROČILA SPREJEMAMO: VSKLADIŠČU MEDVODE, tel.: 061/611-340, 611-341 na bencinskem servisu RADOV1J1CA, tel.: 715-242 Slovenska naftna družba V najslabšem stanju je » kar avla » Belca, ki jo bo treba čimprej prodreti. Bila je zatočišče ali pa je morda še nekaterih mladih... PPED DOKONČNO ODLOČITVIJO 0 NAKUPU POHIŠTVA PRIDITE TUDI K NAM SALON u i ha p t POHIŠTVA KRANJ, PREDOSUE 34 (KULTURNI DOM), TEL: 241-031 NA POVEČANEM RAZSTAVNEM PROSTORU VAS PRIČAKUJEMO Z VELIKO IZBIRO IN KONKURENČNIMI CENAMI! VEČINO POHIŠTVA IMAMO V ZALOGI! OBIŠČITE NAS TUDI NA GORENJSKEM SEJMU OD 11. DO 20» 8. '95 V OTVORITVENI DVORANI! Odprto od 12. do 19. ure; sobota od 9. do 13. ure Šestkrat zavil obcestni znak Če mislite, da se prometni znaki ali označbe ob cesti poškodujejo samo tako, da se na tablo nakraca kaj smešnega, odbije črka ali se preprosto napis odlomi, ste se zmotili.. Mladci, ki jih po naših krajih obcestne table tako zelo motijo, da se spravijo nad vsako, ki jo vidijo, se gredo, recimo - po Kranjski Gori tudi druge hecne tekme. Tako so tekmovali, kdo bo »ror«. na katerem je pritrjena tabla, čimvečk rat zavrtel okoli. Se ne da? Seveda se da! Mladeniči imajo namreč veliko moči v rokah in zatorej toliko manj pameti v glavah. Rekorder v zavitju »rora«, jeklene cevi, na katero je pritrjen promet ni znak, in ki ga normalni človek komajda upogn*;, kaj Šele zvije, Js bi! strumni tekmovalce, k> gfc je zavil, reci in ptSi šestkrat! • D.S* Jeseniški svetniki: Ivo Ščavničar mlajši V občino več investitorjev občinskem svetuje preveč strankarskih trenj, argumenti in strokovna mnenja imajo še premalo moči.I Ivo Ščavničar je jeseniški svetnik in obenem podpredsednik občinskega sveta Jesenice, kandidiral pa je na Združeni listi socialnih demokratov. Kako ocenjujete delo občinskega sveta? »Na prvih sejah občinskega sveta smo se svetniki morali ukvarjati s sprejemom raznih dokumentov in funkcionarski-mi imenovanji. Bolj malo časa nam je ostalo za bistvena vprašanja, predvsem gospodarskega razvoja občine. V prihodnje bo moral občinski svet vsekakor več časa posvetiti nadaljnjemu gospodarskemu razvoju Jesenic, ki kot občina lahko izkoristijo Številne prednosti, kot so bližina meje, dobra gospodarska in prometna infrastruktura. V občino bi morali pritegniti več investitorjev, saj sama občina nima dovolj gospodarskega potenciala, da bi lahko vlagala v razvoj. Vse manj je tudi novih delovnih mest...« Jeseniški občinski svet je, tako vidimo po razpravah, zelo strankarsko razdeljen. Kaj pravite o tem? »Res je, da se morda preveč odražajo interesi posameznih strank in zagovarjajo posamezna stališča samo zato, da »naša stranka zmaga«. Vprašanje je, ali se s tem res dolgoročno pridobivajo volilni glasovi, kajti na koncu bodo volivci vprašali, kaj se je uredilo, zgradilo... Upam pa, da je to začetno obdobje, in da bo delo kasneje bolj tvorno in da bo dan večji poudarek strokovnim argumentom in odločitvam« V čem vidite gospodarsko prihodnost občine? »Treba se bo odpovedati zaslužkom pri oddaji zemljišč in se posvetiti dolgoročnemu razvoju. Na Jesenicah bo poleg železarstva treba razvijati malo gospodarstvo, vendar s selekcionirano davčno politiko - kolikor je seveda v pristojnosti občine - poskrbeti, da se bo razvijalo res tisto malo gospodarstvo, od katerega občina tudi kaj ima. Osebno bi se zavzemal za investiranje v čimbolj kvalificirana delovna mesta, ki zaposlujejo strokovnjake - zdaj pa se na žalost vidi, da z Jesenic odhaja vedno več strokovnega kadra. Malo gospodarstvo se je danes na Jesenicah »/reduciralo več ali manj na trgovine in majhne lokale. To pa v strnjenem mestu povzroča nemalo preglavic, saj je veliko hrupa. »Združena lista je dala pobudo v tem smiselu, da bi se bolj upošteval zakon na tem področju: podaljšani obratovalni čas naj se dovoli tistim, ki bogatijo turistično ponudbo, pocT drobnogled pa naj se dajo vsi drugi. Sicer pa je druga plat medalje tudi v tem, da mladi na Jesenicah sploh nimajo prostora, kjer bi se shajali.« Kakšno je vaše stališče o statusu krajevnih skupnosti? »Krajevne skupnosti naj si, če hočejo, pridobijo status pravne osebe in na ta sklep sveta smo vplivali tudi člani naše stranke. Krajevne skupnosti naj bodo samostojne, saj bi v nasprotnem primeru izničili vse tisto, kar so krajevne skupnosti v preteklosti že dosegle.« Jesenice zdaj še nimajo svojega občinskega praznika. »Nov datum občinskega praznika bo opredelil odlok, naš klub pa zagovarja mnenje večine naših volivcev, naj 1. avgust ostane občinski praznik. Enako pri preimenovanju ulic: če se bo že preimenovala Titova cesta, naj ostale, poimenovane po revolucionarjih zgodovine, ostanejo, sicer pa naj o spremembah imen odločajo le prizadeti: tisti, ki stanujejo v ulicah, ki naj bi nosile sporna imena...« Trgovina Kovinotehne - Železnina na Jesenicah Vijaki, okovje, ročno orodje... Trgovino Kovinotehne - Železnino pri »Klabusu« so temeljito obnovili in prešli na samopostrežni način prodaje. Akcijske cene številnih artiklov... Trgovina Kovinotehne -Železnme na Jesenicah, že dolga leta zvestim kupcem bolj znana po domačem imenu kot železnina »pri Klabusu«, je danes, po adaptaciji prostorov postala za kupce še bolj zanimiva: samopostrežni način prodaje je nedvomno ne le bolj priročen, ampak tudi veliko bolj pregleden. Kupci si vso pestro ponudbo lahko ogledajo na lepo urejenih policah prenovljene trgovine Kovinotehne - Zeleznine v centru Jesenic. Trgovina ponuja na svojih policah veliko izbiro raznih vijakov, okovja, kljuk, oliv in pololiv v popularni mesing izvedbi, v zalogi imajo kompletno KVN okovje za okna in polokna.. Se posebej je zanimiva široka ponudba uvoženega ročnega orodja: Boscheve-ga električnega orodja s svedri in nastavki ter Mull-ner orodja, poleg seveda orodja UNIOR in raznoraznoga orodja za male vrtičk arje. Trgovina Kovinotehne -železnina prodaja vodovodni material, nove UNITAS enoročne baterije in vse tisto, kar vam pri popravilu na vodovodni napeljavi doma zmanjka, pa bi nujno rabili Cene? Zelo ugodne, posebej za uvoženo blago. Cene so -akcijske in zato je trgovino res vredno obiskati. še posebna zanimivost pa je to, da v trgovini prodajajo že pakirane vijake v manjših ali večjib količinah. Kupec si vijake lahko ogleda in se odloči za vrsto in količino. In še nekaj zares ugodnih cen! V Kovinotehni - Železnim pri »Klabusu«, kjer vam bodo prodajalci vedno ljubeznivo postregli, danes zelo poceni prodajajo, denimo: Večje plastične kasete za orodje po ceni 2.399 tolarjev, zabojčke za or- odje od najmanjšega do največjega po ceni od 59 tolarjev do 1.589 tolarjev, kasete za vijake od 269 do 1.390 tolarjev. V trgovini dobite verige na metre po 165 do 1.255 tolarjev, brusne plošče, spone za pohištvo (»panti« za vrata) ravne, krive in polkrive od 132 do 142 tolarjev za komad. še vedno ima|0 v trgovini tudi veliko zalogo barv, čistil po ugodnih cenah. Skratka, trgovino zeleznine se splača obiskati. Odprta je vsak dan od 8 ure zjutraj do 19. ure zvečer, ob sobotah od 8. ure do 12. ure. Telefon: 81-485 Kdor se zadnji smeje... To NI voda Julijana Uihče ne reče ne bev ne mev, ko pretežno jeseniški upokojenci r steklenice natakajo vodo pri karavanškem predoru, ki Ni oda Julijana, ampak so to odpadne vode iz predora... Toliko je bilo že napisanega in komentirane ga o karavanški pitni vodi Julijani, da je že kar sitno... Toliko natolcevanj, toliko polemik ni zlepa doživel še noben projekt, a tudi ne toliko napačnih, zlonamernih in kaj veš še kakšnih interpretacij. Vse. kar se je napisalo, ob vsej tej kolobociji ob vodi Julijani, ko so bili odgovorni in tisti, ki v resnici kaj vedo, praviloma vedno previdno molčeči, še zdaleč ni bilo res. Kajti - razen prizadetega Teosa Perneta, imetnika soglasja o tej nesrečni vodi, ki ima pač svoje poglede in svoje izkušnje - nihče ni bil pripravljen javnosti reči kaj več, kot je bilo res nujno potrebno. Zato se nihče nikoli m oglasil, karkoli napačnega naj bi katerikoli novinar že napisal - vsi so bili tiho kot miške. Naj gre ta kelih mimo mene1 Kaj mi mar, kaj pišejo! Vsi, ki so na Jesenicah karkoli vedeli o vodi Julijani in bili soudeleženi v projektu, so se vsa ta leta, kadar je kakšen časopis objavil fotografijo vode, ki priteče iz karavanškega predora NAD CESTO na desni strani v smeri proti Mojstrani, verjetno skrivaj hehetali in muzali. Pnčujoča fotografija, ko voda priteče iz predora in je s ceste krasno vidna kot prijeten pntok s kamnitim obokom, namreč NE prikazuje vode Julijane... To NI voda Julijana... Že pred časom nam je neki delavec dejal: »Čudim se in čudim... Le kako je mogoče, da vam odgovorni nikoli ne povedo, da voda, ki je vidna s ceste, in ki jo fotografirate, ni Julijana, ampak so to ODPADNE vode iz predora. Povejte ao tistim ljudem, ki v prepričanju, kako dobri m kvalitetna voda je Julijana, parkirajo ob cesti in še vedno hodijo k tej odpadni vodi in 1o natakajo v steklenice, naj tega ne počnejo, karavanska voda Julijani namreč priteče v Savo pod mostom, na levem bregu Save in jo je i ceste sploh nemogoče opaziti.« Maščevanje je sladko... Odgovorni so presneto dobro vedeli, da )e slika napačna in dopuščali, da ljudje še kaf naprej in naprej hodijo k odpadnim vodam j Kravank, a niso rekli ne bev ne mev. Hehe - "aJ pijejo odpadno vodo! Zidaj bomo pa še mi rekli: hehe! Ob tem, da je Perne gladko dobil pravdo n' najvišjem, ustavnem sodišču in se bodo morale občinske strukture zanesljivo še kdaj zagovarjati zaradi Julijane, smo nedavno izvedeli, £ niso le gor in dol mešctarili z raznimi vogla*!' ■* dovoljenji, ampak je bilo prvo soglasje Perne"' celo NAPAČNO izdano!« še to - ker to je pa res višek! • D.Sedej Komunalna dela v občini Kranjska Gora V Logu bo komunalni center Kranjskogorska Komw\ala asfaltirala cesto v Ratečah, občina in komunalno podjetje pa se pripravljajo na gradnjo komunalnega centra v Ijogu, kjer lx> v prihodnosti tudi center za sortiranje komunalnih odpadkov. V občini Kranjska Gori so takoj po ustanovitvi nove ob čine začeli z asfaltiranjem v domala vseh krajih, kjer občani že nekaj let pričakujejo asfaltno prevleko. V občini so sc domenili, da ustanovijo svoje javno podjetje Komunala Kranjska Gora, ki zaposluje petnajst ljudi in ga vodi v.d direktor komunalnega podjetja v ustanavljanju m vodja enote Komunala Kranjska Ciora Črtomir kosma« Takole pravi o delih, ki so jih v občini že opravili in o načitih ter o problemih, ki jih imajo v novi občini: »Prav zdaj smo v Ratečah, skozi vas, tako na cesti kot na trgu položili 4.200 kvadratnih metrov asfalta in imeli pri tem kar precej težav s kanalizacijo, ki sc je ob delih čez noč udrla in smo jo zaradi nemotenega po teka asfaltiranja morali av n.K zamenjati - v dolžini 12 metrov Zato, da ne bi povzročili škode in zastoja pri delih, smo jo Eonoči zamenjali kar ročno. V Ratečah nam ostane še aslaltir anje kritičnega odseka od avto busne postaje do knžišča, ko bomo cesto prcplastili, čaka pa nas še nekaj del okoli gostilne Surc v Ratečah. V Podkorenu je so dela od cerkve do Vitranca in naselja Suhelj, kjer je odsek težko vzdrževati, saj ob nalivih cesto odnese V kranjski (.ori je notranjost pokopališča in mimo pokopališča v Kranjski Gori, na Do»jem pa bomo asfaltirali oba pločnika na Dov jem okoli pokopališča, medtem ko jc v Martuljku v pripravi preplastitev ceste Jezerci ob kampu. V Gozd Martuljku je bilo lani OpriVrjerdh kar precej komu nalnih del, prav tako v Srednjem vrhu. ko se jc cesta asfaltirala prav do vrha. lam nas čaka še gradnja kamnitega opornega zidu ter sanacija bre zine v Srednjem vrhu. Po 10. septembru, ko sc konča poletna turistična se/o na, bomo asfaltirali Borovško cesto od hotela I.ck do Kompa sa v Kranjski (ion in s uvi t.i k o Komunala Kranjska Gora je v Ratečah asfaltirala trg in cesto skozi vas.. Foto:D.Sedej da se bo saniral tudi •JJ^jJjl ustroj ceste. Ne nazadnje obnovili vsa zanema korita, med drugim korito P gostiščem Bor. ^ V občinskem proračun*^ sredstva za postavitev 4'**^pi ovir pred šolo, po petih 'v' tt imamo končno dovolj*"nJf $ gradnjo prizidka pri g**1, domu v Kranjski Gori. I'rl* r bo namenjen gasilskim I *«». .. j *i Med večjimi investicija'"^, jih načrtujeta občina in ■ j. kogorska komunala, pa Jc vomno gradnja komun .fl cone v Logu. To jc zanin" jj velik projekt V Logu n«^ imela komunala garaže, ^)fl ima zdaj po vsej Kranjski jj tudi v hotelu Slavcu, *J f, najemna pogodba ?°*CZ~ ^ hodnje leto V Logu naj bi ,. parkirišča za avtobuse *' ^ hajajo v Kranjsko G<*JJU|I naj bi bila uprava. delty**^r kmetijske stroje in manjka ,n tijska trgovina, silos Pt'> suh, pralnica, avtopralm«-3 kih vo/.l m v pnhodnos" ^ ti soitiranjc komunalni" (, padkov. V Logu I« * ,n namene idealna lok*4 » načrt jc že pripravljen. ^ Kranjskogorski komuna^, ukvarjamo le / drUginU ^ prijetnimi zadevami s 0t dviera Itevilni divja oaum Jtn komunalnih odpadkov, redno odpravljamo. (| Objeitneiem io rednon*jJfj obcestne table in oznsco« ,K „ da jc s tem kar precej *'r ^ Pri vsem tem pa K sc ena ugoloulev tudi V ^ Kranjska Goia |c PrCJ;t' P poštenih in prijavljen««1 »j „* vodu /a /apo sl^"'1 > lesen.cah Venda. ko srn o , Ii ljudi, da hi |.h /•M' I,. V javnih delih, se jc v)jCn' Itevilni sploh niso delat, m se niiO hoteli P k,-l Rajši so torej ne/aposR • ^ da hi nekaj zaslužili ' delom - • D N*-dfJ Jesenice, Kranjska Gora in nemški Nagold že eno leto pobrateni Lepa predstavitev Gorenjske v Nemčiji Leto dni nazaj so predstavniki nemškega mesta Nagold jj tedaj še stare občine Jesenice, danes novi občini Kranjska Gora in Jesenice, podpisali pogodbo o part-nerskem sodelovanju. Sodelovanje je obrodilo prve sodove že po enem letu, ko se je gorenjska karavana odpravila na Mestni festival in Festival prijateljstva, ki sta v Nagoldu potekala hkrati V petek ob dveh zjutraj se je n* pot z avtobusoma odpravilo dvaindevetdeset dobro razpoloženih Gorenjcev, ki so imeli CQ,mi namen s predstavitvijo ^ovenske glasbe in tradicije zabavati obiskovalce festivala v Nagoldu. Po deseturni vožnji, med katero jo je ustavila tudi nemška policija, je karavana Prispela v zelo ohranjeno srednjeveško mesto, ki leži severno od nam bolj znanega Stuttgarta. Sledilo je pozdravno kosilo, kjer je prišleke pozdravil na-golŠki župan Rainer Prewo: "Da se mesta med seboj obiskujejo in tem praznikom dajo poseben sijaj, je v Evropi že dolga tradicija. Že pri starih Grkih je bil pozdrav gostov Dr. Boiidar Brudar, župan občine Jesenice: "Vzpostavljanje novih medčloveških stikov in sklepanje prijateljstev s tujimi mesti je nov tok v Evropi. S slovenskim programom na festivalu sem zelo zadovoljen: vesel sem, ker je bila godba na pihala kompletna, dobra pa sta bila tudi folklorna skupina in ansambel Vita. Zato imam občutek, da smo bili kakovostno predstavljeni. Nagolški lupan nam je med obhodom po mestu predstavil tudi ostale nastopajoče skupine. Za drugo leto načrtujemo, da bi pri nas gostili goste iz Nagolda in francoskega Longwayja, s katerim načrtujemo, da se bomo v prihodnosti tudi tesneje povezali." so hudornike in jih speljali v Savo - Veliko ^*9°dovanja in jeze /e zaradi obnove cestišča skozi f2m_L ° na Pšenicah, saj je te v normalnih l^mfran *° cesta ozko prometno grlo, ki ga ie gj*JJ te(a rešujejo z različnimi prometnimi režimi. — predvsem pritožujejo, da dela potekajo ^nansko počasi.. "a tem delu so letos morali urediti predvsem sZvtorn* vode in zajeti tri hudournike ter jih tiV^j at* »kori Tršanov kanal v Savo. zato so dela JJJ* dolgotrajna. Zdaj bodo začeli z asfaltno pre J^NtviJo ceste, postavitvUo robnikov, in ko bodo u_°- končana, bodo jeseni uvedli novo prometno ^Hitev: enosmerni promet. - Foto: D. Sedej Q.----1-—-1----" , *\ou« irlezničarskvga doma Slovenske železnice imajo . rUl Krnni.L. ■**---l . „i„„, tm t Ani vi me mlhuili. d_ Kranjske Gore počitniški dom in zdaj so se odločili. PoJ?°m obnoi'{Jo Na lepi lokaciji bo torej obnovljen in L*r!Ćan dom Kranjskogorska občina, v kateri je zelo je « takih počitniških domov raznih slovenskih firm, se doulf"1 sicer strinjala, vendar je postavila pogoj obnovo bod° m°- vendar zahtevamo, da v nobenem primeru ne i^T° *«prte poti kmetom, ki imajo za domom travnike! In 9*nUa bo to morala upoštevati Foto: D.S. Od leve proti desni: jeseniški župan dr. Brudar, župan Nagolda dr. Prewo in župan Longwaya M. Durieux prazničen trenutek, vendar nas ti prekašajo po slovestnosti in dragocenih danlih Enaka pa ostaja gostoljubnost. In prav bližina stare evropske tradicije je dovolj velik razlog, da partnerstva med mesti ustvarjamo in negujemo." O Gorenjski pa je dejal: "Njena pokrajina je čudovita. Čeprav imamo Nemci radi pokrajino Schwarzwalda, moramo brez zavisti priznati, da so kulise Karavank in Julijskih Alp veličastnejše." Po kosilu pa se je začelo delo za gorenjske predstavnike. Najprej je na slovenski oder, poleg katerega je stala pristna maketa slovenskega kozolca, stopil Pihalni orkester Jeseniških železarjev. V dveurnem programu, ki sta ga povezovala igralca Čufarjevega gledališča Igor Škrlj in Uroš Smolej, so prisotni lahko slišali tako dunajske kot slovenske valčke, tako Avsenikovc melodije kot tudi slovenske ljudske pesmi. Za njimi je Folklorna skupina Triglav z Jesenic prikazala belokranjske, gorenjske in ljubljanske plese, program pa je povezovala direktorica gledališča Alenka Bole Vrabec. Celoten program jc zaključi ansambel Vita, ki je s svojim slovenskim citrarskim prvakom na čelu do polnoči pre-igraval narodnozabavne viže. Naslednji dan, v nedeljo, se je celoten program šc enkrat ponovil. Zabava pa ni bila edini del obiska. Župana Jesenic in Kranjske Gore, dr. Božidar Brudar in Jože Kotnik, sta opravila kup pogovorov, navezovala stike s predstavniki francoskega mesta Longway, ki jc tudi pobrateno z Nagol-dom, prve stike pa so vzpostavili tudi predstavniki sindikatov z nemškimi sindikati. Sprehod po starem mestnem jedru Nagolda, kjer je festival potekal, je obiskovalcu razkril pravi kulturni in narodni mozaik. Z ene strani ti do ušes priplavajo toni prave dalmatinske glasbe, malo stran na Joie Kotnik, lupan občine Kranjska Gora: "Prireditve, kot je bila tukaj v Nagoldu, so primerna promocija, za katero je potrebno malo vlolka. Samo Nagold in okolica je bazen s kar trideset tisoč potencialnimi turisti, poleg tega pa se na takih prireditvah bazen še razširi. Festival je bil zelo dobro organiziran, domačini so znali vanj vključiti vse krajevne dejavnosti, poleg tega pa je bil tudi velik obisk. Posebej pa moram reči, da bi po urejenosti Nagold lahko bil vzor vsem našim mestom.** odru opazuješ albanske otroke, ki poplesujejo v narodnih nošah, spet drugje igrajo jazz in še in še. Nos se naužije vonjev, ki prihajajo iz italijanske, grške, turške, francoske, albanske, tudi dalmatinske kuhinje. Vse ena sama zmešnjava. Kamorkoli se obrneš, te vabijo turistični prospekti s čudovitimi fotografijami. Pri tem pa niso zaostajali tudi Gorenjci, ki so poleg svojega odra neutrudno delili turistična gradiva o Kranjski Gori in okolici. * Tekst in slike: Simon Subic Majda KaziČ, predsednica slovenskega kulturno-umet-niškega društva Triglav-Na-gold "Na obisk jeseniške in JI H kranjskogorske skupine na L Jl»i-.l B Mestni festival in hkrati tudi na Festival prijateljstva v Na-I goldu, ki sta potekala obenem, I smo se v SKUD-u Triglav-I Nagold pripravljali tri mesece. I Društvo šteje okoli osemdeset I članov, ki so za 77 ljudi našli I prenočišča pri zasebnikih, večinoma jo fo bili domačini, ki lo mesto Nagold samo. Mislim, da je slovenska predstavitev uspela, zelo smo zadovoljni tudi z maketo kozolca, ki ga je prav za to prilolnost sestavil g. Weinfurt, tudi domačin." 1 Baliranja ne bomo plačali Kranjskogorski občinski svet je zavrnil prošnjo ali predlog za sofinanciranje baliranja silaže, ki ga je pripravil Kmetijski zavod, enota v Lescah. Nekateri kmetje v občim Kranjska Gora so se odločili za baliranje silaže in pri tem zaprosili občinski svet za finančno pomoč. Predvidevajo, da je bilo na področju kranjskogorske občine napravljenih okoli 500 bal, stroški za eno balo pa znašajo 1.600 tolarjev. Odbor za kmetijstvo občine Kranjska Gora je zato predlagal, da prispevek občine znaša 500 tolarjev za balo. Občinski svet pa se po razpravi za sofinanciranje ni odločil: ne zato, ker ne bi v občini podpirali kmetijstva, ampak zato, ker so svetniki menili, da bi bilo sofinanciranje le podpora nekaterim kmetom in to največ bolj premožnim kmetom, ki so se za to, precej drago spravilo krme, odločili. Razen tega so menih, da je cena baliranja previsoka, saj je krepko nad slovenskim povprečjem. Omenili so, da so bale po spravilu kar precej časa ležale razmetane po občini, kar je kvarilo videz, lastniki pa so sami sebi delali škodo. • D.S. kovin<>tehna POSEBNA SEJEMSKA PONUDBA ob nakupu z gotovino Hladilec zraka AIR COOLER608 36.990 samo 29.383 NA SEJMU V KRANJU IN BLAGOVNICI FUŽINAR NA JESENICAH Mladilec zraka AIR C00LER 606 5-16%^ ob nakupu ^IttfJifi^^ za gotovino Ifafllr nad 20.000 SIT T za belo tehniko in akustiko 25.990 samo 24.976 Zamrzovalna omara GORENJE Z010.1 4^436 samo 39.990 Barvni televizor V0YAGER 51TTX samo 44.990 Pralni stroj GORENJE 904 samo 45.989 Tlačni čistilec PAVARINI 600 samo 24.900 Informacije po tel.: 064/81-952 Jj Topolino propada - Pred mostom v Mojstrani je zasebnica pred leti postavila lep montažni objekt, namenjen gostinski ponudbi, V želji, da v nadaljevanju zgradi tu celo manjši motelček, je za restavracijo ob cesti, ki je se imenovala Topolino, nič hudega sluteč podpisala najemno pogodbo s krajevno skupnostjo Dovje - Mojstrana. Zemljišče je bila pripravljena tudi odkupiti. A prišla je denacionalizacija in ugotovilo se je, da je na tem zemljišču, kjer stoji Topolino, kar 24 denacionalizacijskih upravičencev. Zemlja bo last agrarne skupnosti Dovje. Topolino zdaj propada. Na upravni enoti jeseniške občine so povedali, da krajevna skupnost tedaj ni bila upravičena podpisovati pogodbe z najemnico... Zdaj bi morala zahtevati spremembo statusa ali pa podpisovati najemno pogodbo s 24 denacionaliza-cijskimi upravičenci...Predolgi, prezapleteni postopki in skrajno nezanesljiva prihodnost so torej vzrok, da eden najlepših montažnih objektov, kar jih je kdo kdaj postavil ob gorenjsko magistralno cesto, vidno propada... • D.S. Občina je tam, kjer so ruševine središču Kranjske Gore v spomin in opomin stojijo elikopotezni načrti preteklih dni: večnamesnka hala CT, ki je danes videti kot po požaru. Hrupno nočno življenje Stanovalci v blokih na Jesenicah se zelo pritožujejo, ke obiskovalci lokalov ponoči zganjajo velik hrup. Če ne veste, kje so prostori nove občine Kranjska Gora, jih boste le težko našli. Domačini bodo rekli: »To je čisto nasproti kranjskogorske cerkve!« Pa boste hodili okoli in trkali na napačna vrata, samo to vam ne bo prišlo na misel, da je občina tam, kjer so s travo in plevelom zaraščeni veliki kupi peska, kjer je neko že zdavnaj pozabljeno in zapuščeno gradbišče, kjer iz tal štrlijo neke stene nekega velikopoteznega gradbenega projekta. To je pač velika načrtovana hala, ki jo je gradil SCT, a nato je očitno zmanjkalo denarja in volje. Tako izgleda, kot da bi padla kakšna bomba ali da bi v preteklosti izbruhnil kakšen požar.. Med temi ruševinami je del stavbe, ki pa je zgrajen in opremljen. Med praznimi in na kupce čakajočimi lokali so tudi obnovljeni prostori -kranjskogorske občine. Kje so prostori nove kranjskogorske občine? Za temi ruševinami. -Foto: D.S. Zatorej le pogum: smukajte se okoli ruševin, malo poglejte gor in dol in kakšna vrata bodo že odprta, da boste prišli do občinskih uradov. Te ruševine, s katerimi ima nova občina seveda največ opravka, saj je zdaj dala izdelati predračun, koliko je vse vredno in kako naprej - zbirajo idejne projekte za rešitev te sramote - so vam torej najboljša orientacija do občinskih uradov. • D.S. Stanovalci v središču Jesenic so se že večkrat pritožili nad nočnim hrupom, ki nastaja zaradi na novo odprtih gostinski lokalov, ki jih je v središču mesta res veliko. Tako je še posebej nevzdržno - pravijo v pismu županu - da obiskovalci lokalov, ki so odprti pozno v noč, vžigajo motorje svojih avtomobilov, hrupno speljujejo in dodajajo plin. Nihče več ne more spati. Zakaj se nič ne ukrene? Zanimivo je, da se pritožujejo nad obiskovalci lokala Nebesa na tržnici, City bara in lokala, ki je pod tržnico, nihče pa se ni pritožil nad obiskovalci pozno v noč odprtega nočnega disca - Broadway - pod parkiriščem Špecerije. Ta lokal verjetno tudi obiskujejo ponoči hrupni obiskovalci, razen tega pa posluje še brez soglasja. O tem problemu bo jeseni vsekakor moral spregovoriti občinski svet na Jesenicah, kajti pritožb je že toliko, da se bo moral problem resno obravnavati in sprejeti take sklepe, da hrupnega nočnega življenja v mestu ne bi bilo več. Po drugi strani pa bo končno enkrat že treba sankcionirati tudi drugačno motenje javnega reda in miru: kaznovati tiste, ki po Jesenicah vrtijo sebi všečno glasbo v strnjenih naseljih. Tako naglas in tako hrupno, da stanovalce, ki niso ravno ljubitelji dnevnega disca na prostem in ki jim nevšečni zvoki silijo v stanovanje, zelo moti. • D. S. Deponija lesa na parkirnem prostoru Komunala urejuje, a vedno znova se pojavlja deponija lesa Krajani Planine pod Golico so se že večkrat priložili nad tem, da je parkirni prostor pred trgovino v Planini pod Golico zanemarjen. Komunala Jesenice je takole odgovorila na očitke: Pred leti je Kovinar Jesenice kot upravljale« nekategoriziranih površin uredil par- kirni prostor vtw Irgovmo v Planini pod Golico, ga ogradil t, robniki ter uredil meteorno kanalizacijo, Ta parkirni prostor krajani uporabljajo za deponijo gradbenega materiala ter sa deponijo lesa. saj na severni steni parkirnega prostora pride lesna vleka in so robniki odtrgani ali zasuti i materialom. Parkirni prostor občasno Komunala pospravi in uredi, a le za kratek Čas Na parkirnem prostoru je bilo zgrajeno in označeno za avtobusno postajo, toda z deponijo lesa se poškoduje vsakokratno urejanje prostora • D.S. Družinsko podjetje Cvetkovič odprlo novo trgovino na Plavžu Mesni butik na Plavžu - izjemna ponudba in kvaliteta Na Tavčarjevi cesti 6 - med gostinskim lokalom Cafe čedo in trgovino Ona - On -je družinsko podjetje Cvet-kovičevib, podjetje GTG, odprlo novo trgovino, za katero je bilo že takoj po otvoritvi izredno zanimanje. V trgovini je zaposlen kuhar, ki kupcem pripravlja pečeno meso in ga ohranja toplega ves dan. V mesnem butiku bodo pripravljali tudi malice in prigrizke po naročilu. Trgovina Cvetkovičevih, ki so se poleg kartonažne in gostinske dejavnosti začeli ukvarjati tudi s trgovino, svojim kupcem v moderno opremljeni samopostrežni trgovini nudi izvrstno izbiro predvsem dnevno svežega mesa vseh vrst in že pripravljenih mesnih izdelkov. Tako je poleg vseh vrst mesa možno kupiti razna nabodala, nadevane in panirane zrezke, tatarski biftek, goveje in nadevane rolade z zelenjavo in sirom, vseh vrst perutnino, piščance purane... Poudarek v programu nove trgovine pa je pečeno in že pripravljeno meso, ki ga pripravljajo sami in ga primerno toplega ohranjajo ves dan. V trgovini namreč niso zaposleni le trgovci, ampak so zaposlili tudi - odličnega kuharjal Že takoj zjutraj in ves dan lahko torej kupite pečene piščance, svinjska reberca, krače, razne mesne štruce z dodatki paprike.. Na izbiro so suhomesnati izdelki in vsa ponudba priznane blagovne znamke KRAS Sežana od mortadele, želodčk-ov, salame, ki v trgovino prihajajo naravnost od dobavitelja. Tu so vse jeseniške salame od Trgovina, ki jo jm na Plavžu na Jesenicah odprla družuna Cvetkovič, ponuja poleg ostalega izjemno izbiro predvsem dnevno svežega mesa in mesnih izdelkov ter tudi že pripravljenih mesnih jedi in je zato v resnici mesni butik, ki ga Jesenice in okolica ie nima... poltrajne, sveže, imajo ponudbo celjskih mesnin, katerih mesni izdelki so pripravljeni po domačih receptih Pred kupci lepo narežejo pršut, seveda pa ne manjka tudi vakuumsko pakiranega mesa in mesnih izdelkov. V delikatesnem oddelku je užitek pogledati bogato izbiro raznih sirov, saj imajo na voljo praktično vse vrste sira, ki se dobijo pri nas - tudi uvoženih, kot so, recimo, francoski z dodatki popra. Že takoj, ko so odprli to zanimivo trgovino, ki je v dosedanji jeseniški trgovski mreži zaradi svoje izvirne ponudbe že pripravljenega kvalitetnega mesa nekaj posebnega in do zdaj brez konkurence, so kupci pri priči pokupili beli slani sir, uvožen iz Hrvatske in imenovan »grebancijai«. Belega sira v slanici je takoj zmanjkalo... Trgovina ponuja mlečne izdelke: skute, vseh vrst mleka od trajnega, alpskega, nizko-kaloričnega, bogata je izbira sadnih jogurtov in skutnih namazov.. Za sladokusce pa so na policah uvoženi rakci, paštete od račjih do zajčjih ter globoko zamrznjeni morski sadeži in začimbe: navadne ali eksotične. Globoko zamrznjeni program je izjemne kvalitete, saj so se odločili, da prodajajo izdelke evropsko znane in priznane firme Nordsee in tudi mlada zamrznjena zelen|ava |e od znane firme FROSTA, ki ji povsod po svetu priznavajo kvaliteto. In se: uvožene pizze iz Italije, zamrznjeni močnati program, na svoj račun pa bodo prišli tudi najmlajši, saj bodo skupaj s starši lahko izbirali med raznimi vrstami sladoledov in sladkarij iz kompletnega Milk-inega programa. Posebno ugoden je nakup nepražene kave M3NAS AL-VORADA, saj stane kilogram le 720 tolarjev in piva UNION v steklenicah, saj stane steklenica le 85 tolarjev. Na svoj račun bodo prišli kupci pijač: od brezalkoholnih, piva v pločevinkah, piva UNION in LAŠKO, Gcsser piva, vina, buteljk - vse ohlajeno in po želji aranžirano tudi za darila. Gospodinje bodo vesele trgovine zato, ker imajo dnevno svež kruh vseh vrst od treh dobaviteljev, v prihodnje pa bodo vsekakor upoštevali želje strank in nabavili kruh, po katerem bo povpraševanje Ob kruhu vseh vrst so seveda tudi krekerji pa prepečenci -skratka vse, kar ponuja živilska trgovina. Poskusno so začeli s pripravo in prodajo mesnih solat in ker je zanje zanimanje, bodo ponudbo še popestrili - od nizkokaloričnih do bogatejših mesnih solat; pripravljajo ponudbo - malic! Tudi s ponudbo za diabetike Menijo, da bi bila ponudba malic dobrodošla - z naročilom osebno ali po telefonu. Tako bi ponudili interesentom za malice sveže pečeno ali kakorkoli drugače pripravljeno meso, jogurte ali kaj drugega - vse po naroČilu. To bi bila kasneje posebna ponudba in je v resnici za Jesenice zanimiva ideja in dobrodošla novost. A ne le malice, v trgovini vam takoj pripravijo prigrizek za praznovanja ali za piknike, od narezkov na pladnju ali karkoli drugega In če bo kakšna želja ali povpraševanje: v mesnem butiku na Plavžu vam bodo radi spekli jagenjčka ali kaj drugega na ražnju. Vse p° želji, le telefon je treba zavrteti... Cene? Ponudba je široka in zato so v mesnem butiku dobi vse, od najcenejših izdelkov do malo dražjih. V resnici si je trgovino, ki se je tudi po delovnem času približala kupcem - odprta j« vsak dan, tudi ob sobotah, od 7. ure zjutraj do 20. ure zvečer in ob nedeljah od 7-ure zjutraj do 12. ure -vredno ogledati. Zaposlena gospodinja, ki hiti iz službe, bo lahko v mesnem butiku kupila že pripravljene zrezka ali številne druge pripravljen« mesne jedi - odlično pripravljene in dnevno sveže, si izbr^v? še sadje ali kaj drugega OD takšni izbiri, kakršno ponuja nova trgovina, pa bo mimogrede lahko prišla še na idejo, kaj naj družini za kosilo pripravi naslednji dan. Nedvomno je ponudba JJ trgovini že zdaj izjemna priznana jeseniška podje ' niška družina Cvetkovič, J je vedno skrbela za imenitno postrežbo v svojem gosti"8^ kem lokalu, nedvomno zaQ° tavlja kvaliteto. Obenem P" pričakuje, da bodo v P''' hodnje na police nove trgovine marsikaj dodali *e tako, da bodo upoštevali želj kupcev. Ob vhodu boO*» namreč namestili skrinjico, kateri bodo zbirali vse P" pombe in želje svojih kupce ■ Popusti Vsi kupci v mesnem butiku na Plavžu na Jesenicah imajo pri nakupu blaga naslednji popust. * Pri nakupu nad vrmdnontic 3 tiso« lolarfc* /• { odstotka popusta, pri nakupu nad vrednoaU0 tisoč tolarjev jo $ odatotk* popusta In pri tiakupv nad 0 tisoč rotorjev oc/obrljc S-odstotn? poposi ^ETRTEK, 10. AVGUSTA TVS 1 ]1-25 Avstralske pravljice 11 -40 Snorčki, ameriška risana ]2.00 Po domače !*00 Poročila 1 '00 Družina Maittand, ponovitev '^eike drame '«•00 TV dnevnik ]8.05 Otroški program: 2iv žav |M0 Kate in Allie, angleška serija ''■I3 Risanka ]830 TV dnevnik 2, Vreme Šport Strta srca II: Helenine oči, francoske nadaljevanke <0.50 Glasba Nemčije in Francije ^ubu časa: Vzporedna leta, 2. £[•55 Nikar, oddaja o prometu S00 IV dnevnik S-1« Šport «•20 Žarišče «•40 Sova Hitchock vam predstavlja, friška nanizanka; ^agoest, zadnja epizoda amer-nanizanke TVS 2 JMj Euronews 14.35 Sova, ^ovitev 15.45 Goeteborg: SP v i"®''*'- Prenos 20.00 Moški, Pn* 21 00 Umetniški večer: knrS*X Vitomila Zupana: Mrki p«or. ponovitev 22.05 Stoletni-. "ma naproti: Ciklus filmov "[■tov Taviani; Zakonci izobčen-* talijanski film (čb) HTV 1 **5 TV koledar 7.55 Poročila ••00 Dobro jutro 10.00 Poročila )°05 Šolski program 11.05 ^troski program 12.00 Poročila J*»1i Ljubezen, nadaljevanka '2.45 Ko se vnamejo srca, amer-'»ka humoristična serij a 13.15 Severna obzorja, ameriška nanizanka 13.56 Srečanje s prihod-^stjo. dokumentarna senja 14.20 Morske steze 14.50 Duh v Monte Carlu, ponovitev angleškega barvnega filma 16.30 Hrvaška *^es 17.30 Santa Barbara. Jonska nadaljevanka 18.15 Wo sreče 18.50 Hrvaško gleda-**• 18.30 Dnevnik 20.10 Krajiške popevke Dalmaciji 95, £°snetek 1. dela 21.25 Ekran J* okvina 22.35 TV dnevnik 22 50 Moč denarja 23.05 Slika na sliko 23.35 Sanie brez meja HTV 2 shko°iTV kolodar 1330 SWU na r,a Seks, duhovi in luknje tam"8 ' Ponovitev dokumen-arn7°daaje 15.05 Sever in jug, Ia2?55 nadal)ovanka 18.15 Ri dow 20 15 ^9odbe iz pragozda. Brrw,'1nen,arna oddaja 21.10 f>ior, ynskl "»ost, ameriška hu-Sevei nadaljevanka 21.40 varl/ i" JUQ. ameriška nadalje-|£/l*2-30 Obra/ leta 95. repor-atl«,,L 25 Flu,d Fxpo 23.55 SP v ,,K|. posnetek kanala 1o.oo SPot tedna 10.15 Luč SuS^! P°novitev ameriške na-A^anke 11.05 Benny Hill 11.35 sh0D fA145 Spot ,odna 1620 A w. p '6-35 Dance session, pono 18 45 n*rac,ia transformerjev ponovitev t,905 ■1.8-15 Gener A shop 19.00 Vreme "'sanka 10.10 Luč sve-20oo' ,,amori*ka nadaljevanka r>or^ Magnetoskop 20.30 Pred Vrert,e a,m*r,*ka nanizanka 20 55 ^as'ni t Maratonci tečejo clija 22 anq' ,uaosl°vanska kome-V|,«v joi«Mo,,(> kot M*c*. pono-sDot . ; Kin°. k,r»o, kino 0.05 P0t »edna 0.00 A shop ^STRIJA »45 „n 8-*5 Umor, je napisala lada "aywatct» 10.35 Vesoljska 1l.jAa En,«rprise, ponovitev ?°«Ziura °b Vrb,kam V?"00 »v nemškega T V ."''oSk. program 15.35 pono-17.10 17.35 oftkl P'ogram Vi»«v ,i lad'a Enterprise, Str,* '5-20 Baywatch ^at« h Pr,)«'na dru/ina lt,OopTlđ 18 05 Nevaren par w*i/k u Mu*'ablov.h 19.30 Čas v ^i.rt U'ra 1953 Vreme 20 00 r^ai Od stran, 20.15 žareče ^adaL da< francosko/nemške Vftrifc' 22-00 NYDP • new- Orw' Podesi: 22 50 Obisk °.J0 £ na,ya. ameriška atletiki 1.25 Schiejok 2.25 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 4.30 Obisk iz onostranstva, ponovitev filma AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 čas v sliki 9.05 Vsak dan s Schiejokom 10.05 Umori gospoda ABC, ponovitev angleške kriminalke 11.30 Vreme 11.40 SP v lahki atletiki, posnetek dopoldanskih predtekmovanj 13.00 čas v sliki 13.10 Poročilo 14.00 Alpe - Donava - Jadran 14.25 Doktor Trapper John 15.10 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 18.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki/Kultura 20.00 Šport 20.15 Pri gledališkem krčmarju, humor in glasba 20.35 Zagnanec, zadnji del 21.10 Nori par 22.00 Čas v sliki 22.30 šiling 23.00 Geiger Sladek - Geiger Kisel 23.50 Ameriška državljanska vojna 0.50 Pogledi od strani 0.55 VkJeonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 18.00 TV napovednik TELE-TV 18.03 EPP blok - 1 18.10 MIHA PAVLIHA, otroška oddaja 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 EPP: Pred začetkom sejemskega utripa 45. mednarodnega Gorenjskega sejma v Kranju 20.15 Kje je moj domek? 20.40 Utrip Tržiča 20.55 EPP blok - 3 21.00 EPP: Pred začetkom sejemskega utripa 45. mednarodnega Gorenjskega sejma v Kranju 21.05 Naš gost: Marjan Korez 21.37 Videoboom 40 (prva slovenska video lestvica), 50. jubilejna oddaja 24.00 Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Otroška oddaja 20.00 8 Groharjev teden v Sorici 20.50 J Kahšnik in M. Dolžan (2. del) LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Videoboom 40, 50. del 21.05 Škofjeloški kulturni utrip, ponovitev 21.30 Izmenjava programa LTV - 10 let POP DESIGNA (IMPULZ) ... Videostrani MMTV - TELE 59 7.00, 9.30 in 13.30 Video strani -panorama 8.30, 12.00 in 14.30 TV SHOP, televizijska prodaja 14.56 Santa Barbara, ponovitev 1059. dela 15.45 čudežna trava: Bambus namesto plastike, ponovitev 5 dela 16.15 Kamera na potepu, dokumentarni film, ponovitev 10 dela 16.45 čas odločitve, angleška drama 18.10 Max Headroom, ponovitev 4 dela 18.40 Santa Barbara, 1060. del ameriške nadaljevanke 18.30 Glasbeni spoti 20.00 Tnperesna deteljica, serija 4. del 20.30 Spot tedna žive scene 20.35 Georgov otok, avanturistični film 22.05 MMTV šport, športni dogodki 22.50 Neat & lidv, ponovitev 4. dela serije 23.20 Reke Evrope: Loira, dokumentarna oddata. 5 del 23.50 TV Shop. televizijska prodaja 0.00 Video strani 1.00 Deutsche VVelle TV MEDVODE 00.00 21 00 Videostrani 21.00 -21.05 Reklamni blok 21.05 - 21.25 Novice med vodami, 179. tedens ka informativna oddaja: po izrendi seji občisnekga sveta, občinska pomoč prizadetim kmetom, pred največjo turistično prireditvijo v občini, mednarodni mladinski košarkaški turnir Medvode '95, aktualnosti 21.25 - 21.30 Reklamni blok 21.46 - 24.00 Videostrani TV ŠIŠKA 19.55 Napoved sporeda 20.05 Letovanje v Špadičih II. izmena 20.45 EPP 20.55 Ob 10. obletnici, glasbene skupine POP DESIGN ... Napoved sporeda ... Videostram R KRANJ KINO 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 8.00 Gorenjska včeraj, danes 8.20 Gost v studiu 10.40 Informacija - zaposlovanje 11.20 Kdo bo koga 12.30 Osmrtnice • zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Kontaktna oddaja 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 18.30 do 24.00 Študentski program Radia Kranj R TRŽIČ Ker je poletje, bomo govorili o turizmu, za vse lačne pa iskali najboljšo pizzo. Seveda ne bomo pozabili na informacije iz tržiškega konca, zgostili jih bomo v oddaji Spremljamo in komentiramo ob 15.30 Ob 16.17 bomo prisluhnili radiu Deutsche VVelle, pred em pa še Obvestilom. Oddaja Pod kozolcem se bo začela ob 17.30. Vsem, ki boste glasovali za svoje priljubljene narodnozabavne skladbe, pa tudi šaljivcem, obljublja pokrovitelj možnost, da pridejo do prijetnega presenečenja. Zaključili bomo z novostmi iz uredništva Gorenjskega glasa. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.00 Horoskop 10.00 Gibljive slike 10.30 Novice 11.00 Aktualno 12.00 BBC novice, osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije (Drago Ariani) 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.30 Učimo se angleščine 16.30 Osmrtnice, Domače novice 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI 5.30 Jutranja kronika 5.40 Naš zgodovinski spomin 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Slovenska popevka 8.30 Oddaja za upokojence 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 12.00 10 poletnih komarjev 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.00 Napoved programa 16.30 Od svečke do volana 17.00 Novice 17.30 Jenkova ura 18.30 Predstavljamo narodnozabavne ansamble 18.30 Odpoved programa R RGL 5.00 Jutranji program - vodi Maja L a kič 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.36 Vreme 8.00 Dopoldne z Vesno Pfeifer 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 8.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 13.00 3 x1 glasbena oddaja 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.20 Danes na borzi 14.30 Heilo again 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Avtomarket svetuje 16.10 Spoznajmo se ... 18.15 Aktualna tema 18.15 Novice 18.25 Vreme 20.00 Barometer - poslovni radio 22.00 Medžik vas gleda 1.00 Gromska glasba - Marko Plahuta 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Planinske novice 10.15 Turistična oddaja 11.10 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop inf oddaja 16.05 čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Glasbena oddaja z gostom 18.30 Večerna ifn. oddaja 18.00 Glas Amerike 18.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba 22.00 5.30 Nočni glasbeni program Policist i. v sliki 0 25 SP iz ■rhNtvka lahki STORŽIĆ prem amer. znan fant tnr.ll GOSPODARJI LU tK ob 7Un 21 un ŽELEZAR -mer. akc, Kom PODLI FANTJE: ob 19. .n 21 uri BLED /god. ljub. drama ROB ROY'ob 2O30 uri ŽELEZNIKI amer grozlj. SKRIVALIŠČE ob 20 30 un ŠKOFJA LOKA amer drama BARCELONA ob 20.30 uri TVS 1 10.55 Delfin Flipper, 3. epizoda ameriške nanizanke 11.20 Moja enciklopedija živali 9 oddaja: Zebra 11.30 Roka ročka, ponovitev 12.20 Potovanje na konec dneva: Od Jadrana do Nordkapa: dokumentarna oddaja 13.00 Poročila 16.10 Film tedna: Prepovedane igre, ponovitev francoskega filma (čb) 18.00 TV Dnevnik 18.05 Otroški program 18.05 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 18.20 Pasje mesto, kanadska risana nanizanka 18.40 Kate in Allie, angleška serija 18.13 Risanka 18.30 TV Dnevnik, Vreme 20.05 Silkvvood, ameriški film 22.05 Turistična oddaja 22.25 TV dnevnik 22.45 Sova 22.45 Brooklvnski most, ameriška nanizanka 23.10 Seaquest, 13. epizoda ameriške nanizanke 23.55 Brane Rončel izza odra, ponovitev TVS 2 14.40 Forum 14.55 Strta srca II: Helenine oči, francoska nadaljevanka 15.45 Sova, ponovitev 17.00 Goeteborg: SP v atletiki, prenos 20.40 Podeželski utrip, angleška nanizanka 21.30 človeška žival, angleška poljudnoznanstvena serija 22.20 (Ne)znani oder 23.20 G. Puccini: La Bo-heme, posnetek iz operne hiše v Sydneyju HTV 1 10.00 Poročila 10.05 Poletni šolski program 12.00 Poročila 12.15 Loving 12.45 Ogenj v srcu 13.10 Živlienje na severu 14.00 Pnhod-nosti naproti 14.25 Morske poti 14.50 Papirnati tiger, ameriški film 16.30 Hrvaška danes 17.30 Santa Barbara 18.15 Kolo sreče 18.50 Alpe - Donava - Jadran 19.30 Dnevnik 20.10 Split, prav z njim 21.05 lndexi, Kemal Montenc in prijatelji 22.20 Dnevnik 22.40 S sliko na sliko 23.10 Fanrt in njegov pes, amenški film Schiejok vsak dan 3.10 Dobrodošla Avstnja! 5.10 Newyorški policisti AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok vsak dan 10.05 Goreča obala 11.45 Šport 12.30 Šiling 13.00 Čas v sliki 13.10 Dva 14.10 Pravica ljubiti 14.25 Glavni zdravnik dr Trapper John 15.10 Umor, je napisala 16.00 Schiejok vsak dan 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Tnje možje in mala Ladv, ameriška komedija 22.00 Čas v sliki 22.30 Znanost 23.50 Scot-land Yard lovi doktorja Mabuseja, nemški film 1.20 Pogledi vstran 1.25 VkJeonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.00 TV napovednik TELE-TV 18.03 EPP blok - 1 18.10 Petkov tedenski pregled, 76. tedenska informativna oddaja 18.40 Glasbeni utrinki... 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 EPP: Sejemski utrip 45. mednarodnega Gorenjskega sejma v Kranju 20.15 Naš gost: Milena Pece 20.45 Anketa: Sen-čurski šport 20.57 EPP blok - 3 21.05 EPP: Sejemski utirp 45. mednarodnega Gorenjskega sejma v Kranju 21.10 Film: Ženska in njen izbor, komedija 22.40 Petkov tedenski pregled 76. tedenska informativna oddaja 23.10 Omama: Matjaž Ograjenšek 23.40 Nočni zabavno erotični program 2.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 18. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na video kasati ob 18., 18.15 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20.30 do 21. ure. 19.00 Tabor skavtov na Jelovici 20.00 športna oddaja 20.50 Brez komentarja HTV 2 14.30 S sliko na sliko 15.15 Jazz klub 16.05 Sever in jug II, senja 17.00 SP v lahki atletiki 20.45 Poletni filmski festival: Agantuk, indijski film 22.40 Hollvvvoodska zgodba, indijski film 23.40 Cro pop ročk 0.40 SP v atletiki KANALA 10.00 Spot tedna 10.05 A shop 10.15 Luč svetlobe 11.05 Magnetoskop 11.30 A - shop 11.46 Špot tedna 17.05 A-shop 17.15 Maratonci tečejo častni krog, ponovitev jugoslovanske komedije 18.45 A shop 19.00 Vreme 19.05 Risanka 18.10 Luč svetlobe 20.00 Pozitiv +, kontaktna glasbena oddaja 20.30 Obalna straža -Veliki lov, ameriška nanizanka 21.20 Vreme 21.25 Teden na bor/i 21.35 Rloodfist, ameriški film 23.05 Vodnik za zaljubljene. 11 del amenške nanizanke 23.30 Učna leta, ameriška nanizanka 0.00 Pred poroto, ponovitev ameriške nanizanke 0.25 živeti danes 0.56 A shop, televizijska prodaja AVSTRIJA 1 6.55 Mila superstar 7.20 Smrkci 7.35 Evvoks 8.00 Vroča počitniška sled 8.05 Ko so živali zapustile gozd 8.30 Kremenčkovi 8.00 Umor je napisala 9.40 Obalna straža 10.40 Vesoljska ladja Enterprise 11.20 V srcu divjega zahoda, amenški vestem 13.00 Dogodivščine Tinyia Toona 13.25 Mila superstar 13.50 Smrkci 14.05 Evvoks 14.35 Vroča sled 14.35 Ko so živali zapustile gozd 15.00 Kremenčkovi 15.25 Mini ZIB 15.35 Vesoljska ladja Enterpnse 16.20 Obalna straža 17.10 Grozno prijazna družina 17.35 Zlata dekleta 18.06 Poseben par 18.00 Pn Huxtablovih 18.30 čas v sliki 20.00 Pogledi vstran 20.15 Der-rick 21.20 Fidelio, opera 22.35 Junak in teror, amenški akciiski filn. 0.05 Čas v sliki 0.10 Incident Linguim, ameriška komedija 1.45 Grozno prijazna družina 2.10 UKV območju 88,9 in 95 Mhu. Ob 13.30 bo stekel program Radia Tržič, kot vsak petek z roko j roki s tržiškimi študenti. Ti vam pripravljajo informacije, izbor recepta tedna in kviz radia Tržiški študent. Tečaj angleščine bo na sporedu ob 13.40, ko bomo ponovili 17. lekcijo English one to one. Kratko in jedrnato smo poimenovali oddajo ob 15.30, kjer vam ponujamo pregled tržiških informacij. Izbirali bomo Gorenjca meseca ob 15.50, ob 16.30 pa lahko prisluhnete Nataši Sedmi-nek in novostim s področja kuiture v oddjai Kulturni Babilon. Za konec bomo ob 18.25 ponovili oddajo Na štirih kolesih, čeprav bo četrtina študentske ekipe hladila svoje kosti nekje v senci, dolgčas ne bo. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija 7.05 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 8.00 Horoskop 9.30 Razgled s Triglava 10.30 Novice 11.00 1001. nasvet 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Gorenje, Gorenjka meseca 14.00 Melodija tedna 14.05 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 16.30 Osmrtnice, Domače novice 17.00 športni semafor 18.00 Voščila 18.50 Pogled v jutrišnji dan LOKA TV ... Videostrani MMTV - TELE 59 7.00, 8.30 in 13.30 Video strani -panorama 8.30,12.00 in 15.00 TV SHOP, televizijska prodaja 15.20 Santa Barbara, ponovitev 1060. dela 16.10 Triperesna deteljica, ponovitev 4. dela serije 16.40 Georgov otok, avanturistični film 18.10 Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja 18.40 Santa Barbara, 1061. del ameriške nadaljevanke 18.30 Glasbnei spoti 20.00 Proti resnici, akcisji film 21.30 SPot tedn aiive scene 21.35 Detektiva, angleška nanizanka, 4. del 22.05 Navzgojen, akcijski film 23.35 Popotnik, potopisi in nasveti popotnikom, ponovitev 0.35 GEO, nastanek in razvoj sveta, dokumentarni film, 10. del 1.10 Deutsche VVelle TV ŠIŠKA 19.55 Napoved sporeda 2000 Teiemarket 20.10 Videoboom 40, ponovitev 22.10 Napoved sporeda 22.20 Videostrani R KRANJ 5 30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacija -zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki m odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, |utn 18.30 do 24.00 Večerni program R TRŽIČ Oddajamo od 13 30 do 19. ure na KINO RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Naš zgodovinski spomin 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.30 Od tu in tam 8.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 12.00 10 poletnih komarjev 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Izbiramo Gorenjca meseca 17.00 Turistično popoldne 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Miletom Jovanovičem 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.55 Avtomobili pri Alpetour - Remont 8.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 13.30 Planinski svet 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldne z Alenko Sivko 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 17.00 Tečaj nemščine 17.15 Novice 18.30 Evropa v enem tednu 18.15 Novice 18.25 Vreme 20.00 Ročk izpod Alp 21.00 Odprta dlan - Borut Pogačnik 22.00 Rockoteka 1.00 RGL žur do jutra R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji pgoram 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop inf. oddaja 8.00 Gospodarska oddaja 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karitas 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja + komentar tedna 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Biblična oddaja na 14 dni 18.00 Jaz pa pojdem oz. Božje poti 18.30 Večerna inf. oddaja 18.00 Glas Amenke 18.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 21.35 Radijski roman 22.00 -5.30 Nočni glasbeni program brati, berem BLED zgod ljub drama ROB ROY ob 18 30 uri RADOVLJICA zgod ljub drama ROB ROY ob 18.30 in 20 30 un ŠKOFJA LOKA amer grozi) SKRIVALIŠČE ob 20 30 un TRALALA PLAC Neprštekani valarčki Jasno, zdaj pa vsi bandi, ki se za kaj imajo, snemajo Inpiugged koncerte, iz česar lahko takole mimogrede sklepamo, da ima MTV' ki je tovrstno glasbeno izražanje sicer "priključenih" skupin populariziral. Še kako pomembno vlogo v glasbenem šovbizmsu In koneckoncev tudi pri najstniški glasbeni vzgoji. Tu nekje bomo našli tudi najnovejši izdelek Zagrebške mega poprock skupine Parni Valjak, ki posebno v letih po razpadu bivše juge zelo pogosto koncertna tudi po Sloveniji, hmmm.. in to zelo uspešno. Izbor šestnajstih komadov, kolikor jih zasledimo na albumu "Parni valjak bez struje", je bil narejen iz materiala, posnetega na "live" koncertih v Zagrebškem gledališču mladih. To, da Parni valjak presenetljivo dobro zvenijo tudi "nepriključeni" sem sicer slišal že pomladi na Radiu Študent v "Izšteka-nem terminu" Jureta Long-vke, in roko na srce, ob poslušanju omenjene ce-dejke so me Valjki le še prepričali, ludi z "dodatno godalno sekcijo (violine. , celo.) in tolkali. A ka] zaene komade so "odklju-čiliPravzaprav je to njihov d' ne si z legendarnimi Kao ti. Uhvati ritam. Prekleta nedelja, Sve još mirise na nju. Jesen u meni Skratka njihova antologija, kamor bi lahko šteli tudi ovitek albuma, na katerem boste našli tudi vsa besedila. REKLI SO Veselo je tudi v Narodni galeriji Ljubljana - Res je, da večina ljudi, še posebej pa mladi, med poletnimi počitnicami zbeži na morje, v zadnjem času tudi ob kakšno jezero. Tisti, ki ostanejo doma, v mestih, pa se ponavadi dolgočasijo, preživljajo vroče dni pred televizorji, morda v družbi prijateljev. In ker se v dolgih dveh mesecih poletnih počitnic v primerjavi z zimskimi prav nič ne dogaja, je še kako pohvale vredno dejstvo, da v ljubljanski Narodni galeriji tudi poleti ne pozabijo na mlade. Celo posebej potrudili so se zanje in zato obisk prijetno hladnih prostorov ene od zakladnic slovenske kulture marsikateremu šolarju popestri počitnice. Tanja Mandelc, 13 let: "Najbolj mi je bilo všeč v delavnici. Pisanje z gosjimi peresi, tiskanje vzorcev in delo s kladi ' * vom in dle-tom ie bilo prav razburljivo. Vesela sem, da sem prišla, tudi ogled razstave se mi je zdel zanimiv, zato bom prav gotovo še prišla v Narodno galerijo." Urban Gu- lič Tomšič, 12 let: Prišel sem z mami in sem kar pričakoval, da mi bo všeč. Mama ■■iBj eL pred o d h o dom povedala, da bomo risali z gosjimi peresi, in da bo zabavno. Bilo je še bolje, kot sem pričakoval, in če bodo še kdaj pnpravili kaj podobnega, bom z veseljem prišel." Spela Mandelc, 11 let: "Tudi meni je v Narodni galeriji všeč, še posebej sem se zabavala v delavnici, kjer sem poskusila čisto vse: pisanje z gosjim peresmo, tiskanje vzorcev s šablono in klesanje z dletom v les. Upam, da bom Narodno galerijo lahko obiskala tudi prihodnje leto." • M.A. VASA POSTA Maja Jelovčan s Kokrice je narisala prikupna jurčka. Sta že letošnja? Kako smo v dobili Cipija Bilo je kot vsako nedeljo opoldne. Imeli smo kosilo, zraven pa smo poslušali kranjski radio. Na sporedu so bili mali oglasi Na vrsto je prišel oglas, v katerem je nekdo oddajal mladiče velikega Šnavcerja. AH mi je po kosilu razložil, da je ta pes črne barve, da zraste do srednje višine, ima bradico in je zelo navezan na ljudi, posebno na otroke. Z bratom sva takoj začela prositi starše, naj pokličejo lastnika in se pomenijo z njim. Ko je ati poklical, je bil lastnik takoj za to, da nam psička podari. Pripeljal nam ga je celo na dom. Najprej je bilo treba psu poiskati primeren prostor in seveda tudi ime. Odločili smo se, da bo začasno v kurilnici, ko pa bo starejši, se bo preselil v pesjak. Mami je predlagala, naj bo ime na Črko C, ker je psiček črn. Tako smo si izmišljevali imena na č, dokler ni brat predlagal, naj bo čipi. Kar hitro smo bili vsi za to ime. Tako sva z bratom dobila psa, ki sva si ga zelo želela. Zdaj z njim hodiva vsak dan na sprehod, z njim se igrava, ga češeva in redno hraniva. • Lea Remic, Predoslje Bilo me je strah V nedeljo, ko sem bil star sedem let, smo odšli v živalski vrt. Ko smo prispeli v Ljubljano, smo na parkirišču parkirali avto. Nato smo kupili vstopnice in vstopili. Videli smo leve, opice, medvede in še veliko drugih živali. Nazadnje smo odšli v hišico, kjer so imeli kače jaz pa sem misli, da gremo kupit sladoled. Ko smo vstopili, sem zagledal tako veliko kačo, da od strahu nisem mogel spraviti iz sebe niti besedice. Takoj sem zaželel, da gremo domov. • Tomaž Pegam, Selca Poletna akcija Ko ima učitelj še drugo ime... Na povabilo, da nam pišite o nadimkih učiteljic in učiteljev, ste se za začetek prav presenetljivo pridno oglašali Tako smo zvedeli, da ima učiteljica biologije v škof j i Loki kar tri simpatične nadimke. BIO-MAMA, VODNA BOLHA in MISS MLAKE. V Kranju eni od učiteljic pravno DIHURKA (ne bomo razlagali, zakaj, bi bilo prekruto), obe avtorici pa nas prosita, naj ne objavimo njunih imen, ker tudi učiteljici bereta Gor enjski glas. Kaj je. punci, se bojita "maščevanja"? Iz vaših pisem smo spoznali še profesorja zgodovine Sl.lNO, piotesonto matematike CVILO, profesorici) angleščine ta nemščine CINCO ter profesorja matematike in fizike RAJ C A. Zabavno poletno akcijo upamo, da se ob njej zabavajo tudi učitelji - nadaljujemo Pišite na Gorenjski glas, vase sodelovanje bomo nagradili z majico. MLADINSKA POROTA MLADINSKA POROTA MLADINSKA Nadležna ljubezenska pisemca Živim v bloku, stara sem šestnajst let. Pred več kot enim mesecem sem v poštnem nabiralniku dobila prvo pisemce. V njem mi je neznani "oboževalec" sporočil, da sem mu všeč In narisal cel kup srčkov. Smejala sem se, priznam, da sem se počutila tudi polaskana. Po tistem so pisemca začela prihajati skoraj vsak dan, in to vedno bolj opolzka. Zdaj sem ie prav jezna, ko zagledam kuverto z znano pisavo. Pisma sem pokazala prijateljici, ki mi je svetovala, naj jih nesem na policijo. Straši me, naj bom previdna, češ nikoli ne veš, kakšen psihopat se skriva v anonimneiu in v kaj vse njegova ob-stdenost lahko preraste. Kaj mi svetujete vi? Prosim, odgovorite mi čimprej, saj postajam nervozna, nesproščena, malo me je tudi ie strah. Saša Sergeja, 13 let: Draga Saša, nikar naj le ne skrbi, če ti oboževalec s pismi hoče povedati, da te ima rad. (iotovo te ima res, a je preveč sramežljiv, da bi ti to naravnost povedal. Lahko je tudi mlajši in se hoji, da bi se iz njega norčevala. Dobro poglej okrog sebe in pobrskaj po spominu, gotovo ga bol sama odkrila, če se bo pisanje nadaljevalo, če ti bo začel kakorkoli groziti, pa se res obrni na policijo. Bojan, 15 let: Očitno nimaš pojma, kako teiko je fantu naših let izpovedati fejst punci, da jo imaš rad! Morda je tvoj oboievalec res bolj neroden in zakompleksan - ampak iz pisave boš ie razbrala, ali mu le preskakujejo hormoni ali pa imaš to smolo, da se je vate zaptčil kakšen star perverznei te gre za kaj takega, pa o njegovih nakanah za začetek seznani starše. Marjeta, 19 let: Pisma ti najverjetneje po.itlja kakšen idiotski vmed iz h ojega bloka, ki se ti ne zna približati drugače kot z zafrkavanjem prek pisem. Svojega psihoputka tu | vrstniki, hudi pozorna mi vsak nan in reakcijo Sicer pa lahko pogleda na kuverti in vidiš, od kod prihajajo pisma. Policije ti ni treba klicati, ker nisi v kakšnem ameriškem filmu. Ko naslednjič dobiš pismo, ga enostavno ne odpri, ampak ga vrzi proč in se ne sekiraj brez zveze. Klemen, 22 let: Ne vem, kako opolzka je vsebina pisem, mislim, da ne prehudo. Mogoče je ena od rešitev, da pisma ne bodo več prihajala, da si dobiš fanta. Tako bo skriti oboievalec uvidel, da nima šans pri tebi in bo odnehal Predlog, da pisma neseš na policijo, je dober, vendar se ti bodo gotovo samo smejali, ukrenili pa nič, ker ne gre za grozilna pisma. Raje poskušaj anommneia odkriti sama, saj se gotovo skriva v enem od tvojih znancev. Pomisli, komu si dala naslov. Imate teiave v ljubezni, doma, v šoli, pa se jih sami ne znate otresti? Pišite za nasvet na (iorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova I - Mladinska porota. California in njena Goloba Komu na gorenjskem koncu je potrebno predstavljati skupino California iz Kranja? Upam, da nikomur, saj je skupina te dni izdala svojo četrto kaseto z naslovom Goloba • California Unpluged. Na obisku pri pevcu skupine Matjažu Zupanu je nastal naslednji zapis. Matjaž, pred nami je vaša četrta kaseta z naslovom Goloba - California Unpluged. Kako to, da ste se odločili za tak naslov? Matjaž: Skupina California je lani izdala zelo uspešno kaseto Vdihni globoko, iz katere se še danes zelo veliko poslušajo skladbe Nisem avtomat, Pot domov, Sonce, Doktor itd. Na CD plošči, ki je izšla nekaj mesecev za kaseto, pa sta bila še komada Kdo smrdi? in Goloba. Slednji se je takoj, potem ko so CD ploščo prejeli tudi radijski ljudje zapisal med ene najlepših balad v Sloveniji in tako rekoč čez noč sta preletela naša goloba vso Slovenijo. Pa vendar smo ju izdali le na CD plošči, vemo pa, da so lete dražje in da tudi vsi CD plaverjev še nimajo. Zato skladba v originalu in dobri produkciji ni bila dostopna dovolj Širokemu občinstvu. Odločili smo se, da jo izdamo na kaseti, a materiala za izdajo nam je primanjkovalo, saj bo nova kaseta in CD plošča na policah šele ob koncu tega leta. Kako ste rešili zagato, ki je nastala? Matjaž: Preprosto. Že nekaj mesecev je od tega, kar smo posneli nekaj našh skladb v angleščini za založbo EER na Floridi in od teh sta nam bili najbolj všeč California (v originalu V meni je California) in In Mv Dreams (v originalu Rad letel bi). Tako smo se odločili, da ti dve skladbi damo skupaj na kaseto z Goloboma in polovica dela je bila opravlja* na, vsaj tista lažja. Kaj pa druga polovica? Zak*J naslov California Unpluged? Matjaž: Dolgo nismo vedel'-kako zapolniti trak na kaseti P smo se o tehtnem prem islekU odločili, da bomo posneli b"1 svoje skladbe v akustični- 5 tujko rečeno unpluged, izved' bi. To je sedaj nekakšen hit, p' tudi na naših okrnjenih aku*' tičnih nastopih, kjer smo i£r*" le jaz, Igor (naš kitarist) lfl France (naš basist) je bil odz,v na tako predelane skladbe z«J° dober Zato smo izbrali že tnv° Eozabljeno balado KolombiB* it Nisem avtomat in vedno dobrodošlo Ne pozabi BW uspe'0 Upamo, da pričarati isti noljšega. poz nam jc fecling" ali pa B Filip Kocijaitc* FILMSKA NAGRADNA UGANKA Zbogom, sinko Odgovor na prejšnje nagradno vprašanje: v Kranju j* zaprta kino dvorana Center. Za brezplačne kit10 vstopnice se je potegovalo veliko reševalcev, dobijo P* jih tile štirje: Martina Mašič, Srednja vas 101 b, Bohinjska Srednja vas, Žiga Jeraša, Dorfarje 42, Zabnica, Cvetka Mesaric, Mrakova 4, Kranj, in Vinko Brentin, Kranjska c-14, Šenčur. Čestitamo. Film /bogom, sinko se ukvarja z rasno problematik''' še zlasti v zakonodaji. To je zgodba o dveh matera enega otroka Obe verjameta, da imata pravico do njega-Biološka mati, črnka Khaila Richards (Halle Berry) zaradi zasvojenosti z drogo /a v rže novorojenega Izaka. Potem ko ga najdejo in pripeljejo v bolnišnico, ga posvoji belka, socialna delavka Margaret le vvin (Jessica I.ange) Ko dojenček odrasi .i v novi družini, prava mati Khaila trešči prav na družbeno dno in pristane v zaporu lam počisti I svojim prejšnjim življenjem, in ko jo izpustijo, si prizadeva dobiti svojega sina nazaj Bistveno vpra-šanje, ki ga zastavlja film poleg tega, kdo naj bi vzgajal otroka, je, ali lahko belska krušna družina otroku druge barve kože prenese zavest in dediščino njegove rase Samuel L Jaekson in njegova /n.» ■ -Riohardson upodabljata nasprotujoča si odvetnika, za Izaka je na sodišču neizprosen y Do koru .i tega tedna ugotovite naslove treh f ilmO >^ katerih je igrala Jessi. | I .mge, tudi dobitldca_ večkratna nominiranka /a oskar|a DopistuVe P1'*^ na Gorenjski glas h4(K)0 krat.j, Zoisova I 1 ,lrTl" uganka Min bre/pla« ne kino vstopnice vas < a M1' POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK BORZNI GRAFIKONI Prepričanje nekaterih novih investitorjev, da v poletnih mesecih <-Wlada na borzi mrtvilo, bo, tako vsaj upamo, demantiralo samo k^no dogajanje v prihodnjih tednih. Doslej so bili na Ljubljanski fjfli ustvarjeni največji borzni dobički prav v poletnih mesecih, <)ema je bilo le lansko sušno polefje. Kuponi tretje izdaje blagajniških zapisov Banke Slovenije so ™*H svoje ravnovesje pri tečaju okoli 2000 tolarjev. Večina Pe*ulantov se je z nakupnimi boni dodobra opekla, saj so Podkovali od njih veliko več. Promet z njimi je iz tedna v teden onjši. V četrtek pa celo ni bilo sklenjenega nobenega posla z °mtnjenimi nakupnimi boni. paradi dokaj skromnega prometa z delnicami in obveznicami i i. sto milijonov tolarjev) in zaradi pregovorne nezanesljivosti a** i i i m» L___ •MftM u.«7.9S n.n.n 25.w7.95 31.r7.95 e4.ee.« MM - "T—1 1 T --- ■Na . i J •»0» ' \ mm _—, r C, _ _____^_ j~7 looe L .. . 1—' i.;, ,i i -'i/\ 1 ■ ••^«381 • ».' ■ ■.- 2« 0» ** 14 0*** 2.r7.»« i&rr.M 2*0 7.M M.OT.H »t M vsoti dosegla 11-odstotni tržni ŽEUŠ FOTOAPARAT NIKON AU KODAK? FOTOGRAFIRAJ! A H A & LJUBUANSKA 1a 64000 Kran| Tel.: 064/ 221-112 IZBIRATA NAJBOLJŠO FOTOGRAFIJO NA TEMO "POLETJE". { Edini pogoj za sodelovanje je, da posnameš zanimivo, vznemirljivo, nenavadno -skratka cool, cool fotografijo in jo v kuverti Foto Bobnar (dobiš jo pri Foto Bobnarju v Kranju ali Sk. Loki) pošlješ na naslov Gorenjski glas, oz. Foto Bobnar, Ljubljanska 1 a, 64000 Kranj. Strokovna komisija bo izbrala tri (3) najboljše fotografije, če pa Tvoja ne bo med njimi, Ti bo mogoče naklonjen žreb m boš izžreban za eno od tolažilnih nagrad. NAGRADE SO: 1. Fotoaparat NIKON 2 Fotoaparat KODAK 3. 5 barvnih filmov m še m še tolažilnih nagradi Anketa med tujimi turisti v Sloveniji Največ za prenočišče, hrano in pijačo Ljubljana - Republiški zavod za statistiko je v lanski poletni turistični sezoni anketiral stacionarne tuje goste v Sloveniji. Anketa je zajela 2.089 tujih turistov, ki so v času med 1. junijem in 30. septembrom letovali v obmorskih, gorskih in drugih turističnih krajih, in 1.070 tujih turistov, ki so med 1. junijem in 31. oktobrom bili v Ljubljani in v zdraviliščih. Z anketo so želeli izvedeti, zakaj se tuji turisti odločijo za obisk Slovenije, koliko pri nas porabijo, s čim so bili med bivanjem v Sloveniji zadovoljni, kaj jih pri nas najbolj moti... Poglejmo, kaj je med drugim pokazala anketa! Anketirani tuji turisti, med katerimi je bilo največ Italijanov in Nemcev, so med bivanjem v Sloveniji vključno s stroški prevoza iz države stalnega prebivališča k narn in nazaj porabili povprečno 7.189 tolarjev na dan, brez stroškov prevoza pa 5.944 tolarjev na dan. Zanimivo je, da so več od tega povprečja (skupaj s prevoznimi stroški) porabili le Italijani (8.983 tolarjev) in Hrvati (7.951 tolarjev). Turisti so kar tri četrtine denarja, ki so ga zapravili v kraju letovanja, porabili za prenočevanje, hrano in pijačo, nekaj manj kot šest odstotkov za prevoze po Sloveniji in manj kot petino za druge namene. Razmerje med stroški za prenočišče, hrano in pijačo ter med ostalo porabo je skrajno neugodno, vsaj v primerjavi z razvitimi turističnimi državami, kjer je delež stroškov za prevoze in druge namene tudi 50-odstotru. Turisti, ki so prišli v Slovenijo s posredovanjem turističnih agencij, sindikatov in klubov, so pri nas skupaj s prevozom in ostalo potrošnjo porabili povprečno le 4 488 tolarjev na dan, to je dobro tretjino manj kot povprečni tuji gostje in bistveno manj kot individualni gostje. Med tujimi turisti so glede na poklic pn nas največ "pustili" visoki uradniki in menedžerji, glede na starost ljudje, stari od 40 do 49 let, in glede na način prihoda k nam individualni turisti, ki so si že vnaprej rezervirali bivanje v Sloveniji (najmanj pa tisti, ki so prišli v skupini s turistično agencijo). Polletno poslovanje SKB banke Uspešno v zaostreni konkurenci Ljubljana - Čeprav gospodarske razmere v prvem letošnjem polletju po oceni vodstva SKB banka bankam niso bile posebej naklonjene, jc banka v zaostreni bančni konkurenci poslovala uspešno in uresničila glavne cilje poslovanja, ki si jih je zadala za letošnje prvo polletje. Po podatkih, ki so jih posredo- delež v Sloveniji. Ob koncu vali iz banke, je do konca junija je njena bilančna vsota letošnjega maja po bilančni znašala 153 milijard tolarjev oziroma skoraj 1,9 milijarde mark in je bila v tolarjih realno za devet odstokov, v markah pa za 13 odstotkov večja. Ustvarila je 380 milijonov tolarjev (4,7 milijona mark) bruto dobička, s čimer je prav tako presegla poslovni načrt za letošnje prvo polletje. Plačilni promet s tujino jc v letošnji prvi polovici leta v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečala za 80 odstotkov. Vzpostavila je več kot 50 novih korespondenčnih odnosov s tujimi bankami, tako da jih je ob polletju imela že skupno 552. Pomemben dogodek za banko je bila vključitev Evropske banke za obnovo in razvoj kot največjega tujega delničarja. Kapital banke se je s tem v prvi polovici leta povečal za 16 odstotkov (v tolarjih) oz. za 21 odstotkov (v markah) in je ob koncu junija znašal 20,7 milijarde tolarjev ali 254 milijonov mark. Z delnico SKB banke so na Ljubljanski borzi v letošnjem prvem polletju največ trgovali, sicer pa se tudi ta delnica ni mogla ogniti neugodnim gibanjem, ki so na trgu vrednostnih papirjev vplivali na padanje njene tržne vrednosti. Banka jc letos nadaljevala s širjenjem poslovne mreže in je odprla novi enoti v Slovenj Giadcu in v Mariboru. • CZ. fotografiraj, zabeleži svoj najzanimivejši motiv! Najbolj odštekan trenutek! Sodeluj v nagradni igri, bodi naj!!! EROTIČNI IN SOUALNI TELEFON 090/31-20 SAMO ZA ODRASLI -+ 154 STT/MN -+ KISS UNt -f 24 un V ŽIVO KOLIKO JE VREDEN TOLAR |UKUfMnS0yUM i iUEiawnaMD« i ■iniBBBflaaBi MENJALNICA 1 DE M 1 1 ATS 100 ITL A SANKA ' KnmjJriBe} si m 82,35 11 50 11,7? 7,0« 7.51 AVAL Bled 82 10 82,35 11,60 11,69 7,00 7,35 AVAL Kranjafca gora 81,80 82.25 11,55 11 M 5,90 7.35 BANKA CREMTANSALT d.d. Lj 81,80 82,50 11.55 11,70 6,90 7,40 £H0S(Staif Mavr), Kranj 82,20 32,40 V«,5t r.70 7,15 7,35 GEOSS Medvod« 82,20 82,35 11,64 11,68 7.15 7,30 GORENJSKA BANKA (VM enot«} 81,08 82,40 11,21 11,71 5,88 7,58 HRANILNICA LON, d.d.Kran| 82,10 82,29 11.60 11,70 7,10 7t25 NlDA-trtnte* Ljubljana 32,20 82.35 11,60 ri,6« 7,26 7,32 HRAM ROŽICE Mengri 82.21 82,30 11,65 11,71 7,22 7,29 IURIKA J«$€nitt 81.90 82,30 11.51 11,68 710 7,40 INVEST Škofja Lok« 82.00 82,45 11,57 11,75 7,15 7,39 LEMA, Kranj 82,10 82,35 11,60 11.68 7,20 7,30 MIKEL Straži iče 82,18 82,40 11,62 11,68 7,15 7,30 PBS d.d. {na vseh acitah- 30 3(5 82.10 10,60 11,65 6,37 /,28 ROBSON Mengeš 82.20 82,45 11.65 11.70 7 25 7,35 SHR-Sicv. hran. in po*. Kranj 82,10 82.30 11,60 11,65 7,10 7,20 SKB (Krani, Radovljica, Šk. Loka) 81,45 82,40 11,35 11,70 7,10 7.50 SL.0VS«jaTURir 3ofi. Diattc* 81.05 ti 29 6,88 - :\ SLOVENLjATURIST Jesenic« 81J6 82,30 11,52 11,68 7,00 7,35 SZKB Siao. me*to Žiti 31,75 82,15 11,30 11,88 6,95 7,49 SUM Kranj 82,20 82,35 11,64 11,68 7,15 7,30 TALON Žal, poataa Trata. Šk. Uka 82,20 82,40 11,60 11,69 7,20 7,35 TALONZe. Bitnje 82,20 82,40 11,60 11,69 7,20 7,35 TENTOURS Domžale 82,10 82,50 11,55 11,75 7,05 7,35 TROfCAL Karanlk-Bakovnlk 82,20 82,40 11,62 11.68 7,25 7,35 UBKCd Šk uott 81J5 82,30 11,52 11,70 7,00 7,30 vmjANKranl 82.25 82,35 11,66 11,69 7.15 7,25 WIL?*1» Redovnica, Grajaki dvor 82,18 82.30 11,62 11,60 7,20 7.30 MLFANTrtK 82,20 82,35 11,68 11,63 POVPREČNI TEČAJ 81,92 82,35 11.53 11,69 7.M 7,36 Pri Šparovcu v Avstriji j« ATS ob nakupu blaga po 11,50 tolarjev. Podatka za tečajnico nam aporočajo menjalnice, Id al pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo In povpraševanje po tujih valutah. ZDRAVI UŠĆE LAŠKO ZDRAVJE POČITEK SPROSTITEV Dnevna menjava termalne vode v bazenu - večji zdravilni učinek Nudimo počitniške, zdravstvene in vikend programe. Ugodni popusti za upokojence in družine. Informacije in rezervacija) po tet. (063) 731-336 Zdraviliška c. 4. 83270 LAŠKO, tel. (063)731-312, tax. (063) 731-347 Pet uspešnih let podjetja Vencelj v Preddvoru Preddvor, 8. avgusta - Minulo soboto je bilo v trgovskem centra Preddvora še bolj živo kot navadne dni, aaj je podjetje Vencelj ob svojem petletnem jubileje za obiskovalce oziroma kupce pripravilo vrato prijetnih presenečenj. Popusti v trgovinah se ta teden. V zasebnem podjetju Vencelj so pred petimi leti začeli z živilsko trgovino, pol leta kasneje so ji dodali računovodski in-(( ženiring - danes vodijo posle že za več kot dvajset zasebnih firm - pred dobrima dvema letoma odprli kavarno, zadnje leto pa še fotokopirnico. Danes podjetje Vencelj zaposluje že enajst ljudi. Njihovo pestro ponudbo dopolnjuje Slovenska hranilnica in posojilnica, ki gostuje v isti hiši. No, v soboto je bilo živo predvsem v kavarni in trgovini. Za obiskovalce oziroma kupce so v podjetju Vencelj ob petletnem jubileju pripravili več prijetnih presenečenj. Poleg običajne dobre založenosti v trgovini so s sodelovanjem večjih dobaviteljev ponudili posebne popuste, nekaten bodo veljali tudi še ves ta teden, posebna privlačnost sobotnega praznovanja "rojstnega dne"' firme pa je bila pokušnja piva Union, kave Loka, SloČipsa in Pcksovih domačih piškotov. Vse te izdelke so kupci v soboto lahko kupili tudi po nižjih cenah. "Veaeli smo velikega obiska," je ob tej priložnosti dejal lastnik firme Vencelj Miroslav Zadnikar, tudi preddvorski župan, ki je v soboto rednim in številnim naključnim obiskovalcem tudi sam postregel s pivom Union. Povedal jc, da se v podjetju trudijo, da bi kupci i/ nj?hove trgovine z živili odhajali čim bolj zadovoljni. Ponudbo dopolnjujejo z vedno novimi izdelki, tako da je pogosto že prav "natlačena", trudijo se pri cenah, do svojih strank pa so pozorni tudi ob praznikih, ko jih presenečajo z darili. KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Na Gorenjskem Suše še ni, le rast je počasnejša Kranj - Čeprav je bilo slišati, da se na Gorenjskem že kažejo posledice pomanjkanja padavin, v gorenjski kmetijski svetovalni službi to zanikajo. Franci Pavlin, svetovalec za živinorejo, poudarja, da rast zaradi pomanjkanja padavin v zadnjem času res ni optimalna, vendar pa je bilo padavin še vedno toliko, da na Gorenjskem za zdaj ne moremo govoriti o kakršnikoli suši. Suša se najprej pokaže na območju v okolici Kranja, Šenčurja, Cerkelj in povsod drugod, kjer so tla prodnata, toda tudi tod še ni opaziti znakov suše. Koruza, ki hitro pokaže pomanjkanje moče, za zdaj raste dokaj normalno, vsekakor pa bi deževje pospešilo rast travinja. Pomanjkanje moče se še najbolj kaže na križkem polju. Res je, da nekateri kmetje, ki imajo namakalne naprave (rolomate), že namakajo travnike in nekatere njive, vendar to počnejo predvsem zato, da bi bila rast še boljša in da bi se "zavarovali" pred morebitnimi avgustovskimi sušnimi dnevi. No, vremenoslovci menda že za ta teden napovedujejo padavine! • CZ. V nedeljo na Zlatem polju Gorenjsko tekmovanje oračev Kranj - Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov Gorenjske prireja v nedeljo (z začetkom ob devetih dopoldne) na KŽK-jevem Zlatem polju pri Kranju gorenjsko tekmovanje v oranju. Dvočlanske ekipe z vse Gorenjske se bodo pomerile v oranju z dvo- in tribrazdnim plugom, ocenjevalna komisija pa bo tudi tokrat ocenjevala predvsem pravilnost in izgled oranja. Najboljša ekipa se bo uvrstila na državno tekmovanje, ki bo 8. septembra v Lendavi. • CZ. Slovenska kmečka zveza Kriva je vlada Ljubljana - Slovenska kmečka zveza je ob nedavnem oranju kmetov na poljih Kmetijskega kombinata Ptuj v posebni izjavi za javnost zapisala, da so za naraščanje konflikta med denacionalizacijskimi upravičenci in zavezanci najbolj krivi vlada oz. organi državne uprave, pristojni /a izvajanje zakona o denacionalizaciji. Zakon je bil sprejet pred skoraj Štirimi leti, doslej pa je bilo od 20 777 zahtev za vrnitev kmetijskih zemljišč izdanih samo 6.375 odločb, od tega kar 3.856 delnih. V celoti je torej pozitivno rešenih le nekaj več kot desetina zahtev. Tako ravnanje upravnih < rganov in zavezancev razumljivo povzroča ogorčenje nekdanjih lastnikov oz. njihovih dedičev, ki ob grobem kršenju njihovih zakonitih pravic izražajo nezadovoljstvo z 'itatljansko pokorščino. Kmečka /veza poziva vlado, vse pristojne organe in zavezance, da pospešijo izvajanje zakona o denacionalizaciji in prenehajo z grobimi kršitvami državljanskih pravic. • CZ. Predstavili bodo vrtnarski stroj Kranj - Gorenjska kmetijska svetovalna služba in podjetje Zeleni hit iz Ljubljane vabita pndelovalce vrtnin Dl predstavitev sodobnega vrtnarskega stroja za sajenje i izličnih sadik znamke Hortus pruna 144. S strojem, ki omogoča natančnost dela in hitro nastavitev, lahko ob sajenju polagamo tudi folijo, dognojujemo, zalivamo, amo insekticide... Predstavitev bo danes, v torek, ob 17. uri na kmetiji Škofic na Ilovki 12 pri Kokrici. • CZ. V petek na Gorenjskem sejmu Avstrijski kmetijski minister v Kranju Kranj - Da bi se v Sloveniji seznanili s tem, kako se je Avstrija, Se posebej tamkajšnje kmetijstvo, pripravljalo na vstop v Evropsko unijo m kakšne so nekaj več kot polletne avstrijske izkušnje "živ'jenia" v uniji, sta siovenski minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Osterc in predsednik Slovenskega kmečkega gibanja pri stranki Slovenskih krščanskih demokratov fanez ŠušterŠiČ povabila v Slovenijo avstnjsnega v tiiskega ministra VVilhelma Moltererja Avstrijski minis tet bo med drugim tudi gost na pogovoru, ki bo ta petek ob 13. un v prostorih Gorenjskega sejma v Kranju. Tema pogovora bo pridruževanie Slovenije in njenega kmetijstva Evropski uniji • CZ. TRGOVINA S POHIŠTVOM na Gorenjskem sejmu v Kranju Telefon: 064/222-268 V ČASU GORENJSKEGA SEJMA NAS OBIŠČITE TUDI V VEČNAMENSKI DVORANI" OD 1.8. DO 31.8.1995 UGODENNAKUP KUHINJE, SEDEŽNE GARNITURE, SPALNICE ITALIJANSKO POHIŠTVO DO 30% POPUST BREZPLAČNA DOSTAVA. STROKOVNI NASVETI Delovni čas: od 9. do 1 1 30 ln od 14. do 19. ure sobota od 9. do 12. ure. Franc Cebašek še prideluje proso "Če je kaša "postopana", nič ne bode in ne praska" Franc Čebašek iz Žerjavke je eden redkih pridelovalcev prosa na Gorenjskem. Sejal (in žel) ga je, ko je bil še na kmetiji v Trbojah, in prideluje ga tudi zdaj, ko se je preselil v bližnjo Žerjavko. * Franc, le zakaj toliko date prav na proso? "še vprašate! Rad jem kašo. Najraje imam zabelje-no, z veliko ocvirkov. Če sta v njej še majaron in česen, ima tak okus, kot da bi jedel kašnate klobase. Dobra je tudi mlečna kaša pa pečena kaša, kaša v godlji..." * In kolikokrat na teden jeste kašo? "Če je le pri hiši, jo jem dvakrat do štinkrat. Pravijo, da je kaša tudi zdravilna in da dobro vpliva na rast las in na razum. Ko so, denimo, dr. Trstenjaka ob neki priložnosti vpiašali, kako to, da ima tako dober spomin, je odgovoril, češ - dvakrat ali trikrat na teden jem kašo. Vem, da jo nekateri kuhajo in si z njo mažejo lase. Kar mene poglejte, prihodnje leto jih bom sedemdeset (let namreč - op.p.), pa imam še vedno veliko las." * Koliko časa že sejete proso? "Ko sem bil Še doma na kmetiji v Trbojah, sem ga sejal redno vsako leto, in tudi zdaj, ko sem se preselil v bližnjo Žerjavko, ga sejem Letos ga pridelujem na pol-tretji ar veliki njivi." * Setev je bila nenavadna. Posejali ste ga menda že lani? "Ko smo lani proso želi s snopovezalko, se ga je pre- cej osulo. Zrnje je očitno dobro prezimilo in je letos spomladi vzklilo. Ko sem proso hotel vsejati, sem opazil, da nekaj že kuka iz zemlje. Je plevel ali proso, sem ugibal. Bilo je proso! In to tako gosto, da sem ga potlej moral razredčiti." * Kdaj ga običajno sejete? Ponavadi ga sejem okoli 10. maja, ko so ledeni možje - Pankracij, Servacij in Bonifacij. Letos je vzklilo prej, zato ga bomo verjetno tudi bolj zgodaj poželi, bržkone že pred velikim šmarnom." * Kako kaže letos? "Pridelek bo verjetno kar dober, le ob zadnji nevihti, ki je zajela predvsem okolico Ljubljane, malo pa je "oplazila" tudi območje Trboj, je precej poleglo. Proso je sicer skromno in tudi sušo dobro prenaša, le ko je že precej zrelo, ga radi zobajo vrabci." * Kako ga boste želi? "Lani sem ga s snopovezalko in ga potlej sušil v kozolcu, medtem ko ga bom letos z žitnim kombajnom in zrnje sušil na soncu. Ker nimam živine in gnoja, bom slamo potrosil po njivi." ♦ In potlej? " Doma, na kmetiji v Trbojah, kjer gospodari sin, imamo poseben mlin, s katerim bomo kašo "postopali". Čeprav pri tem precej izgubi na teži, je šele potlej prava, dobra kaša. Če je namreč "postopana", pri jedi nič ne bode in ne praska." * Jo tudi prodajate? "Precej je porabimo doma, ostalo pa prodamo. S prodajo ni težav. Se kar "stepejo" zanjo. Kupci pridejo iz Mošenj, Smlednika, Trboj, celo iz Besnice. In da vam povem, kaj je ob nekem nakupu vnukinja rekla svoji babici: "Praviš, da ste včasih slabo živeli. Jedli pa ste dobro, jedli ste kašo." * In kolikšna je cena kaše? "Lani sem jo prodajal po 200 tolarjev za kilogram, pa s ceno nisem "prišel skozi"-Letos bo dražja, verjetno okoli 300 tolarjev." * Poznate še koga, ki prideluje proso? "Nikogar! Vem pa, da jc ena njiva, posejana s prosom, še ob cesti od Voklega proti Šenčurju." * Nekdaj ste menda sejali tudi ajdo... "Tudi! Pridelovanje ajde sem opustil, in sicer zato, ker sem se naveličal, da bi j° prideloval le za divjad." • & Zaplotnik Najboljše gorenjske kravje črede Rekorderke z Dolenčeve kmetije Na Dolenčevi kmetiji so pri čredi 42 črnobelih krav dosegli lani povprečno mlečnost 9.2?! kilogramov mleka na kravo. Kranj - Na območju Živinorejsko veterinarskega zavoda Gorenjske je bilo lani v A P kontrolo proizvodnosti (mlečnosti ter deleža tolšce in beljakovin v mleku) vključenih 69 "mlečnih" kmetij s skupno 1.174 kravami. Njihova povprečna mlečnost je bila 6.529 kilogramov mleka, kar je najbolje v Slove-niji in daleč nad republiškim povprečjem (5.868 kilogramov). Še bolj kot povprečja za vso čredo so zanimivi podatki 0 najboljših čredah z najvišjo povprečno mlečnostjo na kravo po posameznih pasmah. Pri čredah s Črnobelimi kravami je med dvajsetimi najboljšimi kar dvanajst Čred z Gor "'iijske Na prvem mestu je kmet Anton Dolenc iz Vrbenj pri Radovljici, ki je pri Čredi 42 krav dosegel povprečno mleČ nost 9 291 kilogramov mleka na kravo !ei pov-pu-čno \.')X odstotka maščobe in 3,25 odstotka beljakovin v mleku. Na tretjem mestu ie Janez Zabret iz Bobovka (Gorenjska mlekarska zadruga Kranj) s povprečno mlečnostjo črede 38 krav 8.795 kilogramov mleka na kjrtVO, na četrtem Franc Drinovec iz Podbrezij (KZ Naklo), ki je s 24 kravami dosegel povrečje 8 672 kilogramov mleka na kravo, na šestem mestu kmet Alojz Stružnik (GM/ Kranj) z 8 391 kilogrami mleka na kravo, na osmem 66 glava čreda kmeta Matija Misa (KZ Medvode) z 8.353 kilogrami mleka na kravo, na devetem treda Slavka Lrbanca (K/ Naklo) z S 1 U kilogiami. Med najboljšo ilvajse terico rejcev BOdijO It Jaka korenčun 'K/. Naklo), Vinko Pristov ((i M Z Kranj), Andrej /urnik (KZ Komenda), Ivan Zupan i(.K/ Srednja >us - Bohinj) in Ivanka Jamšek (KZ Medvode) Med dvajsetimi najboljšimi icjti krav rjave pasme ni gorenjskih kmetov, med najboljšimi re|ti krav lis.istr pasme pa jih je pet. Kmet Anton Berdajs iz Dvorske vasi pri Begunjah, ki je s 23 kravami dosegel povprečno mlečnost •M3 kilogramov mleka na kravo, je na četrtem mestu v Sloveniji, Stanko Ambrožič (KZ Bled) pa s 5.431 kilo granu mleka na kravo na desetem nustu Med najboljšimi rejci so še Marjan Praprotnik iz 1 |ubnega (K<>/ Sava Lesce). Janko Slivnik (KZ Bled) in Marko /adrgal (KZ Komenda) in kdo so najuspešnejši rejci kravjUi čied z dvema pasmama ali eelo s iiemi? Med dvajseterico najboljših je spet kar polovica gorenjskih kmetov, W^($q% pa je najboljši Zdravfco Zemlja ^ ^0 pa je najbolj ii Sava Lesce), ki se mlečnosi|o desetih kiav /./«» -mov na kravo uvistil na drugo me»y Sloveniji Oetja je Mart« Cve■* (GM/ Kranj) s 7.632 kilogrami mu ,j Dl kravo, Četrti Golar- Jerala Peter •mi. pet« »"5 7 491 k.log''"1" Krati)' lotn'" Naklo) s 7.626 kUofnuni, ne« Kern (OMZ Kranj) i še'ii Anion Pušavec (OMZ 1 oka). (OMZ Kranj) in ig»r J«»»n,k ■, Kranj) • (.Z. SCOTT •to je to - dob'r kolo-Najvecia izbira koles na Gorenjskem: - kolesa: gorska, treking, dirkalna ' *namke: SCOTT, MARIN, SCHVVINN Itd. ' Popravilo koles, rezervni deli in oprema - posebna oonudba dirkalnih koles - roilerji VALY - ŽAGAR, Betonova 16 a, Kranj, Koknca, tel. 0647215-750 AiR SYSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in soia letenja Savska cesta 14,64000 Kranj tel/fax 064?'225-492 ali 064/634 025 UREJA: Vilma Stanovnik S Y S T E M S *... Jezerskem je bilo V. cross countrv tekmovanje gorskih kolesarjev, ki je štelo tudi za slovenski pokal na jezerskem najhitrejši jauk sorsko kolesarstvo postaja vse popularnejše, razveseljivo pa je predvsem, da na tekmah nastopa Vedno več mladih in veliko število rekreativcev - Na težki progi na Jezerskem pa je med amaterji l°krat ponovno uspel eden najboljših slovenskih gorskih kolesarjev Marjan Jauk ^'ersko, 6. avgusta - Lepo »eno vreme je minulo nedelji"* *.eiersk° »vabilo mnoge lesarje, ki so se prijavili za V. £ro«* countrv tekmovanje / i *l Jezerskega. To je . mladinski in amatersl —, ui mu mu ki m amaterski ^goriji štelo rudi za slovens-V P°kal. Poleg tekmovalcev p. K bilo na Jezerskem rudi veliko ..'*■!© njihovih navijačev in 'Jobiteljcv gorskega kolesarst-2 *° videli res lepo priredi- !^ajpre) so sc na najlažji in j^krajsi progi pomerili najm-14Jm V kdtegorni cicibanov je zmagal Peter Stare, pred An-?eJ«Hl Kri/aiem in Neirem ferke xom (Vsi KK Završnica) *ategorjji deklic je Na težki progi vsi niso imeli sreče. Robič je nerodno padel in odstopil. • ,. — - - Wla J'lboljSa Jerneja Košar 'Ljubljana), ki je zmagala pred ;>°jco Markič in Jasno Durič <°he Proloco Scott). Med m'ajŠimi pionirji pa so bili SNpvalci iz treh najmočnej-P gorenjskih klubov gorskih |°lcsarjev: zmagal jc Anie **""k (Proloco Scot), pred Kle-**ni)m Avguštinom (Škofja L°ka) in lukom Dolarjem 4.5 kilometra s«) mol ih Voziti veteranke. Nastopilo jih je le pet, do konca pa so zmogle štin. Zmagala je Marija Trobec (Proloco Scott). pred Tino Kofol in Urško Stancar (MBK Crni vrh). Pot veteranov je bila že daljša, saj so vozili pet krogov, vendar pa so jo nekateri zmogli brez težav. Najhitrejši jc bil tudi tokrat Lojze Oblak tŠI) Marmor Hotavlje), ki je zmagal pred Jožetom Rogljem (Š.D. Stop Team) in Ilijo Mišfranovi-cem (Piz/erija Mlin). Mladinci in rekrcativci so vozili po šest krogov. Med 'inci je bil najboljši Urban Komac lUNI tmm). ki jc pi<>>?.<» prevozil v 1 uri, 19 minutah. 48 sekundah in 51 stotirskah. Le 22 stotnik je zaostal Jure Golčer (PRŠ Scott Veržej), tretji pa je bil Rok Drasier (UNI team). gorskih kolesarjev Marjanu Jauku (PRŠ Scott Veržej), ki je zmagal pred Ukrajincema Valentinom Teranom in Anato-lijem Varvarovkom. Drugi v točkovanju za slovenski pokal je bil Primož Štancar, tretji pa Aleš Boškrin (oba MBK Črni Vrh). "Letos sem se Že udeležil nekaterih tekmo.vanj gorskih kolesarjev. Ne gre pa mi več za tekmovalni rezultat, temveč vozim za svoj užitek, ker mi je všeč. Ta tekma tukaj na Jezerskem je precej podobna tisti na Završnici, vendar pa je tukaj na Jezerskem proga tehnično Še zahtevnejša, saj ni sto metrov proge, ko ne bi bilo treba res "delati". Proga je pač naporna toliko, kolikor zmore*, na njej pa lahko pokažeš vse znanje Največja je bila konkurenca gorskega kolesarjenja. Vse priz med rekreativci, saj jih je bilo nanje organizatorjem, ki so na startu 44, skozi cilj pa jih je progo dobro pripravili in žal «rečno (brez poškodb, okvar ab mi, je da se tega tekmovanja odstopov) pripeljalo 40. Zmagal jc line Zupan s Časom 1 ure, 15 minut,31 sekund in 5 stotink in bil le za stobnko pred dru-gouvrščenim Andrejem Zupanom (oba Proloco Scott). Tretji je bil Primož Čerin (Š.D. Stop team). Med amaterji jc bilo pnjavl-lenih le 24 tekmovalcev, kar deset pa jin jc na težki progi in ob hudi vročini med potjo omagalo ali pa se jim je pokvarilo kolo. Najbolje pa je tokrat nisem udeleževal že prejšnja leta," je ob koncu prireditve na Jezerskem povedal eden najstarejših udeležencev tekmovanj i Lojze Oblak iz Gorenje vasi, ki jc zmagaj v kategoriji veteranov in dodal: "Dejstvo je, da je gorsko kolesarstvo popu larno in zato morajo biti tudi tekme Mladi imajo radi priznanja, privlačni pa so tudi denarni skladi, ki jih organizatorji vse pogostje razpisujejo, da privabijo mlade tekmovalce." • 5lo enemu najboljših slovenskih V. Stanovnik, foto: G. Šinik največ medalj v radovljico plavalci in plavalke - Danes mednarod. Trbovlje, 5., 6. avgusta - Z ■tbvolutnim državnim prv j'oiu v Trbovljah se je dejansko končala letošnja plavalna ***ona. listi, ki so Še doma iu P'»vanja še niso povsem siti, se bod« danes pomenil še na mitingu v Radovljici, sedmer-Jj «• pripravlja /• člansko ^ropsk.,, prvenstvo na Duna-I*. sicer pa bo zatišje trajalo ■•kj* do srrde prihodnjega "»^»ca. Na prvenstvu je nas-'«>pilo H klubov manjkal ie '•»venski Fuiinar - oziroma 13* H***k.n in plavalk. Med nJ»«»i je lulo tudi let Claiuka vrsta u Kadovl-P*l in Kamninam. Med Gorenjci ic v Trbovljah !)ajvcč medalj pobiala Radovl-J,c* - 18, med njimi 12 zlatih. 4 lrcbmo m dve bronasti. McJ fpoiralci medalj so bili ie»tri J^iiar m Milenkovič ter ita-Ic,c- pn Triglavamh. ki »o °°«nov prinesli 3 zlate (Drcz-•»*). 5 srebrnih (Abcršck. Jamnik in Štaleta) in 2 bronas-^(J.mnik in Kovači ruzpui^ m* m m pecano iitvorirvifo se ho danes ob (o. un na tetnem ho'.tnu ■• Radovljici za-e- \ ti metlnaimim pio ialni Miting, ki ta pripravlja PA" Radovi)i ea Park hoteli Bled. Vrt mladinci in miadtnkr. '} kategorijah. Organizatorji na cekmovan/u pričakujejo itevilne kvatlHne ekipe, med njimi plavalce iz Slova&k*. \tadtonke. Češke Sorveike, Hrvaške Italije... in seveda rudi Slovenije. V«ty-boliš* čaka tudi nagradni sklad bogat Med r';"7 m Kovai) Pa so M Km , ,lcc vpisali štirje. Pri da in,-fanih ic ,reha povedati. TriT a,,'a Drczgič. ki jc bila v can,I)ah v obriunu % tekmi-Dr"V..r«nično razred zase in \J* fno brcz konkurence. hia?k ° ic rmer»J *l«nica «nb0rskcga klubg Brinik •Prtu vJe ^oduMkM v ^a "»gUvMka, saj trenira kra, rt"'U pod v°d*tvom P* bo trcncrJM- uradno Pitala članica kianjs-om Med no5! SU"b*. Vred'začetk c Plavalne sezone Kamničani je po medaljah posegla DukoviČeva dobila je srebro in bron. Na prvenstvu jc padlo tudi nekaj državnih rekordov. Tanja Drczgič jc poslej najhitrejša Slovenka na 400 m kravi (4:22,06). Alenka Keižar na 400 m mešano (5:01,60), moš ka štafeta Ilirije ima poslej državni rekord na 4 x 100 m mešano (3:59,40), ženska En-viron Branika na 4 x 100 m kravi s časom 4:06,34, na isti progi pa je štafeta Ljubljane s časom 4:17,41 postavila mla dinski državni rekord. Med posamezniki so se Gorenjci uvrščali takole: v kravlu medalj ni bilo. prav tako ne v prsnem, v hrbtnem slogu pa je bil Radovljičan Milenkovič prvi tako na 200 m (2:09,07) in drugi na 100 (1:00,19), 200 m delfin je po velikem boju najhitreje preplaval Milenkovič (RPB) s časom 2:09,49, drugi pa jc bi! s časom 2:09,67 Triglavan Aheršek. Na 200 in 400 m mešano je zmagal Milenkovič (RPB) s časoma 2:12,59 oziroma 4:41,08. Triglavan Aber-šek pa jc bil obakrat drugi -plaval jc 2:14,62 oziroma 4:46,13. Med Gorcnjkami je bila V ktavlu nesporna kraljica Drez-gičeva. Na najkrajši progi, 50 m bila Radovliičanka N. Kcj žar s časom 27,64 druga, prav tako druga jc bila na 100 m -58,68, na 200 m pa jc Drezgi-čeva kot zmagovalka plavala 2:05,94, N. Kejžar je bila s časom 2:08,47 druga. 400 m je Drezgičcva preplavala v času 4:22,06, Trigiavanka Jamniko-va pa jc kot druga potrebovala 4:32.38, še večja razlika pa je bila na 800 m, ko jc Drezgičcva kot zmagovalka s časom 9:00,65 pustila za seboj dru-gouvrščeno kar za 15 sekund -za pol dolžine bazena torej. V prsnem sloguje blestela Alen ka Kejžar (RPB), ki jc zmaga la na 100 m s časom 1:13,91, druga jc bila s časom 1:15,20 mena sestra Nataša, tretja pa Kamničanka DukoviČeva s časom 1:17,74. na 200 m ie Kejžar kot zmagovalka plavala 2:43,02, DukoviČeva iz Kamnika jc s časom 2:51,09 druga, Trigiavanka Kovačeva pa s 2:53,49 tretja, hrbtno je bila na 100 m spet najbol;š,a Alenka Kejžar (1:06,52), prav tako na 200 m (2:25,21), v delfinu je bila Trigiavanka Jamnikova na 200 m druga (2:25,49, na 200 mešano je zmagala A. Kejžar s časom 2:23,71, tretja je bila njena sestra s časom 2:25,88, na 400 m je bila prva prav tako A. Kejžar (5:01,60), tretja pa je bila Jamnik (TK) s ča^om 514.55. V Štafetah pa je bila Radovljica kar trikrat med nagrajenci - zUta na 4 x 200 m kravi s časom 9:03,00, (tnglav drugi s 9:07,93), na 4 x 100 m mešano - 4:33,78 in tretja na 4 x lOOm kravi s časom 4:08,67. Odhod nekaterih kranjskih plavalcev v lanski sezoni (med njimi Milenkovič) v Radovljico se najbolj pozna pr^v v član&ki konkurenci - Triglav ima zdaj poleg Drczgičevc samo še tri člane (Abcršck, Mlade:iovič in Jamnik), zato si mora v takšnih primerih, kot je bilo člansko prvenstvo v Trbovljah, pomagati z mlajHmi Na članskem prvenstvu so tako nabirali izkušnje tudi mladinci Volčič, Dolžan in mladinke Omejcc, Žcrovnik, Sušnik in Žagar, ter kadeti Gaiperlin, Kovač in Seme in kadetinje Proscn, Kovač (ki je dobila celo medaljo) in Brcgar. In vsi so plavali v A in B finalu • prišli so torej (seveda to veljs tudi za plavalke!) med najboljših osem oziroma 16 v Sloveniji. Ilija Brcgar, Vilma Stanovnik »MgSRSKi SKOKI POKAL KRANJA TRŽIČANU STEGNARJU Gorenja Sava, 5. avgusta - Na 22. tradicionalnem avgustovskem tekmovanju v vznožju Šmarjetne gore so številni gledalci videli lepo skakalno prireditev, na kateri so se izkazali naši mladinski reprezentantje na čelu z Matijem Stegnarjem iz Sebenj. Glavni pokrovitelj tekmovanja je bila občina Kranj, sopokrovitelji pa so bili še: AT Primožič, Mesarija A rvaj. Mesarija Sodnik in ETP Kranj. Na skakalnici z umetno maso se je pomerilo skoraj petdeset tekmovalcev, zmagal pa je Matija Stegnar (Tržič) s skokoma 59,5 in 60, 5 metra. Drugi je bil Rok Polajnar (Triglav Teling), ki je v prvi seriji skočil 59 metrov v drugi pa 60,6. Tretji je bil Sašo Komovec (Triglav Teling) s skokoma 58,5 in 59 metrov, četrti pa Roman Perko (Tržič; s skokoma 57,5 in 58,5 metrov. "Skačem že deset let. Začel sem v Tržiču, moj prvi trener je bil Viki Jekovec in pod njegovim vodstvom treniram še sedaj Sem tudi mladinski reprezentant in tam je moj trener Jože Berčič, s katerim se zelo dobro razumem. Po poletni sezoni si obetam zlasti uspešne zimske nastope in nekaj dobrih rezultatov, s čimer bi se uvrstil tudi v kakšno višjo reprezentanco. Do sedaj sem pozimi Že dvakrat osvojil točke alpskega pokala. O današnji tekmi pa lahko povem, da je bila konkurenca zelo močna, in da ravno zmage nisem pričakoval. Sem pa zadnje čase na treningih dobro skakal in tako sta mi tudi na tekmi uspela dva dobra skoka Moj glavni konkurent je bil Pojanar, ki rni je v drugi seriji dal "dobro merico' in tako sem se za zmago moral res potruditi," je po tekmi na Gorenji Savi povedal sedemnajstletni Matija Stegnar iz Sebenj. • V. ST. Mladi skakalci so se vrnili iz Garmisch - Partenkirchna VSI MED ŠESTERICO NAJBOLJŠIH Kranj, 6. avgusta • Mladi slovenski skakalci, ki so minuli konec tedna nastopali na "Schuler cupu" v Nemčiji, so se v soboto pozno ponoči (po poti se jim je pokvaril kombi SZ) vrnili iz tega največjega tekmovanja za najmlajše skakalce iz vsega sveta. Tekmovanja v Garmisch Partenkirchnu so sc udeležili mladi skakalni upi iz 12 drŽav, naši pa so na ekipni tekmi zasedli odlično drugo mesto. Za ekipo Slovenije so skakali: Marko šimic, Gašper Čavlovič, Anie Brankovič in Miha Rihtar (vsi Triglav Teling). Prav tako so se izkazali v posamični konkurenci, saj so se vsi uvrstili do šestega mesta. Tako je v kategorji do 12 let Anie Brankovič osvojil tretje mesto, zmagal pa je Čeh Machal Odstrcilek. V kategoriji do 13. let ie bil Gašper Čavlovič drugi, zmagal pa je Poljak Nikicl Bartlomile. Uroš Vrhove (Ilirija Center) je bil peti. V kategoriji do 14 let je po odličnih skokih in rekordu 43-metrske skakalnice zmagal Korejec Jik Young Choi, Marko Šimic pa ie bil tretji. V najstarejši kategoriji, do 15 let, je zmagal Miha Rihtar, njegov uspeh pa je na 6. mestu potrdil Uro! Peterka. Tako so naši mladi predstavniki na šestem srečanju dosegli še večji uspeh kot na vseh dosedanjih, ko so že pobirali medalje. • V.S. SREBRO ZA ŠPIKA Bled, 7. avgusta - Na svetovnem mladinskem prvenstvu, ki se jc konec tedna končalo v poljskem Poznanu, se je odlično odrezal 16-Ict.ni Luka Špik, član veslaškega kluba Bled, ki jc v enojcu osvojil srebrno odličje. Čeprav ie imel možnost tudi za zlato, pa mu ga je v finalu prevzel Nemec Hacker in obetavni špik sc je tokrat moral zadovoljiti s srebrom. Vendar pa bo Luka imel priložnost za zmago še na dveh mladinskih svetovnih prvenstvih, saj mu je komaj 16 let. Uspehu špika se je z bronastim odličjem pridružila še skifistka Romina štefančič iz Ljubljane, ostali naši čolni pa so nastopili v B in C finalih. • V.S. STRE1STV0 ta^KJMSuT LOKOSTRELCI GREDO V ATLANTO Džakarta, 7. avgusta - Na pravkar končanem svetovnem prvenstvu v lokostrelstvu sta Peter Koprivnikar in Samo Medved zasedla 27. oziroma 41. mesto. Z osvojitvijo teh mest v olimpijski disciplini sta si Koprivnikar in Medved prislužila pot v Atlanto. To je uspelo tudi slovenski ekipi, saj je v finalu med 16 ekipami zasedla 5. mesto, tja gre namreč prvih osem ekip. Na prvenstvu so imeli največ uspeha lokostrelci iz Koreje. Solidno pa so nastopili tudi naši jofcoettaid v disciplini neomejeno ali eompound. Jarc je bil 32., Ušaj 43. in Kranjčan Damjan Majer 64. Med tekmovalkami v tem slogu jc naHa edina predstavnica Antonija Erjavšek zasedla 26. mesto. Drugo leto tako čakata naše lokostrelce dve vehki tekmovanji. Poleg olimpijskih iger bodo še gostitelji svetovnega in evropskega prvenstva pri ftas v Kranjski Gori. Zebmo jim, da bi sc lahko na ta tekmovanja solidno pripravili, in da bi se neurejene razmere v Lokostrelski zvezi končno vendarle uredile. • M. Vozlič GORENJSKI GLAS • 22, STRAN STOTINKA Torek, 8. avgusta Začetek nogometne sezone na Gorenjskem S tekmo šestnajstine finala za nogometni pokal Slovenije se je minulo nedeljo na Visokem pri Kranju začela prva nogometna sezona. V športnem praku sta se pred okob 400 giedaki pomerili ekipi Visokega in Nakia (na sliki). Nakianct so prvi zadeli, Visočan tkepek je izenačil, Naklanci pa M zmagali po strelu z bele točke. Končni rezultat tekme je bif 1:2 - Ll>. I kipu Save, kije gostovala pri Čentibi VVrengu t Centibi, je izgubila z rezultatom 3:1 (1:0). • V.Stanovnik. foto: LJeras 2. septembra bo v Tržiču spet roikarsko tekmovanje NA STARTU OKOLI 200 TEKAČEV Tržič, 7. avgusta - Tudi letos so se Tržičani odločili, da pripravijo sedaj že kar tradicionalno tekmovanje na tekaških rolkah. ki bo dopolnilo že tako pester program v okviru tradicionalne Šuštarske nedelje. Tako bo 2 septembra v Tržiču letošnja največja športna prireditev, na kateri organizatorji pričakujejo množico domačih in tujih tekmovalcev "Naša tekma se je že uveljavila in zanimanje zanjo je veliko Tako so nas že pred izidom biltena klicali iz Nemčije in Slovaške, pa tudi z Italijani sem pravkar govoril po teletonu Vabila smo poslali v dvanajst držav in tako v Tržiču prvo septembrsko soboto pričakujemo okoli 200 tekmovalcev, med njimi tudi okoli dvajset olimpijcev. Seveda pa bo večina, okoli dve tretjini naših domačih tekačev in biatloncev, ki se že pospešeno pripravljajo na novo sezono," ;c pred prireditvijo v lržiču povedala vodja tekmovanja Vinko Grušic. Sicer pa v Tržiču prijave za 3 mednarodno tekmovanje na tekaških rolkah sprejemajo še do 31. avgusta Na tekmovanju bodo na različnih dolžinah prog nastopali tako najmlajši tekmovalci kot mladinci, juniorji m člani. Skupninski start za v m kategorije bo tudi letos pred tovarno peko, razglasitev rezultatov pa bo v Lomu, kjer bo popoldne tudi zabavni program in tekmovanje članov častnega odbora. • V. Stanovnik VETERANKE SO IGRALE V KRANJU Kranj, 6. avgusta • Minulo soboto se je v Kranju uspešno končal tudi drugi veteranski turnir v tenisu Tokrat so igrale Ženske na turnirju Krke Kozmetike Sodelovalo je 21 tekmovalk s Ptuja, Celja, Slovenskih Konjic, Ljubljane, Tržiča in Kranja Organizatorji, TVSK Kranj so nam sporočili finalne izide V vseh Kategorijah: 40 let Robida RoŽelj 674, 6/2, 45 let Ralca - Nahberger 6/3, 2/6, 6/ 13, 50 let : Svetlič - Podgoršek 6/T, 6/0 in 55 let Pehac Križaj 6/4, 2/6, 10/8. Naslednji in zadnji veterski turnir v Kranju bo državno prvenstvo. Prijave sprejemajo še do sobote. 19. avgusta. • V.S. Šli AR ČETRTI V ITALIJI Kranj, 6. avgusta - St mladinci Save so nastopih na kolesarski dirki v Italiji za I MKMOK1AL CR1STTAN LADOCO - v nedeljo, 6 avgusta 1995 Proga ie bila dolga 127 km. Zmagovalca (asagrandeja je odločil pobeg 30 km pred ciljem, za njim pa se je odlepila še trojka, v kateri je bil tudi Sitar iz Save. Povprečna hitrost je bila 42,333 km/h. Rezultati: 1. Casagrande Nicola, Veneto 3:00:01, 2 Sartorato Alesandro, Btban + 3.50, 3. De Nardo Mašimo, Ganeva ¥ 3:50, 4. Šilar Uroš, Sava Kranj 3:50, 7. Valjavec Tadej Sava Kranj 4:00, 11. Korenjak Beno, Sava Kranj, 4:20. • • M. Zevnik 10MET 0BHBBHaWIA.UiJi 'i.'1 I i ' V soboto je v Kranju gostoval deveti slovenski Adidasov streetball turnir STREETBALL JE ŠPORT IN ZABAVA Kar 84 štiričlanskih ekip fantov in deklet vseh starosti je znova potrdilo gesto streetbala, to pJJ je, da je žoga najboljša droga - V najmlajši kategoriji fantov do 15 let so si zmago priborili škofjeloški 4*Jeleni'* Kranj, S. avgusta - Naj najprej zapišem, kaj streetbal sploh je. Ne za množico tistih, ki ste si ogledali sobotni turnir l Kranju, pač pa /a tiste, ki se morda bojite, kaj spet počne te neugnana mladina. Streetball je preprosto - ulična košarka. Je izziv tistim, ki dneve na igriščih ob šolah in med bloki nabijajo košarko, da se v igri na en koš pomerijo i novimi tekmeci. Ulična košarka je namreč igra treh igralcev na en koš. Pri tem je najpomembnejše pravilo fair plav tato na igrišču ni sodnika. Pravičnost je iđkon in princip ulične košarke. Adidas streetball je prireditev, ki jo je pred štirimi leti ustvarilo podjetje športne opreme adidas in je v Evropi, pa tudi drugje po svetu, hitro postala popularna. Na osnovi lanskoletnin izkušeni je podjetje AFP iz Dobove, kot generalni zastopnik in distributer športne opreme adidas za Slovenijo m Hrvaško, letos v Sloveniji pripravilo kar enajst kvalifikacijskih turnirjev m veliki finale, ki bo 3. septembra v Ljubljani. Doslej je bilo že osem turnirjev po vseh koncih Slovenije, zadnji pa je bil minulo soboto v Kranju. Da je streeball v Sloveniji že popularen, in da ga poznamo tudi na Gorenjskem, so bile dokaz prijave ekip, saj so do srede na Športni zvezi v Kranju za udeležbo na turnirju dobili prijave kar 84 ekip. "Zanimanje za turnir je bilo res veliko, med ekipami je bilo nekaj več kot polovico prijav iz Gorenjske, prihajale pa so tudi iz drugih koncev v Slovenije," je povedal Milan Čadež, strokovni delavec na kranjski Športni zvezi, ki je bila pripravljena pomagati organizatorjem Adidas street nalla Slovenija 95 Tako se je sobotna zabava na Glavnem trgu v Kranju začela v soboto že sredi dopoldneva. Številni navijači ali zgolj "fitbci" pa so že zgodaj popoldne prisegali, da jc bil žur podoben ali celo boljši od Kranjske noči. To pa seveda ni čudno, saj si je streetbal v zadnjih štinh letih povsod po svetu in tudi pri nas pridobil sloves dobre zabave, na katen se igra tudi košarka. Ideja streeballa je namreč zbrati ljudi, ki imajo skupni interes - igrati košarko in se pri tem zabavati, prav tako pa je pomembno, da se mladim prikaže zdrav način življenja, in da se pomaga tistim, ki so pomoči potrebni Sredsiva iz sklada Streetball so vsako leto namenjena za humanitarno dejavnost - letos socialnemu forumu za zasvojenost in omame. Zato turnirji potekajo v smislu zdravega načina Življenja, brez alkohola, nikotina in droge pod geslom: "Najboljša droga je žoga!" Tekmovalni rezultati pri stredballu sicer niso najpomembnejši, vendar pa je dejstvo, da se vse ekipe bonjo za čiboljšo uvrstitev in ne nazadnje, tudi za čimlepše nagrade. Finalista posameznega turnirja v vsaki skupini, to je v skupini od 12 - 15 let, od 16. do 20 let in nad 21 iet za moške ter v enotni ženski skupini, pa si poleg lepih Adidasovih nagrad zaslužita še igranje na finalnem turniiju Zmagovalna ekipa v kategor ijio fantov od 16 do 20 let in zmagovalna ženska ekipa finalnega turnirja v Ljubljani pa bosta letos nastopili še na svetovnem prvenstvo v Barceloni. Tako so se seveda tudi v Kranju vsi potegovali za zmago in lepe nagrade V najmlajši kategoriji, med moškimi od 12 do 15 let, je zmaga zasluženo odšla z ekipo škofjeloških Jelenov, ki so v finalu z 12 5 premagali ekipo genocid, že prej ?a v polfmalu Bad Bovse in še prej ugose. "Vsi štirje igramo v kadestki ekipi Loka kave v škofji Loki, takse ruga tekmovanja pa smo se udeležili prvič. Izkušenj s stieetballom še nismo imeli, čeprav sc sicer v prostem času radi dobivamo na igrišču. Za udeležbo na tekmovanju smo se odločili na hitro in zelo nam je všeč. Danes smo odigrali šest tekem, za nas pa je bila najtežja tekma v četrtfinalu, ko smo dobili najtežje nasprotnike, Inglavane. Tako sc zgodi, da v finale pride tudi ekipa, ki po kvaliteti ni najboljša in to se nam zdi edino, kar pri turnirju ni najboljše. Sicer pa smo sc za turnir prijavili iz več vzrokov: da smo se zabavali, da smo zmagali in si priborili nastop v finalu ter ne nazadnje tudi zalo, da smo dobili lepe nagrade," so po končanem tekmovanju povedali Miha Hafner, Brane Savič, Klemen Kemic in line Skrbeč, člani ekipe Jelenov. V kategoriji fantov od 16 do 20 let so bili v Kranju najboljši domžalski Hrčki, P»s»;»vnciiin ig"«:in v soooio |--- ,„ ki 10 v finalu s 5:13 premagali Sibirce iz 24 cklP v, "ajm'jaši kategoriji do I |L ,eti ni.i. toliko v katcizonii od 16 do ^> ., V kategoriji žensk pa je šla zmaga Litijo z ekipo Veterank, druga pa jc bjj ekipa Veseli ventilčki 'Smo bi**-Košat kar k >: ki smo dvajset let igrala v prvi košarkarski ligi za ekipo L'-tjr Letos v Litiji proslavljamo 30 let ženske košarke in v ta namen sfflO' aprilu pripravile memonal v spoti* umrlega trenerja. Sedaj pa smo s odločile, da gremo na streetball tuH* in prijavile smo se za nastop v Kranja Vse tri tekme smo zmagale in se t*fjj uvrstile na finalni turnir v Ljubijafl1 Tam nimamo veliko možnosti za ^,Tia^f' saj poznamo nasprotnice in mislim, J smo prestare, saj imamo tri že kar čez let. Vendar pa nam je ideja streetba' super, saj je mlade treba zaposliti. Cx m Prihodnji konec tedna, 19. avgmita, bo deseti slovenski kvalifikacijski turnir * Dobovi (prijave sprejema AFP P° telefonu 4)608 67 051). prvo soboto J septembru pa bo še turnir v LjuMr* (prijave sprejema Sz Ljubljana 9° telefonu 061 316 843). Ze takoj • nedeljo, 3. septembra, bo finale °* Trgu republike v Ljubljani. ukvarjajo s športom pozabijo na d** stvari. Vendar pa sem malce raZOČ*r**J saj ekipe igrajo precej na moč in K {, e igra kai groba. Vsak hoče zmagat'- f povedala kapetanka zmagovalne *en';^ ekipe Veterank Milena IJrbič. P°fffJ5 so za Veteranke nastopile se MKJE, Končar, Jolanda Zidar in Tatjana N nkovič. Jm,n Sicer pa se je v Kranju na kar st ,)o postavljenih igriščih v soboto P°^v Ljubljane, v katcrgoriji moških nud 21 let pa je zmagala ekipa Mean Mat'hine i/ Kopra, ki je v finalu ugnala Mad Bovse II kategof« prav toliko v kategori| največ ekip, 32, je bilo . moških nad 21 let, najmanj, le *« I ženski kategoriji. • V. Stanovnik ERPOLO UMI <:3T&ETIKfl filil 26. avgusta bo kolesarski supermaraton 200 KILOMETROV ALPSKIH CEST Kokrka, 7. avgsuta - Intcrsport, d o o , Kranj v sodelovanju z občinami Kranj Tržič, Mengeš, Domžale, Kamnik in Mozirje pripravlja v soboto, 26. avgusta, 1. mednarodni promocijski kolesarski super maraton imenovan "200 kilometrov alpske ceste' Prireditev je namenjena predvsem promociji kolesars kega športa, pa tudi promociji regije Julijskega sveta, Karavank in Kamniško Savinjskih alp. Trasa je dolga 200 kilometrov in v celoti asfaltirana, vozilo pa se bo v petih etapah, skupno s postanki nekaj več kol deset ur štartnina za tekmovanje je 3 tisoč tolarjev, vse dodatne informacije pa dobita v Gostišču Dežman, Betonova 2, Kranj (tel 218 956 ali fax 214 552), kjer se lahko |>njavite do 22 avgusta. Na dan prireditve bo cena prijave 4 tisoč tolarjev • V.S. SLOVENSKI KADETI ZMAGALI IN REMIZIRALI Ksslinger. 7. avgusta - Na evropskem prvenstvu za kadete, fante rojene leta 1V78 in mlajše, sta bili v soboto iu nedeljo doigrani prvi dve koli. Naši rcprezcntdiiti so v prvi tekmi z ekipo Belorusijc zaigrali odlično m zmagali z rezultatom 8:6 (2:1, 2:1, 2 2. 2:2). S tem so se naši reprezentance Belorusom oddolžili za poraz v Kranju, zmaga pa ie bila tudi lepo danlo Mateju Nastranu za 16 ro|Stru dan. Nastran, Bukovac, Galič m Stružnik pa so bili tudi najboljSt mialci prve tekme V nedeljo so sc nuši mladi vaterpolisti pomerili Ic z odlično ekipo Španije m iztržili neodločen rezultat SiS (IV 1.2, 2:0, 1:0) Ponovno sta se izkazala Bukovac in Stružnik, ki je dal tudi odločilen izenačujoč zadetek Z zmago m neodločenim rezultatom si je naša repre zentanca že zagotovila boj za razvrstitev od prvega do dvanajstega mesta, kar je bil tudi njihov cilj pred odhodom v F.sslmgcr. ( e bodo nuši danes uspešno nastopili še proti Grčiji, pa lahko pričakujejo še več Torek je v Tsslingeru prost dan. nato pu se bodo naši pomerili še z ekipami Rusije. Italije in Romunije • Iz Kvsliugenu J. Murinček KACIN ČESTITA MRAVUETU Kranj, 6. avguata - Tekači na teku TRANS AMERIKA JJJ zadnjo tretjino poli, ki je skupno dolga kar 4706 kib>nj \p Pretekli so že 4K etap. *c vedno pa vodi naš ultrarnaratonec M ^ Mravlje. Ta je do sedaj zmagal kar 30 etap in bil 14 W drugem mestu Čeprav je na poti huda vročina in sopara, Pa y maratoncev se vedno teče II kilometrov na uro Pred nJ,nV,nt)jl nekaj več kot 1258 kilometrov. Odličen tek in pnpr.«vlJ^,|n, Dušana Mravljela pa spremlja tudi minister za obrambo rjj0 Kacin, ki mu je te dnr poslal čestitko Navdušen seru <**-0jJ dosedanjih rezultatih na teku Čestitam vam in želim ^°n{t. 0*1 uspeha Ponosni smo na Vas, sc posebej zaradi dejstva, da delavec V naslednjem tednu Vas bo obiskal tudi vojaški ^ Republike Slovence v ZDA. gospod Miklavec," je v delu ce zapisal minister Kacin • V.S. BRK J IT V OSTALA BREZ MEDALJE o> Kranj, 6. avgusta - (davni up za medaljo slovenske t"k'^)!,|jl l< losnjem svetovnem atletskem pivensivu v (ioetebourgu ) _ v hicz odličja Bngild Bukovec, ki ,c odlično tekla i" b,la *1(»ut>u predtekmovanju ter druga v polfmalu. jc v finalnem ' ^,,1) osvojila skromno osmo mesto Povoda za slab rezultat l ^ ^ 1 t,02) Bngila sama m njen trenei tako| po tekmi nista na* ^' {,a J* bila nafta ftampiouka na startu odlično lazpoložcna Naj 1 .^^0 bil vzrok za slab tek kar štirikrat ponovljen start, ki K JJp očitno spravil iz lavnovesja Sicer pa |c bila na K«) rnetrs t / ovirami najhitrejša Američanka Gail Dcvers • V.S. t JRfcJ .V. Vilma S'*no MMk °lejski hokejski klub Sporima ima pred novo sezono smelejše načrte kot kdajkoli doslej Z NOVIMI IGRALCI V SUPERFINALE! ^edtem ko sta ljubljanska Olimpija Hertz in jeseniški Acroni dobila ledeno ploskev šele konec prejšnjega tedna, pa hokejisti Sport ine na ledu vadijo že več kot 14 dni - V klubu so P°nosni na novega sponzorja Villacher Bier. ki ga v Sloveniji zastopa AVEKO, tl.o, ^dovoljni pa so tudi, da je pokroviteljstvo nad letošnjo poletno ligo prevzel Casino Bled ^M, 7. avgusta - Kar precej kanadsku ali ameriško moštvo." j-"- j Sportina se je za novo sezono okrepila s petimi poznanimi ' domačimi igralci, ki so po prvem pripravljalnem obdobtju na Bledu povedati it? g!9?llSTV0 v/.rnkov i9 optimizem pred novr, ^/ono so minuli četrtek n» tiskovni konferenci na Bledu ^nuali predstavniki Hokejske-g kluba Športine. (»lavni pa je b,l seveda načrtovan tekmoval-Jj "speh članskega moštva U M 1* letos ie okrepil s petim* njvimi slovenskimi hokejisti. °" koncu avgusta pa bo /nuna ekipa tujce*, ki na Bled shajajo te dni. V klubu pa «o Pred začetkom letošnje sezone gkjttl »udi novega predsednika. J'všega predsednika HZS Jan-** lopovua. ki naj bi poskrbel pfedvNem r* to, da se klub «veljavj tudi v mednarodnem "»erilu. "Uvod v letošnjo hokejsko JJjJpno v Sloveniji bo letos že cctrt0 leto zapored lako imeno-J*na poletna liga. ki iz ieta v lobiva na pomenu tudi v J^Optkem prostoru, lake bodo [J0" poke domače Športine, ^hbpiie Hertz in Acroni Jese ?|J ta Biedu nastopile še ekipe j*c Kaufbcuerna iz Nemčije, Uni« Osvviecima iz Poljske m ***rijskega KAC a Žc drugo eto pa nameravamo v goste Povabiti eno lmsko ;n eno Letošnja poletna hokejska liga na Bledu se ho začela v sredo 16. avgusta, in bo trajata do sobote, 19 avgusta, ko bo ob 10. uri polflnale, ob 16. uri pa finale z Neposrednim TV prrno «0m c povedal sekietat kiuba Gabrijel Javor. Poletna liga se bo na Bledu začela prihodnjo sredo, 16 avgusta, s tekmama med Olim pije Hertz in Osvviechom (ob ".6 uri) ter med Sport ino m Acroni Jesenicami (ob 19 30 Uri) Ob otvoritvi poletne lige pa se obeta tudi zabavno -glasbeni spoktakel. Že pred tekmovanjem, od 12. avgusta •-.ap^e;, pa je moč na blagajni Športne dvorane na Bledu (vsak dan med 17, in 19 uro) kupni letoeoic sezonske vstopnice. Za stojišča bo treba odšteti tolars-ko protivreonost 150 DhM. za sedišča 200 DEM, za VIP sedisča pa 400 DEM. Vstopni i a na posamezne tekme bo sicer 700 SIT za stojišča. 900 vnšča in 400 SIT za mladino Trener in direktor kluba Kudi Hiti, je predstavi! ekipo Športine, ki jo bodo letos ■Ostavljali mladi domači igralci, poleg rjiii pa še štirje tujci (dokončnih imen še n>) ter nekdanji igralci iz Jesenic. Celja in LjubijaneMarko Smolej, Toni Tišler, Matjaž Kopitar, Kok Rojšek in Luka Simšič. ' lekmovalni fij prvega moštva so. da zmaga v svoji skupini v Alpski ligi, da se uvrsti v tinale poletne . ige in da zaigra v superfinalu državnega prvenst va, " je povedal Rudi Hit:. S rtv ' ., j, pa imaio letos tudi moštva mlajših blejskih ekip, laj si bodo vse selekcije skušale zagotoviti mesto med dvema bol "i iveniji • V. Stanovnik, foto: ti. Sinik ITI Luka Simšič: "Pri Sportm; so mi poslavui najboljše pogoje za trening, delo in napredovanje in to je bil glavni vzrok za mojo odločitev, da pridem na Bled. Lahko povem, da so moji om vtisi tukaj "utrujeni", vendar sem zaenkrat zadovoljen. '' Marko Smolej: Pogoji, ki so mi jih postavili na Bledu ob prestopu so bili dobri in kar so obljubdi so do sedaj tudi izpolnili Z dobrim deiom upam, da bo naša ekipa lahko stopila na nivo Olimpije in Jesenic in se borila za na>višje mesto v prvenstvu." Matjaž Kopitar "Po 13 letih igranja na Jesenicah, ko sem razmišljam ali naj kariero zakl juč'tn aJj naj Še vztrajam, sem se odločil, da sprejmem nov Bleda in nastopim za Sportino S j tem imam tudi priložnost, da se j znova dokažem Toni TMlen "Čeprav mi je ^il«1 v Ljubljani lepo, sem zadovoljen, da sem spet bliže doma. Pogoji, ki mi jih je nudila Sportina, so bili dobn a'> omogočili nastop na tekmovanjih Potn-*'*'^ ^nu' /c P,S<|1' ° ^P«"»nih kolektivih ki zatadi ■tki T1,1' ,,m močno omejujejo ali celo končujejo svoje ?(,ž„v 1 Kranj sC že nekaj časa ukvarja s finančnimi in n* i ' ,r<-'n«"i kluba Dušan Čavič vsega bremena za treninge M,,pc boks.ujev ne /mote več Zato so se v klubu (kljub tekmovalnim uafk bon I Ii spomladi odločili, da izstopijo iz. slovenske lige, njihov najboljši boksal .v bastiaa Hcn ak pa bo v novi sezoni lekmova! /a ekipo Pule, ki mu bo omogočila nastope m tekonovaa* jih "Sebastian v svoji kategoriji v Sloveniji nima konkuienta in z.ato se. če hoče napreci. \.u inoi.i udeležei n revij ri tekem v tujini. le ji.i niao poceni m zato sv .i se odločila, da \>\-topi k Puh Jaz še na|)n-! Ostajam njegov trener |e povedal Oušan Cavu', ko sta sc v začetku Dfi jlnjaga tedna \tinla s teuhovanja v Rimu k,c\ |e Novak Ufinal francoskega boksarja Umu Ročna Najboljši kranjski boksal Sebastian Novak j| trenutno peti na evropski lang lestvici, vendar pa mu v Kraniu in okoiut ne uspe dobiti sponzorja, ki bi mu >>m.očil treniranje in nastopanje ' Sam vseh stroškov enostavno ne temu pa se tiud:m. da bi v/gojil dobre ji v Ki.miu /animame za la Spo:t kaze ohivk v dvorani na Planini Lub septembra lam •"ii> boksarsko revijo m upam da bomo /,ui)o uspeli J . , p r, , ( u popi Iti il V: t I 'JNftHJE PESTRA BALINARSKA SEZONA NA HRUŠICI H rasica, 7, avgusta - Domači balinarski klub deluje J eia združuje pa vedno več l]ubitei|cv tega špo» i a Poiec rekmovalne ekipe ki se lett>s želi uvrstiti iz tretje v drugo Gorenjsko ligo, se vkhtičujeio mladi, iadi baJJnaio upokojenci, na igrišču pa je vedno tudi veliko rekreativnih 'lubiteljev balinama. Letokajo pestro poletno se/ono s<> začeli s turnirjem ob krajevnem piazniku Zatem so oieauizirali prvenstvo v dvojicah Zmagaia sta Srečo 1'omažič in Draj»o Geršak pred Stanetom Jerebom in Srečkom l asiuKoiii krg. kluba Mi, ( ^ 1,1 ^ p<»'•♦'»""•»"'• " n'»r/iu»nh J., 117 1 ,„ ... (.osa. tuLi V »kliOC! ' 1» P? • N Stanovnik 5. TURNIR VOŠPERNIKU Kranj. 6. avgusta - V Ki:ii : » n :i skupščine cdelio že 3. pr.il'ekmovalui turnir za nagrado Kianja. Pokrovitelj turnirja je bila mc«ina občina K^anj Nastopilo je W igralcev in letalk S točk,) prednosti si je ze 2 kioga pred Koncem zagotovil /in.u-o /di ivkoVošpernik S sedmimi točkami st» bila za njim Mar|.in klantelic in \'ojk.i Mencinger. Najboljši lgialcc z t.itingom do 2tK¥) točk je bil Iranci Doiinšek s 5 točkami, z Mti.-igom do IStK) t,hJk pa Franc l'dovć | J s točke Ktvnčni vrstni red: 1. (8) Zdravko Vošpemik, 2. Marjan KaMclič. V Vojko Mencinger (po 7), 4 Vladimii Ivačič. 5 Igor Kragelj i, l.e»>n Mazi (po 5 ob 930 v avli • A les Dimu vet NORDIJSKA KOMBINACIJA ■ POZABUENA KRALJICA NORDIJSKEGA SMUČANJA V poplavi športnih panog so se težko ohranile na površju celo take. ki so nekoč nosile vzdevek - kraljevska disciplina. Olimpijski zmagovalci v nordijski kombinaciji so bili nekoč deležni največjih časti. Skandinavci so znali (in še znajo) ceniti vrline, ki k dobrega smučarja skakalca '^pogum, odločnost, spretnosii in dobrega smučarja tekača (moč vzdržljivost, vztrajnost i Zato redki posamezniki, ki združujejo te odlike, u/' • posebno spošto\anje.Športno občinstvo v Sloveniji ve o nordijski kombinaciji zelo malo. Vsako /imo poteka iekmovanje za Svetovni pokal na dveh ravneh V eiitm skupini tekmuje 45 najboljših. Točke osvajajo vsi (1. mesto 45 vočk, zadnje i točka). Svetovni pokal B (iCC pokai I pa prinaša ročke le. prvim 25 uvrščenim Tako se najboliši iz TO pokala in najslabši iz elitnega tekmovanja menjajo na mestih od 40 do 45. V zgodovini tega 'porta ime bili Slovenci tekmovalno le na obsobja. Posamezniki - samotarji niso bih deležni posebne gnn< moraine podpore Vji-liovi rezultati niso vzbudili mediiske pokornosti. Zato se le redki spomnnajo Jake ReSa, Franca AmbioŽi-Ča, Jožeta Dovžana, Janeza Bukov nika Janeza Gorjanca. Petra Jošta, Draga Vidica, Robija Kaštruna Vfa~ !eia Oblaka Najbližje najboljšim sme -> ^ sezoni 1983/84. Robi islastrun i/ li> 25. na tekmi za svetovni pokal, ib. u mladinskem S P ' Mi olimpiad; v Sarajevu. Po sezoni ic /aradi poaaaajkanja denarja ekipa razpadla in b tei nismo gojili la športne zvrsti. Po leta 1990 je iz krča novih začetkov tzvil nov, zant -ii!,o najbolj talen' rr* >.i obetaven rod to lekovec je leta 1993 t/boli<;,l aaJboJJfte uvrstitev iia mladinskih SP (bil je triaajs tefOS pa < Roaaan Parka v irziča presegel vsa pričaka ia Ml • I mestom celo na< l.nboliši nordijski smučar na sve-piv«, usu iti sploh \Y gre podcenjevati tudi sedmega raeet ekipe • .o mlada. Franci Tckovec in Roman PeiKo ,'oba / hrtičaj rta neeeajla nadi prve slovenske točke s. pal i ia Sice> : i ene Heveaiei mah pomembno vlogo pn aasts i i inočoin tujih i kip s nordijski kombinaciji. Lojze Oocjaak l eden tVOTCei kipe ZRN; ki je osvojila prva tri mesta na mladinskem S P M iKvnejo . ibsoluini konkurenci osvajala medalj- na nanečjih tekmovanjih. I ndvl /ai ti.' .-UK-- -.isiut .la so norveški ;,mip (buta jiden Iraatoaea In drugi) suvereno krojili koatbkt itdfil - vrh. P:ina li-ska Ktimhinacija tesno povezana s skakale reaaezaatancanai Saaufaraki -.koki so /aradi slabih rezultatov i rarkaji ajhnlnfli panog in zašli v finančno krizo T- je, razen prv-* skakalne ekipe, prizadela vne Itcije skakalcev, tekačev m kombinatorcev. Lahko se prmov. /godba izpred enaiMin le', da tik pred prodorom v mladinski svetovni vrh /manjKi sredstev in se reprezentanca razpusii i meje 'renirajo s povečano zagnanostjo Vedo, da iahKo i pcaajjeeetie adbo nuioknadito primanjkljaj v pogoiih deia ia doka/ejo d • iispetii niso ml, prehodno srečno naki^ičje. Da bodo dočakali boljše čase, daje slutiti obljuba generalnega sekt t ura laneza Bukovnika, da tvo j>o najboljših močeh p<»dr»: razvoj nordijske kombinacije, če se bo trend napredka nadaljeval. Veliko razume ima ie pokazal tudi novi dirrklor nordu.sk'h iepi veiVitv. Matko Vllakat Vse več je znakov, da bo morda nordijska kombinacija končno le našla enakopt -mesto v družini »miuaj«kih športov. Potrebnih bo veliko naporov zaupanja, razumevanja in sodelovanja, da bo premagana stopnica, na kalen smo doslej vedno zdrsnili Ivo Konc Rotnai, Ptrrko S HALO - HALO GORENJSKI GLAS a TEL.: 223 111 komentar Naročilo za objavo sprejemamo po telet-*u 064/223-111, faksu 064/222-917 a!i osebne na Zoisovi 1 v Kranju oz, po pošti - do 12. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubnki: Izredno ugodna. AVTO ŠOLA B in B NAJ • NAJ AVTO ŠOLAJ Tečaj CPP se začne v ponedeljek 14. avgusta, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. VOZNIŠKI IZPIT Vožnja * vozili: VW Pok), Mazda 121, Suzuki, R 5 in motornim MED POČITNICAMI ko!esorn Kavvasaki Avto šola B in B, tel.: 22-55-22 NAKUPOVALNI IZLET PALMANOVA 9 8.; NOČNI GARDALANO - AOUALAND, 21. 8.; GARDALAND MADŽARSKA - LENTI, 17. 8.; TRST, 23. 8 Rozman, tal.: 064/715-249 Trgovina "CVETKA" Kranj, C St. Žagarja 16 Tel: 064/225-162 GARDALAND NA BLEDU REKREACIJSKO DRSANJE POČITNICE V ŠPANIJI NAKUPOVALNI IZLET PINGO, d.o.o. Kranj PRODAJA GOSTINSKE OPREME OpreŠnikova 74 Tel: 064/216-141 GORENJSKA LETNA KOPALIŠČA VAS VABIJO. DA JIH OBIŠČETE Od 1. avgusta dalje nudimo 20 % SEZONSKI POPUST za vso poletno konfekcijo za otroke in odrasle. Vabljeni! Del. čas: pon. - pet.: 9. - 12., 15. - 19.; sobota: 9. - 12. ure 11. 8. = cena 4.500 SIT 19. 8. Berchtesgaden > 3.000 SIT; 17. - 19. 8. Brno Jereb, d.o.o., tel.: 064/621-773, 682-562 Rekreacijsko drsanje bo vsako soboto in nedeljo, od 20. do 21.30 Cene: odrasli - 500 SIT, otroki do 10 let - 200 SIT Izposoja drsalk - 300 SIT; brušenje drsalk - 200 SIT 18.8., 4.9., 18.9, 3.10., 1310. - 8 dni, polni penzion, cena do 399 DEM. Obročno odplačevanje! JA-MI TOURS, Kidričeva 6, Kranj, tel.: 213-160 19. 8, 2 9 p Madžarska - Lenti Tel.: 242-356, Konrad LEDOMAT ICEMTIC N20LVV HLADILNA OMARA S STEKL VRATI AVTOMATSKI APARAT ZA KAVO TRGOVINSKI MLIN ZA KAVO SALAMOREZNICA 300 mm —H-rVSOtr 105.000 SIT -115.500" 106.000 SIT -m-$orr 88.000 srr —?*mr 66.00 srr _-£8-5e to ozračje v naši deteti. Namesto da bi javnosti kazati ogledalo, pacajo sprevrieno sliko, ki prispeva kvečjemu k ju,d:iganju afer in Krepitvi mračnih strasti. Opravičujemo se vsem ča-toplsoui in novinarjem za uvodne stavke ■ letel sem te nakazati, kako zelo enostavno te brv: argumentov samo s posploševanjem in čustveno obarvanostjo razviti teorijo, ki bi ji veliko ljudi prikima-/elel sem nakazati, kako enostaven in neodgovoren je način pisanja gospe Sede je ve, ki v petkovem (4. H.) (.orenjskem glasu v temi tedna Domači go*t kot na dloga, komentira odnos tur ističnih delavcev do domačega gosta. (eprav je tunzem dejavnost, na katero se vsakdo spozna, bi bilo morda le prav, da bi novinar ka kakšno izmed svojih trdi lev, ki jih je v tako neznosno lahkotnostjo natresla, malce preverila Pa -i og1 mo ruka tert: Iz uvoda je razumeli, da naj bi bil najpomembnejši kriterij turizma število kot ni vtigaltce "naf.okanih" gos tov, ki je seveda vedno premajhno, če zaner*ninni,> izjemno pomembne vocialne in ekološke vplive, ki jih s seboj prinašata turizem, pomen te dejavnosti zu zaposlovanje in dodatne dohodke lokalnog* prebivalstva, vpliv na razvoj infrastrukture n gospodarskih nejavnosti, ki se na turizem navezujejo, bi ob malo bolišem opazovanju dogajanja v turizmu lahko Ugotovili vsaj to, da smo lekcijo "raje malo višje cene, pa malo manjše število gos tov, ki jih zato lahko kvaifrt no servisiramo", te vzeli Iz mnenja novinarke je razumeti, kakor da tunsač ni delavci gledamo na do maČega gosta kot na socialno nitjo kategorijo, ki prihaja pretet.no na dnevne ali vikend izlete. \los em i naj bi bili s strani turistiČ HM deiui Ctf malodane o.vov ratent. Slovenci, hvala §9g% vsai vninonia nismo sotialn > ogrotena populacija Polon i a gostov v naših bohinjskih hotcih je Slovencev, plaču-jem isto ceno kot tujci, » ei se jih odloča za najboljše in seveda najdraije hotele, kol 7ti namestitve mtiega \tandar da. leta 1990 smo ime h domačih gtistov samo 17 tnlstotkov. (e se ne bi močno trudili in posvečali največjo pozorno*! prav domaČim gos tom, jih danes gotovo ne hi imeli trikrat več indi \ ostalih slovenskih turističnih centrih ne poznam primerov, kjer bi na račun domačih gostov namenoma lavor,Tirali tujce Objektivni razlogi za morebitno več;<> poslovno zanimivost (uj na razpotju. Tudi potem, P°. bodoči zmagi demokracij", •! bili radi zraven. Ker se jim it ne da izstopiti - navsezadnje je voinjaprijetna in koristna-so si omisili iz sovlakovodi) vlogo zaviračev; tu pa tam ob kakšnem ovinku opozicijski" zased, zgodovinskih prevrednotenj ali kar tako, da se vidi kako so drugačni in ne istf-Sredinska politična opcij* SKD je bistra. Biti zraven tudi. ko nisi zraven, da bol vedno zraven. Pa še razpot]1 ni več pomenljivo, če *° zapornice na pravem mestu spuščene. In so premikači ent civilnih druib dovolj na p**' ik In smo spet pri ideologij1' Pri idealizmu in materialu? mu, pri novih in starih pv'1'. ličnih strukturah. Prl preoblečenih m naravnih demokratih Pri rdečih in belf (belih: črnih) Je le ali ali- B le boj za oblast in tuzemsk* dobrine pod krinko demo*' racije. , "Demokraciji", ki je P'°u in sluiabnica te ali one ideologije, ki ločuje drtavlj&4 glede na svetovni nazor, p"c ni zaupati. Kar nas noči lf> noče izučiti. premajhno za samozadostnost in ker vsak dan večje število Slovencev preiivlja svoje f>očitnice v tujini (poglejte si kataloge m jnmudbe turističnih agencij) Res je tudi to, da Portorot ne more bili navdušen nad mnotkami mladih, ki preveč glasno m pivsko oznanjajo rVo/o mla doti m da Bohinj m rn rt- hn, navdušen nad prevelikim dnevnim prilivom mm. \ics katere velik del bi najraje parkiral s prvimi kolesi v ftZtfU DšjSfVO je, da obstaia jo tudi tuki obiskovalci, ki v kraju razen smeti (izven smetnjakov i. ne pustijo niče sar. če teorija novinarke izhaja iz lokalnih poskusov reševanja tovrstnih problemov, potem nam pač ni pomoči. \o\inarka trdi, da tujci sploh ne marajo naših nacionalnih jedi, ker so prrveč mastne in kalorične Tak zaključek izveden iz kranjske klobase br-čm še drfi Sam se na kulinarko prav nič ne spoznam, vem pa, du -.murvo d^bre «•*>', ,lu naše meso še ruma }>ltstičntga priokusa, d.i imun,o ,-jemrio bogastvo zelo kvalitetnih vin, da še noben tujec, ki je pretivel počitnice na dobrem kmečkem turizmu, m prišel do ZtUjučkt: kakšen čuden narod, ki te sili s tako čudnimi jedrni. Si v malcnki>stih, gostui Stdtjtj, kt iih pozna vsaka dobra girspodinja. ne pa v kranjski ki, diasif Novinarka trdi, da je i i , npenztonska potrošnju lujih gostov, ki prihajajo k nam, nična. /' aVatV na j posameznega finega turista v polef.i StgOni 1994 n- znašala 7.189 Sil poli/snu te potrošnje je odjui dlu nu namestitev, čnrtoui na hrano in pijačo v izvenpcn :ionski ponudbi četrtma pa so bili ostali izdatki listi, ki se mu zdi ta tntttk majhen, ruij pomisli, da je bistveno vet',, od dnevru porabe povprečne stovemkr štiričlanske drutine Ob številu tunstos ki so lani obiskali Slovenijo, tO pač ni nična potrošnja Novinarka trdi, da tuje klientele srednjega razreda pri nas ni, 66*3 OtmOtktl tujih obtskovacev lanskoletne poletne sezone lahko razvrstimo v razpon od 1° pa do 49 let -torej najbolj aktivno populacij > 14 odstotkov obiskoval-CSV jc bilo Visokih uradnikov in managerjev, 27,5 odstotka obiskovalcev ft hii<> strokovnjakov, inienirjev, tehnikov. i0,4 odstotka pa uradnikov Skupaj to znr.se 61,9 odstotka tistega sloja, ki ga v svetu običajno razumejo kol sredn ji sloj Ker pa vaš časopis pokriva Gorenjsko, bi dodal še to. da je bila kvaliteta gostov v gorskih krajih bist-veno nad slovenskim povprečjem Turistično tako davna Avstrija nima prav nič boljše strukture obiskovat ti \ 11 vinarka nas poučuje da letamo ju> svetu, delimo neki pro\pekte, na koncu pa je rezultat nula. /a primer pa doti- \o\cdroo r\oro\ko. ki je pogruniala, da sejmi in b$tWt ne daiiu> pričakovanega učinka. \ času mlade, n tUristUm nc?nane driave, so hi , ob informacijsko ne naj bolje organizirani drtavi lur istiČnt sejmi in borze .*./« N rt dkih m še kako potrebnih in\trumcri:o-. da smo w sploh prebili na turistični Ztmljtvid Evrope Danes, ko se turistič-m promet počasi normah ru bo Slosermu ubrala tudi dru gaCnc, (asu in ra-mer-tm ustrezne poti. če bi gpspa HavitU&ka bolje prisluhnila tnlormu, iium o novi organi znanost lurouru promocije bi morda opa'ita. da sejm. m borzr še ziiulei nt\" seč naipomt mbr efša naloga O uspešnosti nula pa tole leta IWt>it \ Bohinju Icovui') samo ! 7 odstotkov flOVtSttkih goslos \'a Bledu še precej muti ! rta i v>°/ nam jc voina ne je smo ponovno na finančnih rezultatih leta 1990, struktun, gostov pa imam0 bistveno boljšo (leta l0**' li bilo v bohinjskih hotelih ™ odstotkov tujih oranima}*"1' naslova cenenih tourOP1! torskih paketov, v min*'g letu /e bilo teh paketov ie st odstolko.', vse ■ tu-ti e '•' / n div i dual na. s pec tali Z xrpL ali poslovna klienteta) jTj dobno se je dogajalo v vSBP slovenskem turizmu, raZ*n zdraviliščih. Tam je bilo 1 pred vojno več kot HO ko\ domačih gostov, ^ poslovnega št-ka, kol tf£ doživljal večji drlsloven**'.*' turizma, ^jiloh m\t> '>očat'1;-Če nas ie hočete pnme?jL s Koroško, bi z vsem ^°}J\gt spoštovanjem cto avstrij***^ tunzma dodal ic malo pogosto objavljane P° n(, Kor, ika m ;■•< !«i ela ' °> nđ za promocijo turiz***-jS samo ta avstrijska ^r'^t daje trikrat vrč sredstev, Q cela Slovenija skaj>a\ " f. rnno k.umetni °r^0vt , r A i r> - tj on n-'" , dr z,i v ne turis.'tčne * izgradnje ne govorimo, v * (-jih štirih, petih letih v (f'*(Ai turistično najpomi mb ni deteli Avstrije, število oN* j valcev konsljutru P pO' letošnjem letu I'rii'aku^Jejf novrn padec, ga '''r v dimenzij, < tW.t**> <■*" milijona) nočittv Janko Ii..mu Bohinjska Bistrica 5, K. IW5 /' V S'atishim ^'"lu pobrani iz poslovnih P^^jh Altnnuma in raziskav« °£Lp turmih poleti 1994 K«R'{ :j v o opravil zavod n- j(. ttatlstiko če bi gospo « jlh ievo zanimala d*",^v ',(-' lahko dobi ludt *f J našega podjetja :Mj>>'!U pc, odstotkov tritsča h\e lat \t nih:e izmed starih poslovnih partnerjev ni hotel pogovarjati z nami, ker smo prihajali iz nevarne detele In ieta kas O 96 mh* T«rek, 8. avgusta 1995 MALI OGLASI, GLASOV KAŽIPOT 25. STRAN • GORENJSKI GLAS °bcina Šenčur Opisuje PONOVNI JAVNI RAZPIS GLASOV KAŽIPOT *A IZBIRO NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA ZA OPRAVLJANJE STORITEV PREVOZA OSNOVNOŠOLSKIH OTROK V OBČINI ŠENČUR ZA ŠOLSKO LETO 1995/96 k Naročnik je OBČINA ŠEN-JUR, 64208 ŠENČUR 2 Predmet razpisa ie izvajanje povitega prevoza osnovno-SolsKih otrok na območju OBČINE ŠENČUR v šolskem letu 1995/96 3- Ponudoiki morajo izpolnjevati ^slednje pogoje: s svojimi ali najetimi vozili Morajo dnevno prepeljati v šole ;n domov okoli 350 so.oobveznih °trck iz OBČINE ŠENČUR od Novembra do konca marca in OkoS 240 otrok preostale me-Sece šolskega leta razen julija m ^3-JJ.ta. Ta dva meseca ooteka le prevoz za trenutno 8 otrok °ddeika za delovno usL>osabi-lanje oŠ s pnlagojenim proara-mom Helena Puhar. Raz-c.reOenost sorske mreže je razvidna iz sklepa o določitvi šo!s-K,r>Okoiišev osnovnn šol (Uradni Ustnik Gorenjske št. 1/88). v nadaljevanju pa za lažje odločanje o obsegu delokroga za Prevoze navajamo, katere cenene šoie in njihove podružnice Sl^iejo v OBČINI ŠENČUR. .US ŠENČUR s podružnico VOKLO Podružnica TRBOJE. DE OŠ Stane Žagar (Mestna občina Kranj) Podružnica OLŠEVEK. DE OŠ Matija Vaijavec (Občina Preddvor) Seznam zaselkov slovenskih občin po reorganizaciji 01/01/95 g obiavljen v Uradnem listu R3 Št. 60/94 " str.nrve morajo biti opravljene kvalitetno m v skladu z obstoječo cestnoprometno zakonodajo, - cena stontve mora bdi v okviru Zagonskih določil 4. Informacije lahko ponudniki *>bijo na OBČINI ŠENČUR 5- Ponudnik:, ki bodo sodelovali v javnem razpisu, naj svoie v|oge, v katerih bodo podani odgovori na zgoraj navedene zahteve, s pnloženimi dokumenti o imenu in nazivu ponudnika. Podatki iz registracijskega so-o'šča o registraciji podjetja in dejavnosti ter ustrezne refer-?r,;-o. pošlieio na naslov: OBČILA ŠENČUR. 64208 ŠENČUR, H) dni po objavi razpisa. °- Ponudbe morajo biti oddane v zapečateni kuverti z oznako "ne odpiraj - ponudba za javni razpis *a prevoze osnovnošolskih otrok" ]■ Odpiranie ponudb bo 12. dan Po izteku roka. Ponudbe, ki ne bodo prispele Pravočasno ali ne bodo pravilno opremljene ter ponudbe, ki ne °odo vsebovale elementov tega Izpisa, bodo izločene iz na-oa-jnje obravnave. ^Predstavnik, p ponudnikov, W —vjo navzoči pn odpiranju ^oraio imeti s seboj pooblastna ^ zastopanje. 1(J Ponudniki bodo obveščeni o •udu javnega razpisa najkasneje v 30 dneh po dnevu odpiranj Ponudb.11. Z zbranim ponudnikom za celoviti prevozna območju OBČINE ŠENČUR bo sklenjena pogodba GAULOISES BLONDES 9SU Izleti Na Bavški Grintovec in Zadnje Trente Kranj - Planinsko društvo Kranj organizira v soboto, 12. avgus ta, izlet na Bavški Grintovec in Zadnje Trente. Odhod bo ob 5. uri izpred hotela Creina v Kranju. Hoje bo za okoli 9 do 10 ur Informacije in prijave dobite v pisarni PD Kranj, do , -, srede, 9. avgusta. »»»»»»»»»»»»It Na Hafner Kranj - Planinsko društvo Kranj organizira v soboto, 26. avgusta, planinski izlet na 3076 m visoki Hafner v Avstriji (Pot prijateljstva). Odhod posebnega avtobusa izpred hotela Creina bo ob 4. uri zjutraj. Prijave sprejemajo v pisarni PD Kranj. Prireditve Festival Radovljica: Clemencic Consort Na drugem koncertu XIII. Festivala Radovljica bo danes, 8. avgusta ob 20.30 uri v radovljiški graščini nastopil Clemencic Conskort z Dunaja. Čembalist in flavtist Rene Clemencic, violinista Istvan Kertesz in KritZta Veghely ter violončelist Claudio Ronco bodo predstavili dela Corellija, Haendla in Fuxa v prvem delu in Caldara, Barnera in Haendla v drugem. Cemencc Consort je svetovno znana komorna skupina, ki /vaja predvsem staro glasbo. Zasedbo prilagaja zahtevam repertoarja, izvajalci pa uporabljajo avtentične instrumente ali kopije, s katerimi oživljajo barvito sliko renesančnega in baročnega obdobja. Skupna, ki jo že vrsto let vodi Rene Clemencic, se še poseoej pos veča baročnim operam v koncertni m scenski izvedbi. »»»»»»»»»»»»» Čembalo, flavta, viola da gamba Radovljica - V Radoviici bo v četrtek, 10 avgusta, ob 20 30 v stan graščini že tretji koncert Kil. festivala Radovljica. Tokrat bodo nastopili Shalev Ad-EI iz Tel Aviva s čembalom, Andreas Kroeper iz Prage s prečno flavto m Richard Boothbv z violo da gamoa, Iz Londona, u glasbo Jeana Philhppa Ra-meauja. »»»»»»»»»»»»» Mesečni sejem škofja loka - Jutri, v sredo, se bo ob 9. uri na Mestnem trgu začel Mesečni sejem. Predavanja 1> Bahajske skupnosti Slovenije Kranj, škofja Loka - Bahajska skupnost Slovenije nadaljuje projekt "It' just one" in organizira predavanja v Kranju Škofji Loki. V Škofji Loki bosta predavanji v četrtek, 10., in v torek, 15. avgusta, in sicer prvo pod naslovom Naša dvojna narava: duhovna in fizična -Pot do ravnotežja?, drugo pa so naslovili Ali lahko upamo na boljšo prihodnost7. Obe predavanji bosta ob 20. uri na Loškem gradu, s kombijem pa bo izpred Homanove lipe organiziran tudi brezplačen prevoz. V Kranju bodo predavanja: danes, v torek pod naslovom Ali lahko združimo svet kljub njegovi različnosti?, jutri, v sredo predavanje Naša dvojna narava: duhovna in fizična - Pot do ravnotežja?, v ponedeljek, 14. avgusta, pa Dobrobit človeštva. V Kranju bodo predavanja ob 20. uri v prostorih Mestne občine Kranj, v sobi št 9., vsa pa bodo simultano prevajana v slovenščino. Obvestila [Jj Krvodajalska akcija Kranj - Rdeči križ Slovenije obvešča, da bo krvodajalska akcija v Kranju v četrtek in petek, 10 in 11. avgusta. »»»»»»»»»»»»» Likovne delavnice škofja Loka - Zveza kulturnih organizacij Škofja Loka že drugo leto zapored organizira poletne lkovne delavnice za osnovnošolce. V letošnjem letu načrtujejo dve skupini. Prva bo delovala od 14. do 18., druga pa od 21. do 25. avgusta, vsak dan od 9. do 13. ure. Zbirališče otrok bo v prostorih Centra kulturnih dejavnosti v Martinovi hiši na Mestnem trgu 26 v škofji Loki. Vsebine liKovnega ustvarjanja bodo prilagojene interesom in željam udeležencev. Prijave za delavnice sprejema Turistično društvo škofja Loka. »»»»»»»»»»»»» Zdravljenje v Moravskih Toplicah Kranj - Društvo invalidov Kranj obvešča člane in tudi druge interesente, da že sprejema prijave z vplačiiom za zdravljenje v Moravskih Toplicah za čas od 29 septembra do 6. oktobra 1995. Prijavte se lahko v pisarni društva v Kranju, Begunjska 10, tel.: 212-712. Domski piknik škofja Loka - Delavci Centra slepih in slabovidnih bodo v četrtek, 10. avgusta, z začetkom ob 11. uri v parku (za šolo -Centra slepih in slabovidnih) pripravili "Domski piknik", na katerega so vabljeni stanovalci Doma in njihovi svojci m i— Odkar- znam \ brati/ berem % kancem SI'OROril O O SMRTI »n prijateljem sporočamo, da nas jc za vedno zapustil na5 dragi ata, tast, dedek, pradedek in stric FRANC PIRC rojen 23. 4. 1912 Frizerski mojster v pokoju se bomo v diu/mskem krogu poslovili jutri, v sredo, 9, avgusta ' 13 un ni|en samo dve sezoni. S 067/ 55-546 1905« Prodam traktorsko prikolico, MLAZ, b ton, malo rabljeno. fiT 067/55-546 19057 TERMOAKOMJLACIJSKO PEČ, cena po dogovoru, prodam. B 52-310. popoldan. 1»121 Neraoljer.o etažno centralno peč 17.000 na trda goriva, prodam. S 736-540 mio Prodam manjšo miatiinco. 611 27? 061/ 1919* Industrijsko Steparlco Necchl In Ovverlock Slruba, vso staro eno Isto in v garanciji, zelo ugodno prodam. Tal.: 47-469 od 7. do 8.30 uro aH po 20. url. Prodam nov vgradnji štedilnik in hladilnik, novo. B 215-145 i»ito Novo TERMOAKOMJLACIJSKO PEČ, prodam B 326 2/0, od 7. do 10 ure 19174 Računalnik Atari z vso opremo, prodam B 66 469 191«? Prodam razne obnovljene elektromotorje različnih moči m obratov Pivka 20. Naklo, B 47-4S0 tni SINGER sivami stroii, lika ne preše samo na gorenjsKem sejmu. B 311- 959 19230 Prodam barvni TV in črno bali TV Iskra Panorama. 59 cm Sučeva 9, Kranj. Pnmskovo 1»?» GLASBILA SVNTHESIZER CASIO SA 35 z adapterjem, baterja, elek., 2.5 oktavi, prodam B 327-088 Iti« HARMINOKO Zupan ALPE IV, 120 basov, prodam B 332 655 19101 Kitaro, kot nova, prodam za 15.000 SIT B 738-843 192/0 064/22-11-33 ^ GR. MATERIAL Prodam hrastove in macesnove rožance B 421-849 190*5 STREŠNO OPEKO Kan|iža z 1500 kom, prodam B 401-505 19103 16 m2 italijanskih TALNIH KEPAM PLOŠČIC 10x20 cm m 17 m2 STENSKIH PLOŠČIC bele barve 15x15 cm, prodam. B 43-498, po 16 UH, 19199 18 kom BALKONSKIH VRAT -zastakljena 95x285, prodam B 81 289 19191 foto bobnar PIZZA DELOVHI CAS: VSAK DAM OD 8*0 - 2200 lMEDBL IA OD 11°°- 22°° Prodam suhe smrekove plohe in deske 2. in 3. kvalitete. B 45-334 SMREKOVE PLOHE 50 mm in deske 25 mm. B 41-047 19251 Prodam nove saioritke, nizek valj, ugodno. B 061/623-073 19266 PRODAMO: prodamo živilsko trgovino z odkupom inventarja v Kranju, K3 KERN Kranj d.o.o. B 221-353 19291 PRODAMO: v šk. Loki prodamo pos uvni objekt z lastnim parkirnim prostorom, K3 KERN Kranj d.o.o., B 221-353 19292 NAJEM: manjših trgovskih lokaiov v Šenčurju, K3 KERN Kranj d.o.o. B 221-353 19293 NAJEM: v ponudbi imamo več pisarniških prostorov v Kranju, na odiični Kranju, K3 KERN Kranj d.o.o., B 221-353 19295 NAJEM: kava bar z odkupom k ventarja v Kranju, K3 KERN Kranj d.o.o., B 221- 353 1929« NAJEM: v bližini Kranja večjo neživilsko trgovino v pritličju in nadstropju, K3 KERN Kranj d.o.o., B 221- 353 19297 NAJEM: diskoteka v Preddvoru z odkupom inventana, K3 KERN Kranj d.o.o., B 221-353 192*9 IZOBRAŽEVANJE KOLESA U.I.C. KEKEC - Dijaki, do popravnih izpitov ni več daieč. Intenzivne priprave na popravne .zpite iavg. rok) iz SL, MA, FIZ, tuji jeziki (AN, FRANC, NEMI ✓ Kranju Pokl'čite Sodobne metode, pedagoški pristop, zagotaijamo uspeh. B 9609/ 632-874 ali tei/fax 710-099 19771 U.I.C. KEKEC - instrukcije šol. Dredrr.Htov. počitniški paketi, priprave na izboljšanje ocen v šol. letu 95/96, Oi>. SŠ, stalna pomoč inštruktorjev in preverjanje znanja tudi med letom v Kranju. B 0609/632-874 in 710-099 1l772 SLOVAR SLOV KNJIZ jezika in SLOV. PRAVOPIS, prodam. B 47- 844 19099 KNJIGE za 8. razred Oš, kupim. B 215-232, po 20. uri 19120 INSTRUIRAM matematiko za osnovne in srednje šole, ter fakultete. B 332-313 19193 Po polovični ceni, kupim knjige za srednjo vrtnarsko šolo. B 421-418, zvečei 19209 Prodam knjige za 7. in 2. razred, kupim za 3 razred B 323 327 19219 Prudarn APN 6 v dirkalni izvedbi -vredno ieo in ohranjen ter AVTOMATIKA (kraidlerjeva mašina, plinski amortizerji itd.). Cena po dogovoru. B 332-557 19033 TOMOS avtomatik, ietnik 11/84 in rabljen HLADILNIK Gorenje, prodam. B 422-369 19132 TOMOS ATX star do 4 leta, ohranjen, kupim. B 77-757 1914| Prodam MOTOR MZ 250. 611-277 061/ 19199 KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHiSTVA, ure, umetnine, naKit, kovance razglednice Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, B221-037 ali 47-534 ? Kupim OBRAČALNIK na dva vretena in SROTAR. B 802-040 is«*2 AVTOMATIK A 3 S, letnik 1988. cena 200 DEM, orodam. B 51-059 1*1*2 AVTOMATIK A 35 L. letnik 1994, z resonanco, zelo dobro ohranjen, nefriziran, nujno prodam B 45-596 19219 Prodam dve kolesi, Ponv in moško Rogovo kolo MB, 18 prestav B 632- 930 19239 OBVESTILA TliO GORENJSKI NAGELJ vas zabavajo na porokah in zabavah. B 58-353 19131 RAFTING SAVA DOLINKA SAVA + PIKNIK Popust za večje skupine. Informacije in prijave ALTER SPORT CLUB. Telefon: 064/730-522 Kupim TOMOS AVTOMATIK. 6. 5 46- LO KALI ^ POREČ: oddam apartma za 4-5 ™ oseb, do 19 avgusta, terasa, vrt Cena 65 DEM. B 326-003. od 20 ure dalje 19279 Na 3000 m2 zemljiSča prodamo Denar, najnovejša zadeva v letu gostinjsko turistični objekt, lepa lo- 1995. zato pohitite, da boste med Kacija. Košnik s.p. B 332-061 19149 prvimi. B 061/824 073 1*254 NAJ NAJ GORENJSKA POZA Vsak četrtek ob 14. 30 na radiu Tržič in vsak torek v Gorenjskem giasu. GALA PIZZERI JA ŠPAGETARIJA PIZZERIA IN GOSTILNA ZELENI ŠUM Del čas vsak dan od 12 do 24 ure, ob torkih zaprto Ponujamo vam pestro in bogato izbiro 13-ih vrst pizz iz krušne peh, med njimi spectalttrto /.elem šum, ledi iz konjskega mesa, morske jedi. otroikt jedilnik in po naroČilu Sprejemamo zaključne družbe in ohcett (do 50 hud' Tel.: 064/49-220 ' Vabljeni v ptzzerijo Zeleni šum na Krakovski 30 v Voglfah! OBLAČILA Na podlagi odredbe o postopku za izvajanja javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. list RS, št. 28/93 in 19/94), OBČINA RADOVLJICA objavlja JAVNI RAZPIS za izbiro izvajalcev za izvajanj« investicijsko vzdrževalnih dal na zgradbah osnovnih iol v Občini Radovljica 1. Predmet razpisa je izbira najugodnejših ponudnikov za izvajanje gradbenih, obrtniških in instalacijskih del na posameznih zgradbah osnovnih šol v Občini Radovljica za leto 1995. Ponudbo je treba izdelati za vsako posamezno v tem razpisu navedeno zgradbo posebej in sicer ločeno po vrstah del, za vsa razpisna dela skupaj ali samo za posamezno vrsto del, glede na usposobljenost in registracijo poslovanja ponudnika. 2. Z izročitvijo ponudb na podlagi tega razpisa ponudniki pnstajajo na razpisne pogoje, da bodo kot najugodnejši ponudniki izbrani za izvajanje določenih del, sklenili za izvedbo pogodbo po načelu "funkcionalni ključ v roke" oz. tako, kot bo za posamezna dela zahtevano v razpisnih pogojih. 3. Ponudniki lahko dvignejo razpisno dokumentacijo za posamezna aela od dneva objave tega razpisa dalje do vključno petega dne po objavi vsak delavnik med 8. in 13. uro pri ravnateljih oz pooblaščenih osebah v tajništvu posameznih šol. Informacije o razpisu bodo lahko ponudniki dobili pri ravnateljih posameznih šol aH na ALPDOM-u Radovljica (Miran Mozetič, dipl. ing. gr. tel.: 064/715-662). 4. Predmet razpisa (naziv zgradbe, naslov šole, vrsta del), orientacijska vrednost del in lokacija zgradb so podani v naslednjem seznamu: 4.1. Osnovna šola F. S. F ni g ar Lesce - instalacijska dela - prezračevanje: orientacijska vrednost del znaša 1.500.000 SIT 4. 2. OŠ Upnica - mizarska dela - zamenjava oken: orientacijska vrednost del znaša 2.000.000 SIT 4. 3. OŠ A. T. Linhana Radovljica - mizarska dela: orientacijska vrednost del znaša 2.100.000 SIT - instalacijska deia: orientacijska vrednost del znaša 900.000 SIT 5. Predvideni rok začetka del je v avgustu 1995, dela pa morajo biti zaključena do 3. septembra 1995. Izjema so tista dela, ki ne ov:rajo poteka pouka m jih je možno opraviti v pouka prostih dneh. Za ta uela je rok 31. oktober 1995. 6. Menla za izbiro najugodnejših ponudb so: - usposobljenost ponudnika za izvajanje ponudbenih del - reference - ponudbena cena (najnižja cena n: pogoj za izbiro) - roki7. Ponudbe morajo biti izdelane v skladu i razpisno dokumentacijo in jih je potrebno oddati najkasneje 10. dan od objave tega razpisa do 12. ure v tajništvu osnovnih šo) Ponudbe morajo biti oddane v zaprtih kuvertah z oznako "PONUDBA • rt« odpiraj" in nazivom šole, na katero se ponudba nanaša. Ponudbi mora biti priložena prazna kuverta z naslovcm ponudnika za pisno obvestilo o izidu razpisa. 8. Odpiranje ponudb bo na sedežu OBČINE RADOVLJICA, Gorenjska c. 19. soba št. 36, zadnji dan roka oddaj« ponudb ob 13. uri 9 Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni najkasneje v petnajstih dneh od dneva odpiranja ponudb OBČINA RADOVLJICA Zelo ugodno prodam, POROČNO OBLEKO št. 38. S 682-720, popoldan 191S3 OTR. OPREMA Globok OTROŠKI VOZIČEK, ugodno prodam. 9 78-052 191» Malo rabljeno otroško posteljico, prodam. 9 323-470 19im Komoiniran OTROŠKI VOZIČEK, nov, nerabljen, prodam 9 55-272 OSTALO ČOLN SANDOLiN, prodam. 546 621- 19098 GAJBICE, prodam. 0 730-690i9i09 TV IGR'CE in dva JCYST!CKA, prodam. S 331-312 19119 LATE za kozolec, prodam. S 801-526, popoldan. 19124 4 betonske STEBRE za kozolec, prodam. 9 801-532 19127 HLADILNO TORBO s priKljučkom na akomulator, prodam. 9 59-008 19128 Poceni prodam ŠOTOR za tri osebe z vsem pripadajočim za spanje in kuhanje ter gumijast ČOLN za dva osebi na vesla. 9 223-761 19152 TOČILO za med in stiskalnico za izdelavo satnic, prodam. 9 403-180 19183 TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto, nosilnost 700 kg, velikost 120x180 cm, prodam. 9 /30-126 19177 Bukova in mešana DRVA z dostavo, prodam. 9 685-518 19181 Suha hrastova DRVA, prodam. 9 682-572 191*3 Prodam ZAPRAVI JIVČEK na gumi Kolesih in GIK. 9 57-977 19227 Srečni izid vaše želje omogoči diskretna Origen Plotin Porfirijsva (OPP) metoda. Ime, starost, pozitivno željo in 500 SIT, pošljite na: Matjaž OPP54, Zaloška c. 99, 61000 Ljubljana. 19(93 CISTERNO za kurilno olj« novo, 65000 litrov, prodam. 9 76-9661 »2« 1 PRIDELKI KRMILNI KROMPIR, prodam. 9 49- 002 19119 Domačo SLIVOVKO ali HPUŠKO-VEC, prodam. 9 215-327 JtlM KUMARICE za vlaganje, prodam. 9 421-004 19179 TRGOVINA DOM trade d.o.o. ZABNICA AKCIJSKA PRODAJA STREŠNIKA BRAMAC BREZPLAČEN PREVOZ nad 1500 kosov do 15.8. INF. tel.: 311-545312-266 KRMILNI KROMPIR, prodam. Jer-ala. Podbrezje 218, 9 730-126 19us SENO, cena po dogovoru, prodam. 9 41-064 1918$, KRMILNI KROMPIR, prodam. 2ab-nica 41. 9 310-130 19195 Ovseno slamo Bali ran o ali nebaiir-ano, prodam. Komendo, 061/841- 047 19271 SATELIME ANTENI AVTOMATSKI" VRT1JIVI SISTEMI Možnost plačil« ?,«Jc 12 čekov ♦ tel.: 064/422-585.421-168 SAT TRADE d.o.o. Po že nt k tO Cerklje POSESTI HIŠE PRODAMO: ZPU2E pri Begunjah - enodružinsko, visokopritiič-no hišo na parceli 484 m2, v mirnem, zelenem okolju. DOM NEPREMIČNINE 211-106 18743 HIŠE PRODAMO: BAŠELJ - nedograjeno, v III. gr. fazi, na pa-celi cca 500 m2, ob potočku 2 lepim razgledom na gore. DOM NEPREMIČNINE 211-106 18744 HiŠE PROCAMO: SUHA PRI PRE-DOSLJAH - večjo enonadstopno novogradnjo v III. fazi na koncu vasi ob zelenem pasu. DOM NEPREMIČNINE 211-106 18745 HIŠE PRODAMO: KRANJ - nadomestno gradnjo v starem delu, enonadstropno poslovno stanovanjsko v centru, dvostanovanjsko in 4 ga-aže na parceli cca 70 m2,... DOM NEPREMIČNINE 211-106 18747 HIŠE PRODAMO: NAKLO dovsta-novanjsko hišo z dvema garažama na parceli 600 m2 ali pol hiše z garažo in 300 m2 vrta. DOM NEPREMIČNINE 211-106 18748 HIŠE PRODAMO: PODBREZJE: visokopritlično enodružinsko hišo na parceli 500 m2 ob zelenem pasu (1/2 dvojčka). DOM NEPREMIČNINE 211-106 18749 HIŠE PRODAMO: VODICE, ŠENČUR, ZALOG PRI CERKLJAH, KRANJ, CEGELNiCA. RIBON, SP. GORJE, ... DOM NEPRMIČNINE 211-106 19750 V Kranju ob Glavni cesti, kupim parcelo ali hišo do 250.000 DEM. 9 324-304 18933 TR2lč - RAVNE: Naprodaj mont. hiša, CK, tel. 650 m2 parcela, 100.000 DEM. PRIMO NEPREMIČNINE 9 50-5C2 19110 TRŽIČ - BISTRICA: naprodaj novejša enodružinska hiša, CK, pare. 735 rn2, 200.000 DEM. Možna menjava za dve stanov, z doplačilom. PRIMO NEPREMIČNINE 9 50-502 19111 TR2ič - MESTO: Mestna hiša dvostanovanjska , CK, pare. 1234 m2. 130.000 DEM. PRIMO NEPREMIČNINE 9 50-502 19112 V Kopru prodamo lepo vrstno hišo, cena ugodna. KoŠnik S.p. 9 332- 061 19145 V okolici Kranja prodamo dvostanovanjsko hišo in enodružinjsko hišo, iepa lokacija. Košnik s.p. 9 332-061 Krajno vrstno hišo v Iv. fazi, v 2eieznikih, prodam. 9 66-076 19299 Panasonic 2 fjfifli AKCIJSKE CENE! ^^^^^^W KOLIČINE OMEJENE TELEFAX - TELEFON ■ TAJNICA - KOPIRNI STROJ m? KX-F230 BX S 65.800SI1 + p.d ATEST - GARANCIJA 1 LETO - SERVIS PO CELI SLOVENIJI NAROČILA SPREJEMAMO PO TELEFONU Avionzirani zastoonik Matsushite in znamke Panasonic Tjtelefon trade Uprava: KRANJ, tel.: 064 / 222-868, fax: 064 / 222-867 Poslovalnica LJUBLJANA tel /tax 061 /1590 232 Poslovalnica KRANJ, tel /lan: 064 / 222-150 Prvo avgustovsko vročo soboto smo Glasova (spet) rajžali v Evropski uniji, po avstrijskem Koroškem Na povabilo mesta Celovec smo obiskali glavno mesto dežele Koroške, se sprehodili skozi Minimundus, zapluli z luksuzno potniško lad|0 4 K agenfurt" po Vrbskem jezeru, si ogledali zibelko slovenskega krščanstva na Otoku... Kl|ub natrpanemu programu izleta ie W0 neka) mtnutK časa za nakupe po celovških trgovinah, ki so vsako prvo soboto odprte do 17. ure. Vse je bilo imenitno; tudi vreme, in štirje udobni klimatizirani turistični avtobusi iz jeseniškega INTEGRALA; in jutranja dobrodošlica podjetja ŽIVILA Kranj v hotelu Planika na Jezerskem; in imenitna popotnica z maxi sendviči Mercatorja MESO IZDELKI Škofja Loka - ter za osvežitev najboljše avstrijsko pivo GOSSER, ki ga je za letošnje Glasove izlete v Celovec namenilo podjetje Sterier-brau Slovenija, d.o.o. Celovški mestni svetnik za turizem dr. Dieter Jandi je v imenu gostitelja Glasovih izletov, mesta Celovec, izročil priložnostno darilo najmlajšemu udeležencu NEJCU GASPERLINU z Milj (star je šele štiri leta in je brez težav vzdržal celodnevno Gla-sovo rajžo, s katere je domov prinesel velikega plišastega zmajčka Undvvurma). Najstarejšemu udeležencu STANETU LOGARJU iz Kranja (star je sicer šele 78 let, a je bil tokrat kljub temu od udeleženk in udeležencev Glasovega izleta pač najstarejši) je mesto Celovec poklonilo spominsko ročno uro. Gorenjski glas pa je posebej nagradil MOJCO CUZNAR iz Lesc, ki je na izletu praznovala svoj 11. rojstni dan, ter PETRA TRILERJA iz Sv. Duha pri Škofji Loki, k: je praznoval natanko minulo soboto svoj 69. rojstni dan V Minimundu-su smo se Glasovci tudi tokrat komajda uspeli zriniti pod zemeljski globus in Lea Jeras, ki je na izletu skrbela za fotografiranje, je napravila skupinsko sliko. PRODAMO: prodamo 2/3 hišo v Bohinjski bistrici nad Nemškim rov-tom, prim«rno za vikand, K3 KERN Kranj d.o.o., 9 221-353 iW96 PRODAMO: v Nakl«m star«jšo kmečko rvšo, dobro ohranjeno in 4.000 m2 zazidljivega zemljišča. K3 KERN Kranj d.o.o. 9 221-353 mer PRODAMO: pritlični del hiš« v Ratečah, gornji del hiš« z vrtom v Zg Bitnju, K3 KERN Kranj d.o.o., 9 221-353_i«« PRODAMO: na Drulovki vrstno hišo, K3 KERN Kranj d.o.o., 9 221-353 19289 PRODAMO: v Strališču hišo v prenavljanju in 600 m2 sveta, v Stražišču novo hišo na mirnim predalu, v Dupljah pri Kranju poro-damo novejšo hišo • c«na ugodna, K3 KERN Krani d.o.o . 9 221-353 19290 PRODAMO: n« mirnam kraju v Uubn«m prodamo vik«nd, K3 KERN Krani d.o.o. 9 221-353 19299 GARA2Q v šorlij«v«m naselju (za trgovino 2ivi!a), prodam najboljšemu ponudniku. 9 327-100, v v«č«rmh urah. 19302 POSLOVNI STIKI ODKUPUJEMO CERTIFIKATE. 714- 724 mM Posredovanj« informaci| o najugodnejših kreditih do 5 let, obresti od 10,5 % letno da i« T«l stroa«k: 156 SlT/min. 9 090 42 14 197» RAZNO PRODAM LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite. Zbilje 22. 9 061/611-079 18619 HCJICO, otroško železnico in PERZIJSKE MUCKE, prodam. 9 710- 114 19126 Smrekove deske 25x50x90 in moped AVTOMATIK, prodam. Sp. Brnik 37. Cerklje. 19207 Prodam ojačevalec ali menjam za avtomatika. 9 57-977 19228 Nujno prodam avtoprikoiico in prenosni računalnik Toshiba 3100 XS. 9 241-372, po 20. uri 192*8 Prodam krmilni krompir in avtopri-koiico. 9 49-515 19^8S STAN. OPREMA POGRAD in stekleno črno mizo za dnevno sobo, prodam. 9 76-892 19098 Rabljene GARDEROBNE OMARE, kupim. 9 688-120 . 19135 Kuhinjo 6 m, poceni prodam. 9 422-413 19235 Zastonj oddam raztegljiv kavč in dva fotelja. 9 622-478 1*272 Prodam dnevno 3 m, omare, sedežno, mizo za 400 DEM. 9 217-972 19279 STORITVE Hitro in strokovno popravimo vaš PRALNI, POMIVALNI stroj. ŠTEDILNIK. 9 331-450 14384 SERVIS PRALNIH STROJEV. 9 714-465 14867 SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV - če zamrzovalna skrinja pušča vodo, pokličite 9 332-053 is89o Tesnenje OKEN in VRAT s cevnimi silikonskimi tesnili (uvoz Nemčija) vam. prihrani do 30% stroškov ogrevanja, omejuje prepih, hrup, prašenje ter onemogoča rosenje stekelj. 9 061/714-206 19042 Računovodsko administrativne storitve, podjetnikom in D.O.O., nudimo. 9 222-593 ali 222-803 19105 SATELITSKI SISTEMI od 377 DEM, lahko na 8 čekov. 9 719-014 19114 Popravim in obnovim vse vrste PRALNIH STROJEV, kvalitetno -hitro - poc«nl 9 332-350 19117 Tekst« vseh vrst, računalniška obdelava, kvaliteten izpis, deklaracij«, nalepke... 9 631-522 19123 Čiščenje stanovanja ali poslov, prostorov sprejmem ponudbe 9 741-636 19143 Vodovodne instalacije, hitro in kvalitetno, priključek samo 25 DEM. Košnik s.p. 9 332-061 19150 Prevzamem vsa zidarska dela 9 422-266 19179 MONTA2E kuhinj, spalnic, dnevnih in otroŠKih sob. 9 061/50-703, zvečer 19197 KOMBI PREVOZI tovora in majše selitve. 9 215-211 i»ise Raketni, oljni gorilniki, avtomatika -montaža, servis, meritve. BETA - S d.o.o 9 in fax: 874-059 19194 KOZMETIČNI SALON v hotelu Ribno: boljše počutje, lepši videz. 9 741-321 19197 Sreča Ima svoio številko« » 090-75 00 t£»«JMUfe «***«4& 117 Vt/mk RTV SERVIS SINKO! Popravil« televizorjev Gorenj« na vašem domu. 9 331-190 1*199 Izvajamo vsa Izdarska in fasaderska dala, hitro in poceni. 9 225-362 19204 Popravila «l«ktričn«ga orodja Iskra, Makita, AEG, Bosch, B&D, Matabo Naklo, Pivka 20 9 47-490 19220 Servis hladiln« tahnik«, gospodinja kih aparatov, previtj« «l«ktromotor|«v in rotoq«v. Naklo. Pivka 20. 9 47- 490 19222 Št«mam za električne t«r vodovodne instalacij«. 9 83 113 mas Prevzamem vsa zidarska dala. Delam hitro m poceni. 9 224-730, 2ivanovič 197/4 STANOVANJA SOBO in KUHINJO oddam v Kranju 9 225-743, m«d 16. in 19. uro. 19200 SERVIS TV VIDEO HI-FI naprav vseh proizvajalcev in bele tehnike Gorenje^ Smledniška 80, Krani. 9 329-886 ali 331-301 18804 Kupim eno ali enoinpol sobno stanovanje v Kranju aH okol'ci. Ponudbe pošljite pod Šifra: GOTOVINA 1*827 TR2IČ - OKOLICA: naprodaj več različnih stanovanj - ugodne cena. PRIMO NEPREMIČNINE 9 50-502 13113 Najamem sobo ali manjše stanovanje v Škofji Loki. Šifra: POPOLDNE POMAGAM 1912» Na Planini, prodamo 4-ss 90 m2, 2-ss v Lescah cca 60 m2 in na Bledu 2 ss, 70 rr,2. Košnik s.p. 9 332-061 1i>147 j RADIO 104.5 ftH A 105. I07.J l/ (J W U 107.5 OGNJIŠČE tel. 152-11-26 f«. 152-13-62 Škofja Loka - center, prodah dvosobno stanovanje. 9 620-308 19208 ___"j Prodam trosobno stanovanje, CK. balkon, za Gimnazijo na Jesenicah-9 84-765_rtjj Sobo s kopalnico in kuhinjo, oddan1' 9 48-621__mL STANOVANJA PROOAMO: staraj*« stanovanje v mostnem jedru Kranj* 70 m2 ali 100 m2, K3 KERN Krah) d.o.o., 9 221-353_i*J STANOVANJA PRODAMO: v Kranj" 2 sobno 65 m2 in 2,5 sobno 68 m2,3 s, 72 m2, 82 m2, 84 rr,2, K3 KERN Kranj d.o.o., 9 221-353 Jggj STANOVANJA PRODAMO: v 81 Loki 1 sobno 39 m2, 2 sobno 5» m2, K3 KERN Kranj d.o.o., 9 221-353 i'2tt STANOVANJA PF1ODAMO: na Jesenicah 1 gorsonjero 22 m2. 2 sob"0 54 m2 brez CK, 88 m2 s CK, K3 KERN Kranj d.o.o., 9 221-3i>3 i«« KUPUJEMO - PRODAJAMO J NAJEMAMO - ODDAJAMO Stanovanja, hiše, poslovne prostor ^Pftfltffr 930° parcele, vikende. DOM NEF NINE, 211-106_ STANOVANJA PRODAMO: Kr** šk. Loka, Begunje, v«č 1s, 2»^. 3ss. DOM NEPREMIČNINE 211-'0" ČE SI ŽE1IŠ POGOVOR IN SPROSTITVE, I POKLICI c 090 31-04 NA) TE ZAJAME VROČA STRAST OGNJA* Kl GORI V MENI!^ OM 31-03 Sce VOZILA DELI ^ Ugodno prodam avtomobilsko vorno pnkolico. Pr«ddvor, 9 45 i92«:i ......■ -"—Z carflP Prodam spo)l«r za vl«ko «- ,7 prikolic«. 9 48-011______> Prodam vlečno kljuko za ^'7» rabljena. 9 311-72, zv«č«r VOZILA Z 850, Begunj« do 5/96, 33-651 UNO 45 S FIRE, 4/96. pr«vož«no 72.000 km, reg d° e22-c«na 8500 DEM. prodam m ^ 555_ ___J* Prodam PEUGEOT 605 3°°?/pO letnik 1991, rog. do 6/96, ce» dogovoru 9 733-967 »/en/rti "CITROEN'' rablj«ni in novi r«^. d«li. odkup avtomobilov za » ^ pad 9 692 194 ____< Prodam HONDO CIVIC S*1*^«' LS, z dodatno opr«mo, r«a °' # prevoz 37000 km, karamboli'*" j - SAMARA 1 *> 5>. '»"ii*.-. 8»^ zaščita, platišča, naprodaj *■ ^§ DEM. 9 312 200 —^^T Ugodno prodamo ^1«^* 1992; FORD FIESJO, 1 £ X"J < fl7: J letnik 1993; R 25 GTS. etn*^ |#trliH 19 GTS, l^nik 1989; R 9 GTM^ 1W0;R19CHAMADE l«"^; 1 »iTVi, n 1 u 5 CAMPUS. letnik \W* 1"J* tf0tfJ 120 L. letnik 19*«- vM i<* možen krodit 9 422-522 YUGO AX 55, 9800 km, letnik 1988. • 58-174 19093 VUGO 45, reg. do oktobra in FIČO £50, letnik 1985, prodam. O 620- VUGO 45 AX, letnik 1988, odlično ohranjen, ugodno prodam. S 881-"2 18100 E3CORT 1.3 GHIA, letnik 1990, Povoženo 46.000 km, elek. stekla, °9ledala, cent. zaklepanje, tonirana stekla, cena 13.400 DEM, prodam. * 633-347 19101 R 4 GTL, letnik 1991, 65.000 km, Prodam, B 51 -638 od 18. do 19. ure. VW 1200, letnik 1971, prodam. B /J 4-736, po 20. uri 19125 YUGo 45, letnik 1986, prodam. B ^023_ 19134 CX 2400, vozen, neregistriran, Potreben popravila, prodam. B ^''293, zvečer 19136 AUDI 80, letnik 1975, odlično onranjen, reg. celo leto, prodam. :!gy«k. Hraska c. 4, Lesce. 19139 PGL 126 BIS, letnik 1990, vodno lilijo" moXor- Prodam. B 682-140 KOMBI 2 850 AK, ugodno prodam. ?0-7l1_19142 yUGo KORAL 45, letnik 1989, reg. S°_^96, prodam. B 736-341 19144 YUGo 379 45, po delih prodam. B 46- Popoldan AUDI 80, poceni prodam. B 718- S08 1915« "2 21 GTX, letnik 87/88, reg. do 12/ 85. manjša okvara, cena ugodna, Prodam. B 218-215 ieiS4 Ugodno prodam CITROEN AX, letnik ]j92. B 633-843 1916? yUGO KORAL 55, letnik 1989, Prodam. Rupar, Staretova 21, čirče. • 329-838, ogled po 16. uri. i9irs p 126, letnik 6/88, ugodno prodam B 214-346 19180 BMW 318 A, cena 3200 DEM, Prodam. B 76-168 ■OHO -udio -»htm -mobitel -5V5 TM$ Sžfujnikova 19, 64208 Šenčur Ui^fa*: 06 4 /4 1 0 16 ĐStMf.wtifižl avto alarm mobitel ^^M»w>i ••rvti prodajo In mom.lo 7/96 55, letnik 1988- re9- d0 lastnik barve, zelo lepa, prvi 20 RLprodam Boris. Gorenjska c. ■^[^ovljica. popoldan. 19210 Prodal 11- le,n,k 1989. reg 8/96. I^^_B 214-020 „»u riUri!?uSKALA 55> lotnik 1987/12, tma^l korJca 96/1, dobro ohranjen vodarn » 064/241-861 19238 PrevoShYUGO 45, letnik 1988, » 6328^n4200° Km' refl- d0 5/96- —1_ZZ 19237 DAI pSiv^'^ ienitk 1990. HYUN-°LTD k." Btnik 1990' vw passat PASSAT7>riaVan' ,etnik 1992, vw ?0 letn k ior?nik 12/89' FIAT UN0 Lušina t» .2 • Prodamo Avtoservis _19239 685°53^ 2 70' cer)a 350 DEM. B H242 do ln/gietnik 1982, rdeč, registriran "Jj--l^_Prodam B 713-220 19243 Po^«?,P,^dam R 4. letnik 12/1989, 538 ^ 1 'irskega dela B 326- R 4 gtl. letnik 1986. B ^ŽŽLPfJI; un 1,244 V,K 1987. m 714-262, , toyota, po 17. uri ti/F*!} i*00 SAMARO, letni 5 V B 312-401 ,92! k 92*0 Prodam FORD ESKORD GHIA karavan, I. 3/93. tt 211-043 MZ SAKSON 125 sportstar, letnik 1994, registriran, servisiran, maksimalno ohranjen, v garanciji, prodam. B 725-606 19252 Prodam Jeep GRAND CHEROKEE Limited, V8 z vso opremo, flt 214-505 od 9. do 18. ure Posredovanje informacij o najugodnejših avtomobilskih kreditih. Strošek informacije 156 SIT/min. 090-42-14 19258 Prodam YUGO 45 3, letnik 1986, rdeč, reg. do 6/96, motor italijanski. B 328-292 19262 Prodam v celoti ali po delih, R 4 GTL, letnik 1983. B 53-176 19278 Ugodno prodam R 4 GTL, letnik 1985. B 718-192 19290 Prodam OPEL, letnik 1977, reg. do 15.2.96, cena 1500 DEM. Ogled na Kidričeva 9, Bled 19291 ZAPOSLITVE Prodajalca za nedoločen čas, zaposlimo. B 77-067 18740 Osterman, d.o.o., Brrtof 120, Kranj, zaposli voznika z izpitom B-kategor-ije, za razvoz hrane po Kranju in okolici. Prednost imajo kandidati s svojim vozilom. Informacije osebno v HALO PIZZI, Brrtof 120, Kranj. Uspešno podjetje vabi k pogodbenemu sodelovanju prodorne in ambiciozne prodajalce igrač. Prodajno območje celotna Slovenija. Stimulativno plačilo. Pogoj lasten prevoz. Pisne vloge pošljite v roku 8 dni na naslov: GDS NIKI, Viška 4a 51000 Ljubljana. MIZARSTVO KOLAR zaposli SAMOSTOJNEGA MIZARJA z znanjem izdelave notranje opreme. Delovne izkušnje nad 15 let. 00 80.000 SIT + stimulacija. MIZARSTVO KOLAR, Ladja 20, Medvode, tel.: 0609/626-620 ali 0609/613-284 Iščemo čistilko za čiščenje lokala. B 50-267 18905 Sem KV prodajalka, iščem delo v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 19092 Dijakinja ekonomske šole išče počitniško delo. B 620-074 191 u Bi radi zaslužili, radi prodajate, pokličite B 874-061, od 17. ure dalje. 19123 Zaposlimo KV ali priučenega MIZARJA - mizarja - pleskarja ali ličarja z znanjem lakiranja. B 421- 781 191&3 Honorarno zaposlimo dekle za delo v strežbi B 43-321, po 11. uri 19157 BIMO, d.o.o., Kranj Gorenjesavska 48 tel.: 0609/618-196 objavlja prosto delovno mesto TAJNICE PODJETJA - snsdnja šola ekonomske smeh - 5 let delovnih izkušenj Prošnje pošljite na naslov v 8 dneh. TRGOVSKEGA POTNIKA ali POTNICO za področje Gorenjske redno zaposlimo, šifra: MERILNI PROGRAM_'9159 Zaposlimo dekle za delo v gostinjs-kem lokalu. Gostilna plevna. B 632-445 m« Elitex INTERNATIONAL C. v Gorice 36, Ljubljana tel.: 061/264-377, 264-367 Proizvodnja, trgovina, trženje, išče: &VE KVALIFICIRANI PRODAJALKI v trgovini s tekstilom na Jesenicah Takoj zaposlimo trgovko za delo v tekstilni trgovini v Kranju. Šifra: SREDNJA ŠOLA Delo dobi pizzopek - KUHAR, možna priučitev. 8 64-255 18831 Restavracija VILA BELLA zaposli KV KUHARJA z nekaj let delovnih izkušenj. B 45-398 18884 Iščem dva delavca za ročna zemeljska dela. B 403-232 19171 Nudimo dobro plačano honorarno delo. B 622-622 19202 Gostilna Osvald, Selo 17 pri Žirovnici takoj zaposli natakarja oz. natakarico, pasivno znanje nemškega jezika. B 801-128 19211 Iščemo prijazno dekle za delo v strežbi. B 46-878 19224 Dekleta • fantje, za strežbo v lokalu s pijačo, pokličite 241-504 19279 ŽIVALI Prodam papige Nimfe, Agapornize, Burke, Modre Rozele, Velike Aleksandre, Senegalce in druge. B 422-169, zvečer 19091 Pse JACK RUSEL TERIERJE, z rodovnikom, odličnih staršev, prodam. B 78-341 19102 ZAJCE, različnih pasem, prodam. B 78-614 19116 TELETA SIMENTALCA starega do 10 dni, kupim. B 733-928 19137 TELETA SIMENTALCA starega do 10 dni, kupim. B 733-710 19138 Samčka ŠKOTSKEGA OVČARJA, z rodovnikom, odličnega legla, prodam. Đ B 725-411 19155 PRAŠIČE za zakol - 60 kg, prodam. Šimenc. Olševek 7, Preddvor. 19161 9 mesecev brejo TELIČKO SIMEN-TALKO, prodam. Zupan Joža, Pra-protna polica 7. B 422-109 19166 TELICO SIMENTALKO, brejo 8 mesecev, prodam. B 421-079 19166 TELIČKO SIMENTALKO staro dva meseca, prodam. Sp. Bela 9. 19177 NEMŠKE BOKSERJE z rodovnikom odličnih staršev, prodam. B 312-470 19173 Žive ali zaklane ZAJCE, prodam. B 45-338 19184 * ZAKLANE (OČIŠČENE) KOKOŠI, cena 280 SIT/kg PRODAJA 11. in 12. AVGUSTA • MLADE KOKOŠI PRED NESNOSTJO 1. vsemi cepljenii, cena S50 SIT nad 20 kom. Prodaja od 5. do *0. avgusta. RESNIK, MOSTE 76, KOMENDA, tel.; 061/841-118 3E PRIPOROČAMO' TELIČKO SIMENTALKO za nadaljno rejo, staro 1 mesec, prodam. S 422- 495 19198 En teden starega čmobelega BIKCA, prodam. Zabnica 53. B 310-768 ^9201 Mlado brejo KOBILO HAFLINGER rodovniško, kupim B 802-047, zvečer 19203 Prodam JARKICE stare 5 mesecev , sorta Preluks. Urh, Zasip - Reber 3, Bled 19212 Prodam enoletne kokoši za zakol ali nadaljno reio. Ažman, Suha 5, Kranj 19218 Prodam KOKOŠI NESNICE, 150 SIT. Zadraga 18, Duplje 19219 Prodam BIKCA simentalca, 130 kg, primeren za zakol ali nadaljno rejo B 64-323 19223 Prodam 6 tednov starega bikca simentalca. Lahovče 52, Cerklje 19225 Prodam dve breji kobili, vozni in ujahani B 57-977 19228 Poceni prodam mlado kozo mlekar ico, belo. B 58-191 19231 Prodam telico simentalko, brejo 8 mesecev B 061/613 019 19233 Prodam 3 mesece starega bikca simentalca Bodešče 6. Bled 19234 Prodam teličko simentalko, težko 100 kg B 738-961 1925S Prodam teden dne starega bikca Podbrezje 107 19257 Prodam PUJSKE težke od 20-35 kg B 57-617, 57 959 19290 Prodam JAGENJČKA B 713-167 19294_ Prodam 14 dni staro teličko. Jago dic, Stiska va» 10 19273 ZAHVALA V 51. letu starosti nas je zapustil dragi sin, oče, stari oče, nečak in bratranec IVANŠMID Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ga pospremili v prerani grob, mu darovali cvetje in sveče, ter sočustvovali z nami. Najlepša hvala g. župniku za lepo opravljeni obred, pevcem za zapete žalostinke in trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem še enkrat prav lepa hvala. Žalujoči: mama Tončka in hčerka Mateja z družino v imenu vsega sorodstva Mlaka, Kranj V SPOMIN Kako lepo bi bilo jutro, ko bi se zopet skupaj prebudili, kako lep bi bil dan, ki bi ga zopet skupaj preživeli. ALEŠU FAJFARJU z Orehka pri Kranju Danes, 8. avgusta, minevata dve leti, odkar nas je zapustil. V naša srca pa se je za vedno naselila praznina, življenje ni več isto kot prej. Ostala sta le bolečina in spomin. Hvaležni smo vsakomur, ki prižge svečko na njegovem grobu ali mu pokloni cvetlico. VSI NJEGOVI Kranj, 8. avgusta 1995 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata, strica in svaka ANTONA POLJKE rojenega 1928 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, SAVI Kranj in ZB Planina, za darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja, ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke in gospodu za zaigrano Tišino. Zahvaljujemo se osebju Onkološkega inštituta, dr. Kuraltovi in osebju dežurne ambulante ZD Kranj. Še enkrat lepa hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih, a ostali neimenovani. Žalujoči: žena, hčerka z družino in ostalo sorodstvo Kranj, Poreč, 29. julija 1995 ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta PETRA THALERJA se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, denar, izrečeno sožalje in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju zdravstvenega doma iz Železnikov, posebno zahvalo pa smo dolžni dr. Habjanu za večletno zdravljenje. Hvala sodelavcem kolektivov DOMEL, LOKA in ALPLES. Za lepo opravljen pogrebni obred se zahvaljujemo gospodu župniku Bojanu Likar, diakonu Branetu Potočnik in pevcem. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, a ostali neimenovani. VSI NJEGOVI Selca, Stirpnik, Podlonk ZAHVALA Umrl je naš oče, stari oče, brat, stric in tast JAKOB GAŠPERLIN Brlinov ata z Luž 29, roj. 1914 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, botrom, sosedom, prijateljem in sodelavcem Iskre Emeco in Iskre Ero, za podarjeno cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Posebna zahvala gre g. župniku in pogrebnemu podjetju Navček za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvala gre tudi pevcem Davorin Jenko iz Cerkelj in pevcem z Olševka za zapete pesmi ob slovesu. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in vsem tistim, ki smo vas v zahvali pozabili omeniti. VSI NJEGOVI Luže, Britof, Kovor, 31. julija 1995 Kmetom iz Zavrha pod Šmarno goro toča oklestila pridelke Pr' Ivan' bodo praznili hlev O taksnem izhodu v sili po sredinem nasutju toče razmišlja Lovro Križaj, ki gospodari na očetovi kmetiji v Zavrnu /avrh, 8. avgusta - Da je hudo neurje s točo in vetrom v sredo popoldne seglo tudi v Zavrh pod Šmarno goro, nas je opozoril mladi kmet Lovro Križaj, ki gospodari na očetovi kmetiji Pr' Ivan' v Zavrnu. Povabil nas je, da se o tem prepričamo na kraju samem. Lovra Knžaja smo v petek popoldne našli na traktorju, ko je s travnika vozil krmo, kar je je še ostalo od košnje. "V torek je bilo še prezgodaj, da bi jo spravili, v sredo popoldne pa se je vsulo. Toče je padlo za osem, morda celo deset centimetrov na debelo. Otava, ki je bila že pokošena in jo danes spravljam, je bitko s točo še nekako prestala, kaj bomo dobili s travnika, kjer še nismo kosili, pa ne vem. Vse je uničeno..." Pr' Ivan', ki je ena od štirih velikih kmetij v vasi, imajo okrog deset hektarov obdelovalne zemlje. V hlevu, ki so ga prav te dni prekrivali -zato tudi ni bilo časa, da bi vso otavo že prej pokosili -imajo po trideset molznic. "V sredo je prihrumelo kot kakšen tornado. Z vrrinčas-tim vetrom je padala debela toča, kar naenkrat je bilo po tleh vse belo. Odbilo se je od pobočja Šmarne gore, s katerega je kasneje drla voda," je povzela besedo mati Marija, ki se tako hudega neurja ne spominja. Toča je v grabnih in kontih ležala še naslednjega večera. Veter in toča sta na Križa-jevi kmetiji podrla tri hektare Lovro Križaj koruze. "Uničenega je blizu 90 odstotkov pridelka. Tudi njiva s krmno peso je opustošena. Listje se bo še obraslo, gomolji pa se ne Bodo zredili. Lani smo imeli peso, ki je tehtala po osem, celo devet kilogramov, letošnja ima šele okrog kilograma. Nepokorenih je ostalo blizu šest hektarov travnikov. Ne vem, če bomo do zime še kaj prida odkosili," pravi Lovro Križaj. Kako bo s krmo, ki je zvečine uničena, zdaj še sam ne ve. V svetovalni službi kmetijske zadruge Medvode, katere član je, so obljubili, da bodo kmetom dali navodila, kaj naj store s prizadetimi posevki, predvsem koruzo. Kmetje bi radi nasvet čim prej. Menda so prišli pogledat tudi škodo. Lovro Križaj, ki si z zavarovalnino ne bo mogel pomagati (kdo bi ob vseh stroških posodabljanja kmetije mislil še na zavaro- Opustošeno polje vanje pred neurjem!), upa, da bodo do prizadetih kmetov razumevajoči vsaj na medvoš-ki občini; da jim bodo popustili pri davkih, morda odobrili tudi kakšen regres oziroma subvencija za krmo. V primeru, če bodo kmetje prepuščeni sami sebi, pa Lovro Križaj že razmišlja o postopnem zmanjšanju staleža živine. Da bi vso manjkajočo krmo kupil, bi bilo predrago, dvomi tudi o kakovosti take krme. Doslej se ni najbolje obnesla. • Tekst in foto: H. Jeiovčan NESREČE NESREČE Motorist sekal ovinek Kranj, 8. avgusta - Tako mirnega tedna, kot je bil prejšnji, na gorenjskih cestah ze lep čas ni bilo. V vsem tednu je bilo samo šest hujših Crometnih nesreč, v katerih je ilo ranjenih sedem ljudi. Štiri nesreče so bile zaradi nepravilne strani vozni e, dve zaradi izsiljevanja prednosti. V četrtek zvečer se je na območju UNZ Ljubljana, na avtomobilski cesti v bližini izvoza za Vodice, smrtno ponesrečil 40-letni Rudi Križaj iz Tržiča, ki je vozil od Ljubljane proti Torovemu. Zapeljal je v desno in trčil v zaščitno ograjo telefonskega stebrička, pri čemer je padel iz avtomobila. Umrl je v Kliničnem centru. Med vikendom je bila samo ena hujša prometna nesreča. Zgodila se je v soboto ob 12.45 na regionalni cesti Dražgoše -Kropa. Brata, avstrijska državljana, sta z motorjema vozila od DražgoŠ proti Jam-niku. Prvi je z 850-kubično vamaho peljal 28-letni Matias D., doma z Dunaja. V enem od levih ovinkov je ubral krajšo pot, ko mu je nasproti s stoenko pripeljal 26-letni Robert P. iz Železnikov. Čeprav je Robert P. zaviral in se motor- istu umikal desno v travnati breg, je trčil v levo stran motorja. Motorist je padel in z motorjem vred drsel štiri metre po cesti, pri Čemer si je zlomil levo stegnenico. Zdravi se v Kliničnem centru. Po besedah prometnega inšpektorja Ivana Demšarja ie tako mirnemu tednu morda botroval novi laserski radar, s katerim policisti pridno merijo najbolj hitra vozila. V petek popoldne so bih z radarjem na izteku avtomobilske ceste pn Vrbi, kjer so prometne nesreče že kar običajni dogodki. Hitrost je ob prehodu na magis-tralko omejena na 60 kilometrov na uro. Ustavljali so samo tiste voznike, ki so peljali hitreje od 100 kilometrov na uro. Dobili so jih devet in vse denarno kaznovali. Potem so merili še na prehodu med avtomobilsko in dvo-pasovno cesto nad Kranjem, kjer je hitrost omejena na 80 kilometrov na uro. Lovili so voznike, ki so peljali hitreje od 110 kilometrov na uro. Ustavili so jih 22, med njimi so prevladovali Slovenci in državljani drugih republik nekdanje Jugoslavije, ki so se z dela na severu vračali na obiske domov in se na "domačih tleh" razdivjali. Ta teden bo laserski radar na delu tudi ponoči, opozarja inšpektor Ivan Demšar. * H. J. Počitnikarji se množično vračajo domov Istra je varna, Dalmacija pa ne Po zadnjih podatkih Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije ostajajo varnostne razmere v Republiki Hrvaški tudi po najnovejših dogodkih na območju tako imenovane Krajine nespremenjene. Slovenski državljani, ki letujejo v Dalmaciji, naj bodo še naprej previdni. Poskušali smo izvedeti, koliko Gorenjcev trenutno letuje na Hrvaškem, pa nam v nobeni od številnih gorenjskih agencij niso znali povedati. Še vedno se jih kar nekaj nahaja v Dalmaciji, pa se ti se v okviru zmožnosti vračajo. Letalska družba Adria Air-ways, na katero je vezanih večina agencij, namreč že od petka, 4. avgusta, ne opravlja tovrstnih letalskih prevozov, ljudi "odvažajo" s hidrogliserji. Turiste v Dalmaciji je torej zamenjala vojska, ki pa se do Istre na srečo še ni prebila. V turistični agenciji Odisej pravijo, da se je za letovanja na Hrvaškem letošnjo sezono odločilo ogromno družin. Kot je bilo pričakovati, so mnogi odpovedali počitnice v Dalmaciji, ravno tako na Kvarnerskih otokih, čeprav za le-te ministrstvo ocenjuje, da so relativno varna. Kar se tiče denarnih zadev, bodo vsi dobili (v kolikor ga še niso) denar nazaj. V Meggi Tour-su jih je ravno tako veliko odpovedalo, menijo pa, da je to samo trenutna panika, ki bo kmalu minila. V glavnem so še vedno povpraševanja za Istro, ter križarjenja v "varnih vodah" Hrvaške, v Dalmacijo pa si trenutno nihče ne upa. V Meridianu na Jesenicah so nam povedali, da se ni nihče predčasno vrnil, ker so se v glavnem odločali za Istro in Kvarner, so pa odpovedali tisti, ki so se namenili v Dalmacijo. Stroške letovanja so jim seveda povrnili. V Emona Globtourju sc počitnikarji, ki so letovali v Dalmaciji niso vrnili domov, temveč so jih namestili na druge, severnejše destinacije. Tisti, ki so imeli izrecno željo, da bi se vrnili domov, so dobili povrnjen denar, sicer pa večjih problemov ni bilo. V letalski družbi Adria Airways smo vprašali, kdaj nameravajo zopet vzpostaviti letalski promet s HrvaŠko, vendar glede na sedanje nestalne razmere do nadaljnjega ne bodo leteli v to smer. Sicer pa bo javnost obveščena, takoj, ko bo prišlo do kakšnih sprememb Slovencem, ki se trenutno nahajajo v Dalmaciji, ministrstvo, glede na to, da so cestne povezave na tem območju močneje izpostavljene, svetuje, naj se pri odločanju o povratku ne prenaglijo in naj upoštevajo obvestila občil o nadaljnjem razvoju dogodkov. • M. Soro Kaj se lahko zgodi, če parkiraš na tujem dvorišču Z zračno puško nad nepovabljence Bled - V soboto, 4. avgusta, zvečer naj bi 42-letni Blejec D. J. zagrešil kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe. Zgodilo se je nekaj pred enajsto ko je voznik s tremi prijatelji pripeljal v Železniško ulico m parkiral avto pri stanovanjski hiši številka 4. Nepovabljeni gosti lastniku hiše očitno niso bih pogodu, dejal jim je, naj parkirajo drugje, za kar pa se možakarji niso zmenili. D. J. je zato pograbil zračno puško in začel nanje streljati. Enega je zadel v levi prstanec drugega pa v ledveni predel. V jeseniški bolnišnici so ugotovili lažjo poškodbo. D. J. sicer ne gre zamenti. da je branil svojo posest, vendar pa je bilo orožje, ki ga je uporabil za preganjanje vsiljivcev, vendarle prekruto. • H. J. Bo utapljajoči se preživel? Bohinj - V nedeljo popoldne se je v Bohinjskem jezeru utapljal 24-letni Gorenjec, za katerega življenje se zdravniki v jeseniški bolnišnici še borijo. Fant je plaval z dvema prijateljema v smeri proti Ukancu Ko sta prijatelja krenila nazaj, sta utapljajočega opazila na vodi. Na obali sta pomagala pri oživljanju (v vodi je bil okrog deset minut) zdravnik m medicinska sestra, ki sta bila v biižini naključno kot turista. Kje je Zdravko Jenko? Od doma v Zgornji Seni-ci pri Medvodah se je s suzukijem swiftom LJ J7-405 bele barve odpeljal 31. julija ob dveh popoldne. Od tedaj njegova mati, s katero Živita v skupnem gospodinjstvu, zanj ni več slišala. Ker ni v njegovi navadi, da bi kar odšel, zaskrbljena mati prosi vse, ki bi ga morda videli ali o njem kaj slišali, da sporoče na najbližjo policijsko postajo. Zdravko Jenko je star 35 let, ko je odšel od doma, je bil obut v superge, kav-bojke in oblečen v pisano srajco s kratkimi rokavi. ""1 MGLAS Gorenjska sejemska vročica se stopnjuje. Čez dva dni, v petek, 11. avgusta, se začne mednarodni veleprodajni Gorenjski sejem in z njim SUPER NAROČNIŠKA NAGRADNA IGRA GORENJSKEGA GLASA! Predvsem: ne prezrite kupona v Gorenjskem glasu, ki bo objavljen le v petek, 11. avgusta. Torej: KUPON LE V PETEK! Vanj boste vpisali odgovor na nagradno vprašanje, povezano z razstavnim prostorom Gorenjskega glasa na sejmu. Saj res, kje nas boste našli od petka, 11. avgusta, do nedelje, 20. avgusta? Tik ob vhodu na sejem, tako rekoč na samem začetku Vašega ogleda sejma Vas bo čakal 'oMMGLAS Med naročnike, ki boste do konca sejma poslali kupon s kolikor toliko točnim odgovorom in ga oddali na sejma /lahko pa tudi poslali po pošti na naš naslov/, bomo l žrebom razdeliti 102 lepi nagradi, med njimi: zakonsko posteljo (izdelek Tapetništva Radovljica) - "Moj piknik" za 30 povabljencev (v Lovski koči na Taleiu) -12 x izlet z letalom v Bek) krajino (s prevoznikom Sokolje gnezdo Radovljic*) - 7 x izlet s katamaranom Kompas PRO v Benetke - zlat prstan (unikatni izdelek Zlatarstva Goktie Radovl|ica) - 3 x satelitska antena z montažo (SAT Trade Cerklje) . - in se 77 lepih nagrad (počitniški paketi na mor)u; gostinske storitve / Posebno presenečenje za vse, ki se bodo v sejemskih dneh naročili na In v vročem avgustu prav posebno darilo za mlade ("» mlade po srcu) obiskovalce sejma: GLASOVA POLETNA ČEPICA- P.S: Glasovo čepico bo veljalo shraniti. Ker so vse čepue oštevilčene m ker vsaka nosi svojo srečno številko. Za vsaK sejemski dan bomo izlrebali 45 srečnih čepic za *» simpatičnih nagrad in jih objavili 25. avgusta Med nagradami so: 40 kartonov čipsa (in v vsakem 24 vrečk ssslastnega SloČipsaf), športni rekviziti, igrače, in še marsikaj... še danes ali vsaj jutri napravite najpomembnejše-naročite če morda še niste naročeni nanj. Le na ta način boste petek dobili svoj izvod časopisa in v njem izpolnili s*°J nagradni kupon. Ze ob naroČilu Vas čakata dve rntgft ■ breiplačni izvodi časopisa do konca septembra ♦ pnK> n os t n«i poletno darilce. Pokličite nas - 064/ 223 Hi. 97.3 FH RADIO KRANJ POSLUŠAM VSAK DAN RADIO.