252
Politične stvari.
„Kaj bo s Trstom?"
vprašale so „Novice" v predzadnjem listu na str. 238. ter so sklepale dotični Članek s prepričanjem, da bodo predstojeČe svečanosti še dosti prilike dale spregovoriti katero: kaj bo s Trstom! — In res, le prehitro se je vresničilo naše prerokovanje ali bolj prav rečeno , naša sodba o tem, kar v Trstu prav naravno dozoruje. Da, res imamo zabiležiti dve dogodbi, kateri nam podajate uže popolnem dozorjen sad dosedanjega vladanja v Trstu. Preteklo nedeljo teden imelo je biti slovesno blagoslovi]enje zastave novega laškega domoljubnega , delavskega društva, pa eno uro pred svečanostjo odtrgali in vkradii so Lahoni zastavo; preteklo sredo 2. dne t. m. zvečer pa je vrgel iahon petardo ^bombo) med veterane, ki so šli po veliki tržaški cesti „korso" z bakljado slavit nadvojvodo Karola Lu-dovika , in bil je vsled tega koj usmrten mlad 141etni Angelo Forti, več oseb pa težko in lahko ranjenih.
Oba ta čina tržaških lahonov kažeta, da „irreden-tovci1' dobro napredujejo, ker prestopili so od pasivne k aktivni, dejanski upornosti zoper avstrijsko patrijo-tične svečanosti, katere zdaj praznujejo zvesti Tržačarii. Lahonom tedaj ne zadostuje ogibati se samim vdeleže-vanja svečanosti, oni hočejo zabraniti to tudi drugim, da bi se potem ne smelo „krivo" soditi, da je tržaško prebivalstvo druzega mnenja, kakor njegov lahonski zastop.
In kakošna sredstva so si uže Lahoni izbrali zdaj! Abrucarska sredstva, tolovaji v Abrucih in tolovaji v Trstu ljubijo enako orožje, bodalo ali petardo, napadajo svoje žrtve enako zavratno. V laški zgodovini zadnjih 30 let so bodala in petarde postale nekako zgodovinsko-narodna orožja , katera so noveji čas začeli še le posnemati nihilisti različnih dežel.
Tako daleč tedaj je moralo priti s Trstom, z „naj-zvestejšim mostom" , da se prav po 201etai sistemi gojena, Slovencem za gospodarja postavljena stranka predrzne vsem zvestim Avstrijanom v obraz biti, Avstrija-nom, od katerih velikanske podpore zahtevati in prejemati se ne sramuje! Vso Avstrijo, reči smemo, vso Evropo, prešinila je rudečica jeze, vsakemu poštenjaka zavrela je kri, ko je cul to najnovejo lahonsko predrznost; in, hvala Bogu! smemo reči, tudi vse zveste Tr-žačane, v prvi vrsti slovenske okoličane prešinila so enaka čutila, tudi njim je kri zavrela in iz vsega, kar se je godilo po osodepolni bakljadi pretekle srede, vidimo, da državi zvesta večina tržaškega mesta in okolice noče več služiti pod lahonskim jarmom, da se ga hoče za zmiraj otresti , ne glede na predolgo časa me-rodajne migljeje in naredbe tistih,   ki so  vse zakrivili,
253
kar zdaj v Trstu zori. Nikdo sicer ne odobrava, kar Be protipostavnega godi, toda nagibi k patriotičnim demonstracijam in krogi, zoper katere so se obračale, pričajo nam, da zvesti Tržačani dobro poznajo zatišja La-honov; te dogodbe so nam pa tudi poroštvo, da Trst še ni zgubljen, da Trst ostane naš, in osebno zanimanje cesarjevo za tržaške dogodbe nam je poroštvo za to, da bo prav kmalu odklen-kalo dosedanji tamošnji sistemi in vsemu, kar jo je držalo. Upamo, da je pred tednom dni vržena petarda dosti glasno govorila tistim, ki do zdaj niso hoteli slišati!