Ali napredujemo ali nazaduiemo? Kdor me po slcdečih izvajanjih smatra za nazadnjaka naj vrže kamen name. Slednje časc je opažati razveseljiv poiav, da sc posveča osnovnemu šolstvu vsestranska pažnja in sc želi osnovno ^nlstvo nasloniti na resnično potrebe sta* iH!\'. V principu pnzdravljamo to pa/.njo. V praksi pa ne. Zakaj. bodi predniet razi^kanja. Skoroda vsak incscc nas slednjc .•asc obdari šolska oblast z noviin učnim oiednietoin. ki se naj uvede v ljudsko n<Io. Kiualu bonio imcli v ljudski šoli toliko »ovili učnih predmetov, da bo treba iuisliti na sistem strokovnih učiteljev. Kaj pa ciiotuost vzgoje? Dam to vprašar.jc na razmišljanjo. Nadaljo, kaj bo facit? (io.ienec bo /,nal rnorda v vsakem predmctu nckaj, v resnici pa v eelotnem ničesar! Ali liočcmo iz Ijudskc šole napravIjati strokovnc nčilnice? Ali morenio gojiti \ sc divcrznc predmetc z isto ljubeznijoV Vsaka resna didaktika mora upo štuvati pri podajanju učnc snovi iz raznili predmctov dva eseticijelna momenta: itiožnost izvršitvc in ),rojenčev intelekt. Oovoriiiio o prvein. Doklcr nc bo prcvzela država temeljsko vzdrževanje osnovnega šolstva in se ne bodo odpravili reakcijonarni, vsak resničon napreick na polju šolstva zavirajoči krajni šolski sveti, je vsako velikopotezno moderniziranje in uvajanje brezštcvilnih novih ličnih predmetov. vsaj za večino šol na dcželi. žaliboir —iluzorno! Odločno stno proti Dolovičarstvu! , Ne pozabljajino na idealni monioiit v osnovnem šolstvu. V sodobnem času matcrijalizma. ki ubija sleherno duševnost iti odpira ria stežaj duri ostudnemu egoi/inu. je trcba visoko dvigniti prapor vsei.a lcpcga in vreči ogeni navduŠenja za l'._poto, krasoto in ljubezen \ mlada srca! i'o posebno podčrtam. Kmetijsko prirodoznanski pouk. rokotvorni pouk itd., naj izpolnijo sicer neko vrzel, a naj sc upošteva, da ti predmeti spadajo bolj v inorda — obligatne nadaljevalne tečaje po končani šolski obveznosti! Kjer se kažc |>otreba za tak pouk. tiaj se potoni zakona uredi. Posplošiti pouk teb predmctov nc sniatram za restiir;en napredck. Še beseda o srbobrvaščini. Kakor jc nozdravljati splošno uvedbo srbohrvatskega jezika že na osnovnih šolah iz edinega razloga plemenskega zbližanja. ie vendar delati izjeme. Mislim na obmejnc šole. V krajih, kjer se vsled nekJanjega močnega pritiska tujcev mladina šele pričenja priučevati materinemu jeziku, je učiteljeva najimenitnejša dolžnost. da zastavi vse sile pravilnemu priučenju materinščine v besedi in pisavi. Srbohrvaščina, ki se gradi na slabo slovenščino, daje — sit venia verbo — broz- go. Oojenec ne bo obvladal nikoli sloven- ^čine, ne srbohrvaščine, temveč bo govoril inešanico v javni zasmch. Ne rečem, da se srbohrvaščina no bi nvcdla tudi v obtnejne šole kot obvezen Odprimo narodu vr^ta do ku turnih zakladov! Vzgoja je »ajvažiiejši poscl v državi, njen smoter je, iz človeka narediti človeka, sposobnega za sožitjc s sodržavljani. Vzgoja mladine zagotavlja in določa prihodnost naroda. Zato bodi smoter vzgoji buditi in voditi. ne samo v inladili vrstah, temveč tudi širom vseh poklicev. Duša je nekak kompleks {.bčutkov, predstav, zaznatkov itd. Vsled tcga mora vzgoja ustvariti zinožnost doznavanja svojega in tujega doživljanja. Veliko tuj.Ii do.Mv.ja.ev doživljamo tako, kakor bi bili pravo naši. Tudi koliko tega, kar otrok in tndi odrasli misli, čuti, hoče itd., ni nič druzega nego ideje, čustva in hotenjc ekolice. v kateri živi (očeta, inatere, sester, bratov, sorodnikov, znancev, cerkve, šole itd.). Tako je mnogo ljudi. rekel bi — skoro večina tujih ljudi, kajti njihove niisli so mnenje druzih in njihovo živIjenje je življenje druzili. Zato je treba. ako l.očeino sami sebe najti, da stopi tuj.inživljanje kot tuje pred nas. <\ko- hočemo drevesce vzgojiti, j_ nioramo cepiti, negovati, pritrjevati, varovati. obrezovati itd.: isto je pri vzgoji otrok in naroda. Zato mora vzgojitelj človeka, ki stoji pred njim, pred vsem razumeti in ga oceniti ter preštudirati in šele i.otetn minj na pritneren način vplivati. Pri teni mu pomagajo zgodovina, ki ie n.iielj;ca o življenju, in umetnost, ki je važcn terr.c.j duhovnega življenja. icr prirodoznanstvo in šele potem ostali prodmeti. Kaj vse ima življenje spravljeno pod svojo streho, nam pove Cankar (Zaklenjena kamrica). — »Vsak narod ima v hiši svojega življenja posebno kamrico, v katero je skrbljivo spravil vse, kar je bil kdaj najgloblje doživel, z vsem svojini ubogim telesom, z vso svojo čisto dušo; spravil vse, kar je kdaj trepetaje v predsmrtni bridkosti čutil in misl.l. V to kamrico stopi ob usodni uri, stopi vanjo, da ss povrne očiščen in utrjen, poln vere vase in v dobroto svojega bližnjega, poln zauranja v dan in v večnost, poln moči. brez strahu. pripravljen na svatovanje itd.« Vse narodne kulturne vrednote, kakor učiteljske, šolarske in javne knjižiiice, niuzeji narodnih umetnin, zoološki in geoioški ter umctniški in drugi muzeji ter pavilioni, različne tovarne in razne druge raprave itd., so tudi nekake take kamrice. kamor moramo ves narod (ctroke in odrasle) voditi in tra za stvar čim bo!j za:nteresirati, sicer ostanejo vse to narodne energije za večino naroda latentne — speče. Zato odpriino vse knjižnige najš:ršim n:asam naroda in dajmo jlni priliko ter navdi.šiino j'h za večkratni obisk teh kulturnih vrednot. Tako se bo narod sam nasel in znal sam sebe pravilno ceniti. A. Fakin, Nova šola. Nedeljska — kmetijsko-nadaljsvalna šola. Dobrna pri Celju. Pouk na nedeljski kmetijsko nadaljevalni šoli se je pričel. Z nepričakovanim zanimanjem so se odzvali fantje, posebno pa dekleta. Takoj prvo nedeljo je bil lep obisk, zglašajo se pa še vedno novi. pouka željni fantje in dekleta. To pa zato, ker jim ta šola uka ne vsiljuje, amnak jih zanj samo vspodbudi, dase zainteresirajo in /ateknuiiejo ni.ed seboj. Značaj pouka je »parlamcntaren«. Nič šolskega, vse domače, pnvlačno; vsled tei.ra. ker L- v ospredju rnkotvorni pouk: Pri dečkiti: pUitenjj i.ri.ascv, košav in košaric. i/.dciovanjc metel, krtač in krtačic ter v gospodarstvu notrebnega orodia, kakor: škafov. čcbric. grabelj in drugo. Slcdl bo tudi pouk v vezanju knjig. Dekleta bojo vrtela kolovrat, krpale obleko, perilo in nogav-ice, šivale na stroj i. dr. Med rokotvornim poukom pa se podava tako. da obenem dclajo in posluS-dio Narodna pesem se zapoje v odniorih. fJodava se: o kmetijskih računih. o si.djereji in vrtnarstvu, o pašnikih. živlnoreji. Važno je protialkoholno gibanje In nodavanja o vzgoji samega sebe. Seveda jc učna snov šcle v glavnem /anii-Ujetia in se udejstvuje sprotl. Vsako uro pouka sproti spoznam potrebo in količino raznil: učnili snovi, Ki mj bi se obravtiavale na tej šoli. Ni lahko delo, ki sem ga začel v niislili in se je že rodilo. ker vedno mi je bila parola v mojein službovanju: »Nele kar vclcva mu stan, kar morc to mnž je storiti dolžan! Res jc, da leži pred menoj surova. neobdeiana glina. a niseni se ustrašil truda. Začcl scin! V zadoščenj. mi jc /aniinanje iz krogov inteligencc. najlepše plačilo pa. da seni pozvan tudi drugje pomagati prl otvoritvi slične šolc. Kakor liitro bo šola sredi teka. podam obširnejše |)nročilo o njenem bistvu in scstavi. Belan Schmidt. prcdmet. A ta postulat je vsaj za sedaj še .preuranjen. Bodimo temeljiti in nc površni! Ne zagovarjam najmanjc i)lemenskega separatiznia, a za skrajni centralizem se tudi nc more, če smo odkritosrčni, nobeden. vse konsekvence prevdarjajoči človek, ogrevati. Med eentralizmoin in avtotiomizrnorn je srednja — zlata pot — unitarizem. Za prisrčno zbližanje zastavljajmo vsc slle! To sem mislil ppvedati prevnetim centralistom, ker dokler je človek zvest resnici, je zvest sebi, pravi naš veliki narodnvi vzgojitelj Ivan Cankar. Albin Spreltz.