floyi » * • oe.i Yo^ cR LOO IV. - št. 12 V KOČEVJU 14. MARCA 1959 Ceni 10 din Govor predsednika Tita Predsednik republike, tovariš Tito. ^dolgotrajnem obisku v Prijatelj- o Ir skal i,^ nas neknt se jje minulo soboto vrnil s tri me- snih deželah vi Im n v ^ _ lahko so ideološke razlike, toc* te sečnega potovanja po azjiskih in mesto Beograd. Vam in v 19 sodiio v državne stike, vli jin afriških državah v Beograd. Na slovanskim narodom sporocyrn mno- ^rito povedati ms, vseh postajah od grške meje so go toplih pozdravov m najboljših povedali smo. da bo- predsedniku Titu in injegovi soprogi zelja narodov, katerih dežele s govorili doma. Jovanki in članom uradne delega- obiskali. Bili smo v deželah, v ka- mo o tem g cije pripravili velike in prisrčne terih živi skoraj 600 milijonov lju- sprejeme. Ob nekoliko daljšem po- di. Videli smo. da navdaja teh 600 Stanku »modrega vlaka« v Skopju je milijonov ljudi enotna misel, da bi predsednik imel tudi govor. ž.vdli v miru in gradil, svoje bolj Še posebno veličastno pa je ljub- še življenje. ta Ijenega voditelja pričakalo beograj- Nas cilj nam je b ke y »ko prebivalstvo. Na železniški _po- da opravimo ^vljudnostne Če zdaj vredna kaj so rečemo, da pogledamo, koliko je SPOMENIK V soboto. 7. marca, so pred sodiščem v Ljubljani odkrili ob mednarodnem dnevu žena in ob 40-letlnici KPJ spomenik, ki bo spominjal na dogodek iz leta 1943, ko so na tem mestu bile velike demonstracije ljubljanskih žena proti fašističnem nasilju. PODPORA ZA LETNI ODDIH Zvezni izvršni svet je dodelil 300 milijdnov raznim družbenim organizacijam, ki skrbijo za letni od- ta propaganda proti !nam, mor delavcev in uslužbencev. Sred-z njo dosegli, tedaj llahko stva so namenjena za nabavo opre-to enako ničli. Na- me, gradiva, za živila in druge po-sprotno: ugled naše dežele je po- trebe, tako da bi delavci v čim bolj-rasel, kajti čim bolj jo napadajo, §jh pogojih preživeli letni oddih, tem svetlejša je njena podoba v 300 milijonov dinarjev pa bodo dali * : * 1 >k. “;W!5iry.j3r.še ,zvršni sveti ,iudskih repub,ik- ni voditelji ter tuji diplomatski 1 • rabimo naš čas, da bi z nami v vseh teh deželah, da bi predstavniki v Jugos'lavij.i Pred rabi državniki, z vodi- videli kako je ljudstvo preko inas iz- 300.000 poslušalci na trgu Bratstva aarodov teh dežel. In to smo ročalo našim narodom svoje sim- in enotnosti v Beogradu, katerim se e V ■ . meri lahko opravili, ker patije, svoje ogromno zaupanje. Te- predsedstvo Centralnega komiteja je, pridružilo še na mi ijone; p sq tudi voditelji teh dežel hoteli sli- daj bi mislili drugače.« Ljudske mladine Slovenije razpisuje saicev ob radijskih sp rej s-ati naše mnenje kakor mi njihovo. Ko je govoril o pisanju časnikov tromesečno tekmovanje med občin- gledalcev ob televizorjih, je g - ■ Te-ko ^ op^sati kako toplo so vzhodnih držav, ki pišejo, da je bilo skjmi komiteji Ljudske mladine rn predsednik Tito. deial: nas ti narodi sprejeli. Do nas goje to potovanje opravljeno po naročilu glovenjje v počastitev IV. Kongresa Tovariš Tito je med _9__a..cnm Vell|ke simpatije in imajo v naše je tovariš Tito dejal: »Pišejo, da Zyeze Komunistov Slovenije in Dne- narode ogromno zaupanje.« snujemo tretji blok. Ne, tovansi in y# mladosti. Tekmovanje je v sklo- Ko je tovariš Tito nadalje govo- tovarišice! Sami vedo, da to m res. proslav 40-letnice KPJ in SKOJ. ril o koristnosti obiskov, predvsem Mi smo bili zmerom proti tretjemu __^ V kamnoiomu pri Žlebiču ke redno dela Mladina bo tekmovala v čast IV. kongresa ZKS Osnovni program tekmovanja: dinske delovne brigade med kmečko 1. Vključiti v organizacijo čim- mladino. rovariš uto je mea uruyu» -j-»Dovolite mi. da izrazim predvsem veliko veselje vseh nas, da smo se NACIONAIJZACIJA večje število še neorganizirane mla dine: — ustanoviti aktive na vasi, — ustanoviti aktive na osnovnih šolah, — kateri občinski komite bo najbolje organiziral pomoč vodstvom ,v nredvsem Mi smo bili zmerom proti tretjemu ■ bolje organiziral pomoč vodstvom zaradi krepitve sil ki so v skrbeh bloku, ker smo proti slehernemu TEKMOVANJE BO OD 1. MARCA DO aktivov in jih usposobil za samostoj- za mir 5 dejah » . Vprašujemo se, bloku, mi smo proti dvema bloko- 2. JUNIJA 1959. no HpIo 6. Kateri občinski komite bo pritegnil k praznovanju Dneva mladosti največ ji odstotek mladine, organiziral pester program proslav ter pritegnil k praznovanju najširši krog ostalih organizacij in društev. Organizacija tekmovanja: Pri Centralnem komiteju LMS je osnovana posebna komisija, v katero so poleg članov Centralnega ko- Po zakonu o nacionalizaciji večjih stanovanjskih stavb, poslovnih prostorov in gradbenih zemljišč morajo vsi, ki so lastniki teh stavb oziroma zemljišč, to prijaviti občinskemu ljudskemu odboru. Rok za prijavo je v Sloveniji dotočen enotno od 7. marca do 7. aprila 1959. Obrazce prijav z na-vod.li imajo vse občine, kjer jih Prizadeti lastniki dobijo brezplačno. Prijave so dolžni vložiti vsi državljani, civilnopravne osebe, družbene organizacije in druga društva državljanov, ki so po zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč nacionalizirana, če so jih imeli na dan 25. decembra 1958 v svoji lasti. Prijaviti je treba vse stanovanjske hiše in poslovne prostore, ki tih lastniki imajo na ozemlju naše države. Med poslovne zgrdftbe spadajo tudi poslovni prostori v stanovanjskih hišah, to velja tudi Za poslovni prostor v stanovanjski hiši, ki zaradi svoje velikosti ne spada pod nacionalizacijo. Prijavna dolžnctst zadeva vsakega lastnika, ki ima stanovanjsko hišo z več kot dvema velikima stanovanjema ali z več kot tremi manjšimi stanovanji, Za malo se šteje stanovanje, ki ima dve sobi s stranskimi prostori. Prijaviti je treba stanovanjsko hišo, ki po svoji velikosti bo nacionalizirana, čeprav bodo zaradi tega, ker je več lastnikov, vsa stanovanja ostala v zasebni lasti. Možno je, da je hiša kot objekt nacionalizirana, med tem kp ostanejo vrn stanovanja v taki hiši subjektivno v 'lastnini posameznih solastnikov. Po prijavah bo občinska komisija za nacionalizacijo v prvem postopku ugotavljala le, katere zgradbe spadajo pod nacionalizacijo, v drugem posebnem postopku pa bo odločala, katere zgradbe ali deli zgradb ostanejo v lastnini prejšnjih lastnikov zgradb. Drugi postopek bo komisija izvedla na podlagi posebnega zahtevka, v katerem bo prejšnji lastnik naoe din pri akcijah kmetijske za- lom in povečano aktivnostjo vse v ut v . . #_ * . . -ir- o—_*—*.»-----------x.',« .--1. s i.u «rt«oirt Ki+i . 7 , . •_ mforlino r1r>Qtninn nmslavimo Dan Ooč. OdOOra ZLULj, LSIKTU vutjcucu JZ. VUUVUCV Ul mu . . gospodarska in kulturna podoba te občine. Predsednikovo poročilo veljave in več bi jih moralo biti. ie bilo precej krtično, »vendar naj kritična ocena dela SZDL služi Eno najtežjih vprašanj, ki na va-kot kažipot bodočemu delu, za iskanje novih metod dela, ki bodo seh povzroča največ problemov in rodile sadove«, je dejal v razprmn član Okrajnega odbora SZDL razprav, so družbene obveznosti. Ljubljana tovariš Sitar. Kaj je obravnavala konferenca? V občini je 16 osnovnih organizacij, od teh je bilo le nekaj, ki so res aktivno delale. Tudi s plačevanjem članarine ni bilo najboljše. Zaradi slabega kadrovskega sestava v ne- mi se bori ObLQ, velika obremenitev pa pomeni vzdrževanje šolstva. Pri ureditvi raznih komunalnih del Davkoplačevalci so v letu 1958 plačali 14,083.000 din zemljarine in 2,888.000 din raznih taks. Odpisanih je bilo za 821.270 din dajatev. Če te dajatve realno ocenjujemo, druae °delo‘aktivov mladih zalruž- mladine dostojno proslavimo Dan nikov' itd. mladosti in dočakamo IV. Kongres 5. Kateremu občinskemu komiteju Zveze komunistov Slovenije, bo uspelo zbrati več prijav za mla- rn uteuiivi itiz-iuu ruviiimiaimi* — vt? te udjaivt; icauio vuv..,rj-- so pokazali prebivalci veliko zavest vidimo, da davčni vijak ne pritiska ’ T“ s tako silo, da bi uničil kmeta, kot in pripravljenost za delo. Iz tega se zrcali, da so ljudje dovzetni za 7 v a !~jC nr f tz Szz1 z marsikje neumestno razpravljajo. Težava je pač v tem, da slabši go- J- ssrs'sss “sr HiUS “ žSr-S-: pss „.................................................................................................................................... t-iie često niso znale analizirati in Krajevnim odborom, ki so v glav- posplošiti. amnem m sc liste združujejo Zato nekaj konservativnih in zapadno us poiskati politične in gospodarske nem zadovoljivo in uspešno reševali (Nadaljevanje na 2. strani) ^osleP znani rezultati samo iz 56 merjenih višjih oficirjev, med nji- probleme svojega področja. To je občin v {3 najVečiih francoskih me- mi tudi vplivnega qenerala Vahaba negativno vplivalo na članstvo in ga Lwilirnvnilfi V Koppvlll stih kjer so'bile volitve po starem V Iral«i, deželi, kl ^ -1® pasiviziralo. Omeniti pa je treba SlOVOnSkl kliJIieVniKI V IS.OC6VJU p^pordonalnem sistemu. Na he- otresla diktat°rske kraljeve vlada- vafe na]edketj7TOOSteZorqaniz1ac1j> SZDL Mladinsko kulturno, umetniško njem sprejeli književnike v svoji deljskih volitvah »o dotoli komu- Upor se je za- in ostalih organizacij. Te izvirajo iz dPUŠtv0 »Matej Bor« na gimnaziji sredl kot zvečer odrasli in jim sle- n,stitoi kandidati na^veCj^, ^ ^ pa področju Mosula. začel pa ga kmečkega okolja, kar velja posebno v Kočevju je povabilo v torek 10. dih z velikim zalmmanjem. Vsi pa bi »lasov- 1 bila povp-oč- je polkoxlnik Savafa. Ve$ti o poteku za odročne vaške organizacije v marca slovenske pisatelje in pesni- zdteh. da nas književniki se kdaj novo_repub]^iko ^ v»ndar ,ma kl >jb upora si precej nasprotujejo; pn- hribovitih predelih občine. ke na literarni večer, kjer so brali obiščejo. MKUD zasluzi vso pohva- da ^ pri drUgem gla- šla je tudi vest, da je bil vodja V laški občini imajo skupno 3.301 svoja dela Anton Ingolič, Milan Se- Io saj je poskrbel za prijetno osve- temu upa Peddjo 15. marca dobita upornikov ubit, < vi,*../,/, --— Xinnrtir i__ xulnoffi in Trmo Pavrpk. TO Zltev V kulturnem IZZIVI jan ju našin sovan.iu . _ nrvn Hpmnntimla volivca, od tega pa je članov SZDL ga_ jvo Milnatti in Tone Pavček. To 1375 ali 40 odstotkov volilnih upra- j.e bga uvodna prireditev v vrsti vičencev, to pa pomeni, da so pre- drUgih, ki jih bo ptiredil MKUD cej pod okrajnim povprečjem. Lan- »Matej Bor« v počastitev 40-letnice eV" tajne volitve v nove odbore ustanovitve KPJ in SKOJ. žitev ljudi. kuTuroemTzž^anj^ naših »vanju o^ma-doWla cev' • •- j- «»— predsednik iraške vlade general Ka- ske tajne volitve . „„„„. - SZDL so pokazale uspeh in dale nove člane, na drugi strani pa so razčistile vprašanje starih članov. Nekateri odbori SZDL so Imeli namreč na seznamih člane, ki so že umrli, ali pa so se izselili. Zato naj bo najvažneša naloga novih odborov Socialistične zveze, da se povečajo vrste članstva še enkrat toliko, to je od sedanjih 40 na 80 odstotkov. Poslušalci so z izrednim zanimanjem sledili izvajanjem. Večini so bila dela, ki so jih književniki brali, že znana. Anton Ingolič je prebral odlomek 'iz svojega romana »Kje ste Lamutovi«. V tem romanu opisuje življenje slovenskih izse ljencev v ~ Predsednik sovjetske vlade, Hru— i/icuacum« nvmav " din,k.«g,-kadi. QU. VU Trn Mladinska organizacija v občini ,nj mudjj izjavil, da je sovjetska proti vladi generala Kasema, ki je Velike Lašče je bila lani precej de- y!ada pripravijena privoliti, da bi baje odstopil od nekaterih načel, lavna. Predlanskim je bila organi- jmele ZDA, Francija, Velika Brita- katera je razglasil ob prevzemu ob- zacija še precej šibka, lani pa je n^a jn Sovjetska zveza ali pa nev- lasti. U po rini polkovnik je obtoži imela že 7 aktivov, ki vključujejo tra]ne dežele v zahodnem Berlinu premiera Kasema, da je izdal revo- 195 mladincev in mladink. Število neka, vojaštva, a le za zavarovanje luči.jo. članstva pa še taste. Ustanoviti bi „,nHv,nonQ rnocta Mimvna ooaod- Neredi v N jasi v Afriki se nada- god, kamor so odhajali za kruhom mladlinske organizaoije si je zadalo .... -j— in tam v rudnikih nekateri preživ- —.--------- —i=Vrt učvrstitev \a Berlin bi ornogočm zdru"- di na čajne b-antaže v severnih in miaainsKe organi^ui.,^ j- ~ tuta za Berlin bi omogočili zuru- m ^ la nalogo: organizacijsko učvrstitev j.'tev obeh nemških držav in prispe- centralnih pokrajinah. Od progla aktivov, razširitev organizacije kjer ' k zagotovitvi miru. sitve izrednega stanja do sedaj se e ... ----------- «. » ~ Va,v-V,".9,l‘„ le »te,™- od seaanpn “° — jn tam v ruaniKin neKacen preživ Delo Občinskega odbora je bilo v tjali svoj0 mladost, drugi pa zad- Q/v/tn1/vi>nn inm ir NHR M to c in % H y ZBCirUŽne SV©tG. uoHa Hfl Qfl nPilčRtftri' nrl Knr l' Q7HT •* “ hih podružnic bo treba še poživiti in razčistiti nekatere nezdrave, pojave v kolektivih, ki škodujejo nadalj- sodelovanje kmet-zadruga, nepre- sodelovanjem v NOB to zaslužili, dek kmetijstva vse to je med seboj povezano. Za uresničitev pa ne bo dovolj samo dobra volja in skrb zadruge temveč tudi partnerja — zadružnika. vedo, da so nekateri odbori SZDL slabo opravljali svoje delo. Seveda Zel° P°™embe? v razpravi j Je bil „„ L., prispevek tovariša Janeza Nedog a. Z občinske konference v Laščah pa ne velja to za vse organizacije n u • , l „ , , Opozoril je, kakšno naj bo delo in Pohvaliti je treba dobro delo osnov- va~kih f>rnf3niza<-ii in občin nih organizacij v Ponikvah, Pred- naloge va9klh organizacij in obCin- Iz Dolge vasi (Nadaljevanje s 1. strani) Problem dobrega gospodarja v „rrjzoDriaoe,r m; sss srs n» SESKATSAAJS -- SZDL bi morala dati ton delu ObLO, strugah, Kompolju, Mali vasi, Stru- aosDodarskih ,|rl nolitixnjh VDrašani mu življenju občine. čakajo, kaj Jim bodo naročili oz. kdo fie žeUjo razvoja soHcialističnih odn0_ Na kroju so izvolili nov Občinski bo prišel z; občine, ki naj b, vodil SQV na yasj konkretno pri poqod_ odbor SZDL, ki ga sestavljajo: Niko politiko SZDL pri njih. benem sodelovanju (kooperaciji). Valjavec, Alojz Purkart, Alojz Pec- Iz kmetijske problematike je bilo Nadalje je poudaril, da je pri nas skega odbora SZDL pri reševanju odborom SZDL in krajevnimi org a nika. O teh vprašanjih še vse premalo razpravljamo in tudi ne npo- -MgavL je potrebna rekonstruk- brez večanja kmetijske proizvodnje Ivan Bavdek Majda Šalamon, Jože o tistih elementih na vasi ki delo $ehjih, ki spadajo v pristojnost ob - g n , • Ul, hn treba izvršiti kmetijsko prebivalstvo ne bo moglo Tomazin, Anton Klančar, Alojz Ho- hačrtno zavirajo. Našemu kmečke- čine. komunalna — asanacijska dela Pit- Zboljšati življenskih pogojev. aeyar' Darinka Šteblaj, Franc Gra- mu proizvajalcu bo potrebno pra- Na kraju je tovariš Nedog pouda- E“^,b,'zltoiev,s"K>tre- tiimssir&r Sf SBS2£ Č85S = so prijetne izletniške točke: Turjak, Škerlj m Alojz Venturini. je — dvig življenjskega standarda bi bili ljudje z našo skupnostjo bolj Zobozdravnik v Osilnici Rašica, Retje, Ortnek, Podsmreka in v nadzorni odbor so bili izvoljeni: našega delovnega kmeta. povezani kot pa. so sedaj, škodo nd Delegat iz Osilnice je poročal o sploh slikovita okolica Lašč. Za raz- Alojz Babnik, Vinko Žužek in Dani- v obč ini je dvoje podjetij obrt- sijo Dobrepoljci samfT delu KZ in delu organizacij. Tudi' voj turizma so predpogoj: urejelne -ca Purkart. Izvolili so tudi dva de- nega značaja. Podjetji lepo napre- Na konferenci so sprejedi več v tem kraju potrebujejo dobro ceste, urejeno gostinstvo, markacije legata za okrajno konferenco SZDL dujeta. Nadalje so govorili o obrtni sklepov. Eden najvažnejših je, da se pitno vodo. Prebivalci Osilnice ter Turistično olepševalna društva, Ljubljana ter člane petih komisij in dejavnosti privatnikov, prikazani so poveča število članov, izboljša delo prosijo, da bi zobozdravnik ordi- ki bi skrbela za prijetno okolje vasi odbor za koordinacijo pri Obč. od- bili vzroki njihovega nazadovanja in vaških odborov SZDL. Nadalje so niral enkrat tedensko v Osilnici. in za razvoj turizma. boru SZDL. pa želje nekaterih obrtnikov usluž- sklenili, naj bi se vsi kmetovalci, Na konferenci so govorili tudi o Novemu odboru želimo uspeh pri nostne obrti, da se ustanovijo manj- člani SZDL vključili v pogodbeno Tovariš Golob je med drugim, kmetijstvu. S kmetijstvom se bavi delu na vseh področjih njegove de- ša uslužnostna podjetja. Na konfe- sodelovanje. Družbenim organiza-i ko je govoril o šolstvu, nazorno okrog 75 odst. prebivalciv. Struktura javnosti. žem renči so razpravljali o problemih cijam bo treba nuditi večjo pomoč Vajenci za proslavo 40 letnice KPJ Tudi na Vajenski šoli v Kočevju stanek vseh mojstrov, katerih valje in povečanje hektarskih donosov se pripravljajo na proslavo 40-let- jonci obiskujejo vajensko šolo v Ko- je sodelovanje zadruga-kmet. nice ustanovitve KPJ. Sklenili so, da čevju. Mojstri naj bi vajencem po- „ .. _ ... , . , . Poleg kmetijstva predstavlja po- bodo ta praznik lepo proslavili. magali pri delu z materialom ter tovariš smoiej je poveaai, aa do membno panogo živinoreja, ki je v počastitev obletnice bo od 26. jim dali prosti čas za izdelovanje iz- jeseni v Kočevju odprta večerna so- doseqla lepe uspehe. aprila do 1. maja razstava izdelkov delkov za razstavo, la (gimnazija). Vsem tistim, ki niso K J pokazal, da se očetje premalo za- zemlje je precej različna, različni so nimajo za vzgojo otrok, ki ob- tudi ekološki pogoji, ki vplivajo na iskujejo šole. Na nekem roditelj- kmetijsko proizvodnjo. Tudi način skem sestanku je bilo med 352 ro- obdelave zemlje je še vedno zastari itel ji samo 13 očetov!!! Ta številka rel. Edini način za izboljšanje zem-nam precej pove. Večerna gimnazija prav tako tudi Zvezi žena, RK, LMS. Predlagano je bilo tudi, da bi odprli redno avtobusno progo Kočevje— Strupe—Dobrepolje, ker je zelo potrebna. Izračun kaže, da bi bila proga rentabilna. Na kraju so izvolili Inov Občinski odbor SZDL in revizijsko komisijo. Ob vrnitvi predsednika republike, tovariša Tita, so mu poslali s kon- v “j, Vj, , , , , ’-ririnhili Na konferenci so se dotaknili tudi vajenske šole vseh letnikov :n strok. Mojstri so obljubili vso pomoč in ferenoe v Beograd pozdravno brzo- notrphnn šolsko izobrazbo se nudi drugih vprašanj. V razpravi je sode- Razstavljeni predmeti bodo merilo so se s programom, katerega je pri- iavkd. b 1 loval tudi tovariš Sitar, ki je dejal doseženih uspehov v šoli kakpr tudi pravil pododbor Vajeniške šole. v — * — prilika, da si jo pridobe. Zakon o nacionaLizacijji zemljišč in najemnih zgradb bi morali odbori SZDL tolmačiti ljudem, je dejal med drugim tov. Grm z Rudnika. Delegat Iz okolice Kočevja je zastavil vprašanje, zakaj je cena mleka v Kočevju ista kot v Ljubljani? Govoril je tudi o vlogi trgovine in povedal več kritičnih besed na račun nekaterih visokih cen. Rudi Mohar, upravnik podružnice Zavoda za socialno zavarovanje Kočevje je dejal, da je treba utrdliti enotnost in da mora biti boljša poi-vezava med društvoma »Partizan« in »Rudar«. Za šahiste bo treba nekje najti prostor, če hočemo imeti dobre šahiste^ Nehvaležlnost Nekateri nehvaležni sorodniki bi radi naprtili stare ljudi !iz svojih družin v breme družbi —' v domove počitka. Sinovi ali hčere staršev, ki se hočejo na tak način znebiti ostarele matere ali očeta, zaslužijo prezir. Ančka Nagodetova je novorila tudi o mladinskem kriminalu, ki se je povečal. Temu vprašanju posvečamo premalo skrbi. Končajmo že z »gospodi« Na konferenci je bilo povedano, da je postalo tituliranje 7, »gospo-i dom« in »gospo« že moderno — celo tudi med nekaterimi komunisti. Ali je tovariš ali tovarišica beseda, ki se je naj sramujemo? Besedo tovariš, tovarišica moramo gojiti na- med drugim, da ne bi smel iti mimo v delavnicah. Socialistične zveze noben problem. Pred kratkim je bil sklican se- SPOMINSKI DNEVI 15. marca 1957. leta je v Parizu umrl Moša Pijade, član Izvršnega komiteja CK ZKJ in predsednik Ljudske skupščine FLR Jugoslavije. 16. marca 1939. leta so se študentje na ljubljanski univerzi spričo grozeče vojne nevarnosti združili v Narod neakademski klub. 16. marca 1924 je bila v Ljubljani pokrajinska konferenca Zveze delavske mladine Jugoslavije za Slovenijo. 16. marca 1918. leta je šlo nad 200 železničarskih žena v sprevodu z rdečo zastavo pred deželno vlado. Njihova deputacija je terjala izboljšanje prehrane. 17. marca 1918 je bil v Ljubljani javen ženski shod za mir in žensko volilno pravico; v resoluciji so žene pozdravljale ruski proletariat. 18. marca 1936 je notranje ministrstvo v Beogradu prepovedalo izhajanje »Ljudske pravice«. 18. marca 1871 se je v Parizu začela prva proletarska revolucija — Pariška komuna. 19. marca 1936 je bilo v Zaprešiču Ha slovensko- hrvatski meji delegatsko zborovanje kmečko-delav-skega gibanja. - Od 20. marca do 1. aprila 1936 je bila stavka na ljubljanski univerzi zaradi nove uredbe za tehnično fakulteto in zaradi šolnin. Jalnez Zobec: 0 kmetijskem sodelovanju (Nadaljevalaje in konec) cenila, ker se bodo hektarski pri- delovanje vloženo zemljo poleg se-delkl dvignili tn ker se bo vlagalo veda vloženega dela in sredstev, in delalo v sodelovanju vse po te- Zadruga pa naj bo deležna tistega meljitem preudarku. Saj je gotovo, dela pridelka, oziroma njegove vred-list za to. med tem ko mu zadruga da je tisto seme naj dražje, ki ne nosti, sorazmerno po njenih vlože-lahko posreduje ugotovitve sodobne odgovarja zemlji ali podnebju. Gno- nih sredstvih v pridelovanje dolo-Razen opisanih oblik sodelovanja kmet;jske znanosti, v kolikor je to jilo, katerega učinek je prepuščen čenega posevka, nasada ali izbolj-je možno organizirati proizvodnjo potrebno pri setvi’določenih posev- zgolj slučaju, brez strokovne ute- šave zemlje. tudi pri zasajanju sadnega drevja, koy Seveda tudj v gmotnem pogle- nieljenosti, je najdražje, ker učin- Da bo sodelovanje med kmetom jagodičevja, proizvodnjo na osuše- du "kmet y5as;b ne znu>re nabaviti ka često ni, včasih pa celo škoduje in zadrugo solidno potekalo do po- nih površinah in slično in sicer v nk Qnoiil kolikor jih zahteva iz- posevku. Ali pa n. pr. zatiranje ko- spravila pridelka, se morajo obvez- obliki organiziranj proizvod, skup- erpana zemija, loiradskega hrošča. Mislite, da je nosti in koristi obeh vnesti v na- nosti, katerih poslovanje in med- Dobro seme" ]abko poveča pride- posipanje prahu z nogavico ali si- pisan dogovor — v pogodbo. Iz po- sebojnl odnos se urejuje s pravil- ,ek zg 3Q do 50 ojst ni pa lahko torn ali' celo obiranje hrošča, cenej- godbe mora biti razvidno katero nikom m pogodbami. ugotoviti pravšno vrsto pšenice, še, kakor zatiranje s orašilcem? Ali zemljo daje kmet v sodelovanje. Površinska obdelava zemlje je krompirja, sadnega drevja. Tudi tu če hočete, ročno prebiranje semena kolika je površina in kaj se bo se- marsikje dobra. Vendar je plast ro- je kmet odvisen od strokovne po- na mizi cenejše kakor na trier ju? jalo, oz. pridelovalo na njej ter kak- dovitne zemlje plitva, preplitva tu- 'moči, organizirane dobave in finanč- Po vsem tem lahko vidimo, da šen pridelek se Jeli doseči. (Od tega di tam, kjer ni kamenite podlage. ne pomoči. obstojajo možnosti za boljše in ce- je odvisna količina gnojil.) oba P°“ Življenski prostor rastline je glo- Bolezni in škodljivcev je čedalje neiše pridelovanje pridelkov na naši godbenika točno določita kakšna binsko zelo omeien. Globoko rah- veg na poljih in sadovnjakih. Učin- obdelovalni zemlji. Vendar to le na sredstva vloži in katero delo bo ka-ljanje zemlje povečuje posevkom kov it način zatiranja ie-teh komaj podlagi organiziranega sodelovanja teri od njiju izvršil, življenski prostor v globino, ubla- najde pravočasno strokovnjak-spe- — v kooperaciji med kmetom in Ker bodo večji pridelki dajali kme-žuje sušo in močo tn s tem dviguje cialist. njegovo organizacijo — kmetijsko tom večje dohodke, obenem pa s pridelek. Za teko rahlianie zemlje [n tako dalie. Možnosti za dvig zadrugo. Oba sodelavca — koope- bodo utrjevale kmetiiske zadruge, so potrebni težji stroji, ki si jih kmetijske oroizvodnje torej obsto- rants morata imeti pošten vzajem- priporočamo našim kmečkim proiz- vsak kmet ne more privoščiti. Za- ja,-0 |e ,da uh kmet-ry>sa,meznik ni odnos. Hočemo reči. da si pri- vajalcem, da se brez pridržkov in druga na jih lahko nabav' in oprav- ne zmore izkoristiti. Zato pa mu znata pravico do svojih vlogah, eden predsodkov oprimem ponujene ro-Ija z njimi usluge kmetom. mora pomagati zadruga — sodelo- druoemu. Kmetu se kot lastniku v ke, katero jim nudi kmet'iska za- Pravilno gnojenje je dokai kočljiva vati morata. Mogoče bo mislil kdo, potrdilo lastništva in izoojnieva.nje druga v 9?d(>an.^;v^ ^do tak" zadeva, zlasti pa z umetnimi gno- da bo takšno pridelovanje dražje, njenovih obveznosti do družbe fdav- dvignili nase kmetijstvo na sodobno jili. Vsak kmet ne more biti specia- Ne! Narobe, proizvodnja se bo po- ki in slično) priznata renta za v so- raven. celoti strinjajo. ZB V LAŠKI OBČINI Vajeniška razstava bo v dvorani Organizacija Zveze borcev v laški množičnih organizacij. Vajenska občini ima 11 osnovnih organizacij. mladina se bo v tistih prazničnih v katerih je vključenih 426 članov, dneh 7 gimnazijsko mladino ude- Zveza borcev uspešno deluje. Orga-ležila pohoda na Pugled in tudi so- nizati ja je sodelovala pri zdrav-delovala pri proslavi na Pugledu. stvenih akcijah, organizirala finanč-Pripravjljalni odbor za razstavo no podporo socialno šibkim članom, pričakuje, da bo dobil pri množičnih skrbela za otroke padlih borcev ter ci ganizacijah in v podjetjih materi- sodelovala pri organiziranju podtalno in moralno pomoč, da bo raz- niških kolonij. Zbrali so tudi nekaj stava dosegla svoj namen. zgodovinskega materiala iz NOB. Prisrčno praznovanje na Šeškovi šoli V soboto, 7. marca so učiteljice, oddelek je sestavil svojo skupino, ki poučujejo na Šeškovi šoli v Ko- šopke cvetja in voščila so ponesli čevju doživele prisrčno praznova- tem ženam, ki stanujejo v našem nje. Prišle so v šolo kot vsak drugi šolskem okolišu, šolski dan. V zbornici so se z amis Vsem, ki poučujemo na Šeškovi Ijene pripravljale na delo z učenci, šoti, bo to praznovanje in delo pio-Tišino so prekinili pionirji. Kar 18 nirjev ostalo v lepem spominu. Vsem jih je stopilo v zbornico. Vsak je pionirjem se iskreno zahvaljujemo, imel v rokah rožo lončnico. Z za- Želimo, da bi ob vsaki priliki tako nimanjem smo čakali kaj bodo po- živahno sodelovali z nami, kot so vedali. Pogumno se je oglasila Kna- ob Dnevu borbenih žena. L. G. feljc Metka, načelnica pionirskega odreda: »Pionirji odreda Jože Se- v KOČEVSKI REKI ško želimo vsem tovarišicam, ki nas , učijo, dolgo let zdravja in uspeš- Na Dan zena so v dvorani pr,iznanie za vztrajnega pn t ■ kakor tudi za kočevski n h L an' °n je prišel v šport-da mo^tivostih na tako stopnjo, ona U j Potrebna posebna vadba Ipd sodstvom izkušenih trener-■ Rot marljiv študent arhitekte je večino leta v Ljubljani pa imel priliko dolbiti strokovno vodstvo pri atletskem klubu Odred. Želimo mu dobe/ napredek in da bi se dokončne uvrstit med reprezentanco za olimpiado. Turisti Ortneka so zborovali Dobrepoljski kontrasti V soboto zvečer so imeli ortneški in poljanski turistični delavci svoj letni zbor, ki so se ga udeležili v kar lepem številu. V lepo okrašeni dvorani turističnega doma y Ortneku so pozdravili gosta iz Ljubljane tov. dr. Vatovca, tajnika ljubljanske ludistične pod zveze. O vsem so se temeljito pomenili. Po poročilih društ-' venih funkcionarjev je zastopnik iz Ljubljane ugotovil kar zadovoljiv napredek in živo zanimanje vseh za turizem, ki je pri nas še v začetni fazi, vendar že na zavidljivi višini. Tudi finančno stanje je p,rav presenetljivo, do katerega jim je pomagal ObLO, kj pravilno pojmuje pomen in važnost turizma v gospodarstvu. Čutiti je tudi, da mladina odločno in pametno posega v javno življenje ter :da jim starejši nudijo vso pomoč. Tako so si na občnem zboru izvojevali primeren prostor v turističnem domu, kjer jim bo omogočeno vsakovrstno udejstvovanje; ta sporazum pozdravljamo! Ortneški mladini je bil nujno potreben primeren prostor. Turistično društvo jim je podarilo (iz svojih dohodkov tudi 20.000 din. Čeprav turističnim delavcem v Ortneku vedno nekaj zavira ureditev nove postojanke na Grmadi, jih to ne plaši, temveč so tudi letos z vso odločnostjo ponovno postavili v načrt dela za novo leto rešitev tega vprašanja in smo trdno prepričani, da bodo letos uspeli. Pozdraviti je tudi, da bo v kratkem osvetljen prehod po parku proti Velikim Poljanam, o čemer imajo že dogovor z Elektro Kočevje. Prosimo podjetje, da tq 0! m p rej el tudi res izvede. Številno članstvo tega društva je dokaz, da ljudje pravilno razumevajo poslanstvo turizma. Želimo, da bi še naraščalo in da bi sčasoma obveljalo pravilo »v vsak večji kraj novo turistično društvo«. Strelci v počastitev 8. marca Sindikalni podružnici podjetij Elektro-Kočevje in Kemične tovarne sta združeno proslavili 8. marec, Dan borbenih žetna. Osrednja točka proslave sta bila strelska dvoboja med žensko in moškp ekipo, v katerih je nastopilo po pet strelk in strelcev. V zelo zanimivem tekmovanju sta se najbolj izkazala pri ženskah Arkova z 62 krogi, pri mo- TO IN ONO LETALSTVO OD NASTANKA DO DANES 3. marca je imel podpolkovnik Novak v Kočevski Reki zanimivo predavanje: »Letalstvo v vojni in miru«. Predavanje je bilo spremljano s filmom. Tovariš Novak je bil sam vrsto let med piloti, zato je bilo njegovo predavanje toliko bolj živo in zanimivo. Predavatelj je govoril o razvoju letalstva — od leta 1903 do današnjih dni. V tem obdobju je letalstvo doseglo neverjetni napredek. Letalo se je prvič pojavilo kot vojno sredstvo v balkanski vojni) 1913. V I. svetovni vojni pa se je začelo letalstvo razvijati v poseben rod vojske. Letalstvo je odigralo veliko vlogo v II. svetovni vojni. Tovori bomb, kj so jih prenašala letala, so povzročili veliko razdejanje v Evropi, Aziji in drugje. Zato je razvoj letalstva prinesel svetu poleg dobrih stvari tudi zlo. Kljub vsemu pa ima letalstvo tudi pozitivne strani. Ena glavnih je potniško letalstvo in v zadnjem času tudi poskus osvojitve vesoljstva. Cilj bodočnosti pa je vsekakor — letalo na atomski pogon. Vsi, ki so poslušali predavanje, so bili z njim zelo zadovoljni. »TOMOS« PRIPRAVLJA V tovarni »Tomos« v Kopru bodo letos izdelali 18.000 mopedov »Kolibri«, ki so najbolj iskan izdelek te tovarne. Delajo jih v treh različnih tipih, stanejo pa od 135.000 do 155.000 dinarjev. Letos bodo izdelali še 1800 skuterjev »Galeb«, ki stanejo 280.000 din in 1600 motorjev po 175 in 250 ccm, prvi stane 340.000 din in drugi 280.000 din. Na tržišče bodo poslali tudi precej triciklov za prevoz blaga do 500 kg, ki stainejo 700.000 din. UVOZ HRANE Kako velika je pri nas potrošnja kmetijskih pridelkov nam povedo številke: poleg domače proizvodnje smo uvozili že 7 tisoč ton krompirja, v kratkem pa ga bomo uvozili še 2000 ton iz Italije in 10.000 iz Egipta. Letos smo uvozili že 5500 ton čebule, v kratkem pa pride še 1500 ton. Prav tako smo iz tujine uvozili 10.000 ton fižola; v zimskih mesecih pa smo uvozili 7 milijonov jajc. Tudi južneaa sadia uvažamo precej. Kupili smo že 7500 ton pomaranč in ravno toliko limon. žem 30 NOVIH ČLANOV V Polomu je bil pred kratkim letni občni zbor Rdečega križa. Zbora se je udeležilo okrog 60 odst. vseh članov. Iz poročil predsednika in tajnika odbora RK je razvidno, da je bila organizacija lani zelo delavna. Na novo se je vključilo 30 članov. Pri oddalji krvi je sodelovalo 10 krvodajalcev. Imeli so tud; dvoje zdravstvenih predavanj. Po razpravi o dosedanjem delu in sprejetih sklepih za bodoče delo so izvolili nov odbor. ČESTITKE Dobri Franji Bončina iz Konca vasi želijo za njeno minulo praznovanje mnogo srečnih let, družini Knavsova in Koželjeva, posebno pa mali Edi. __*____ Dragemu sinu in bratu Jožetu Žagarju iz Celovca želijo yse najboljše za god mama in sestra Fani z družino. Ženi in otrokoma pa lep pozdrav! __ * __ Ljubljeni hčerki in sestri Jožici Zidar na Reki čestitajo za njen god vsi domači; Josu in Pepci Vukelič Pa lep pozdrav! ških pa Mihelič z odličnimi 85 krogi od 100 možnih. Po tekmovanju je imela tov. Kastelčeva predavanje o pomenu praz-.uika, tov. Karničnik pa je razglasil rezultate tekmovanja in razdelil najboljšim strelcem nagrade in diplome. Skupna proslava in tekmovanje sta izzveneli v tako prisrčnem vzdušju, da si člani obeh kolektivov še želijo takih srečanj. Rezultati strelskega tekmovanja: Ekipno: ženske — Kemičlna tovarna 193, Elektro 132 krogov. Moški — Kemična tovarna 345, Elektro 275 krogov. Posamezno — ženske: Julka Arko (KTK) 62 krogov, Jožica Šafee' (KTK) 54, Marija Benčina (KTK) 45, Rozi Vodušek (Elektro) 36, Danica Ambrožič (Elektro) 35 krogov itd. Moški — Adolf Mihelič (KTK) 85 krogov, Rudi Gruden (Elektro) 79, ing. Stane Remžgar (KTK) 75, Alojz Hočevar (KTK) 68, Pavel Vesel in Jože Ponikvar (oba Elektro) 64 itd. V Dobrepoljski dolini, ki je bi'la do polpreteklih dni pretežno kmetijska, je tudi dal nov čas nov pečat. V letih po osvoboditvi sta si podala roko kmetijstvo in industrija. Res je, morda še ne bi smeli rabiti besedo »industrija«, vendar to kar imajo danes, že pomeni del tega, kar prerašča iz obrtniškega dela v industrijo. Z rastočo industrijsko dejavnostjo rastejo polproletarci v delavce, ki so odvisni in žive od vsakdanjega dela v »Stolarni«, »Apnenici«. Tem se bodo pridružili novi, ki bodo našli zaposlitev v dobrepoljski »Rašici«, katera bo dala, kakor računajo že letos prvim sto ljudem vsakdanji kruh. Staro se srečuje z novim. To niso samo nove stavbe, radio v hiši, motorna kolesa in druge pridobitve civilizacije, temveč tudi preoblikovanje človeka v skladu z novo dobo. Res je, da se to različno odraža pri konservativnih ljudeh manj kot pri naprednih. Vendar čas dela v korist naprednih idej in teženj — tudi v oddaljenih krajih. »Rašico« v Dobrepolju, obrat podjetja Rašice, smo že omenili. Za nabavo strojev obrata v Dobrepolju je odobreno iz okrajnega investicijskega sklada 20,000.000 din. Za dokončno ureditev prostorov bo morala občina preskrbeti še cca 3 milijone din. Tako bo 17. maja, na občinski praznik Dobrepolja dobrepoljska »Rašica« pripravljena za delo. Sodobnemu obratu pa bo v kontrast napol porušena železniška postaja v neposredni bližini. Sedanja postaja je res kontrast vsemu novemu v Dobrepolju. Obnova železniške postaje je še vedno na »slepem tiru« in se ne premakne nikamor. Koliko časa bo še spomenik vojnega razdejanja stal na tem kraju? Kontrasti? Želja ljudi po znanju, napredno kmetijstvo z boljšo obdelavo zemlje in visokimi hektarskimi donosi na eni strani, drugje okostenelost, zaostalost, ki se izraža v reku: »Kakor so živeli in delali oče. bom delal tudi jaz!« Da, tudi take kontraste imamo, ne samo v dobrepoljski dolini, še marsikje drugje. Kaj smo vam hoteli povedati: »novo premaga staro, čim je dozorel čas zato, čas pa zori.. .« __*___ KRVODAJALSKA AKCIJA 1. APRILA' Na Vidmu je bila pred kratkim seja komisije za krvodajalstvo. Razpravljali so o pripravah na občni zbor Občinskega odbora RK Dobrepolje, ki bo predvtidoma v začetku meseca aprila. Letos se bo začela krvodajalska akcija 1. aprila. V občini Dobrepolje je bit doslej vsako leto plan oddaje krvi presežen, zato je treba tudi letos storiti vse, da bo plrjro dosežen, če bo mogoče tudi presežen. Letos bo v dobrepoljski občini že četrtič krvodajalska akcija. Po planu je predvideno 180 krvodajalcev. Na seji so se pogovorili tudi o proslavi Dneva krvodajalcev, dne 4. VI. in podelitvi odlikovanj zlatih in srebrnih značk večkratnim krvodajalcem. D Predpisi o prijavni službi Zvezno državno tajlništvo za notranje zadeve je izdalo pravilnik o Prijavljanju bivališča in pravilnik o bivanju ter giba n, ju tujcev na obrobju Jugoslavije. V vseh krajih, Ikjer so sedeži okrajnih ljudskih odborov, je ob-vef-° Prijavljanje in odjavljanje bi-^'išča oz. bivfhja. V ostalih krajih °ra.io prijaviti bivanje osebe, ki hastapijo v gostinskem podjetju Pri zasebniku, ki ima za to dovoljenje. Prijaviti je treba tudi bi-«Vle osebe, ki se začasno mudi v ernatih in domovih ali ki so spre- na zdravljenje v zdravstvenih ustanovah. Kot bivališče se razume krai v katerem oseba stalno živi. kot kraj bivanja pa kraj, v katerem se oseba začasno mudi izven svojega bivališča. Prijaviti se morajo osebe, stal re nad 16 let in to v 8 dneh po spremembi bivališča, prijavo bivanja pa •ie treba dostaviti najkasneje v 24 Urah. Tujec, ki pride v Jugoslavijo, lahko ostane z uradnim potnim listom m vizumom 30 dni v državi. Taj-, jstva za hotranje zadeve v okraju ..-[’ko podališaio začasno bivanje na dni, najdalj pa za 6 mesecev. , 1C1 se lahko prosto gibljejo na moeju države in spreminjajo kraj liani1 8 kak0r ju9°s!ovanski držav- .Izdana je tudj odredba o jamstve- nih pismih za izdajanje vizumov tujcem, ki prihajajo v Jugoslavijo na zasebni obisk. Oseba, h kateri pride tujec na obisk, mora izdati overovljeno pismeno izjavo, da jamči za stroške bivanja tujca pri nas in za stroške njegovega povratka. NK »RUDAR« JE GOSTOVAL V nedeljo, dne 8. marca 1959, je bila odigrana prijateljski Inogorriet-na tekma med sedaj najboljšim klubom dolenjske NK »Bela Krajina« in NK »Rudar« iz Kočevja. Vreme je bilo zelo lepo, sončno in ie privabilo na igrišče mnogo ljubiteljev nogometa, ki so bodrili svojo barvo. Tekma je potekala v športnem duhu. kakih 15 minut I. polčasa so bili po igri enakovredhi. Toda v 30. minuti I. polčasa so Be-°kran jcl dosegli 1 gol. Od tega časa t *,0 .ni'h°vo moštvo v premoči. ° j kl.iub temu se rezultat do kon-av‘ P°'£asa ni izpremenil. ' po,času pa so »Rudarji« za-”)al° boliše vendar niso mogli prodreti Preko odličnih branilcev L?a fe Bela Kratf • minuti po'-casa je Bela Krajina zooet prišla v premoč in postavila končen rezultat 2:0. Vse do kraja tekme so se napadi menjavali, vendar brez zadetka v mrežo. Tekmo je dobro sodil sodnik Ivan Koleta. Dragim staršem Jožetu in Frančiški Kajfež dz Cotenca pri Fririi, kličemo k njenemu godu mnogo zdravih let, hvaležni otroci Flanči, Ivanka z družino in Tone, vsi iz Kočevja. __ * __ Dobremu atu in staremu atu Jo-žetoma Krašna iz Podpeči želijo vse dobro za jubilej hčerka Megi z mo-žcin lojzetom, otnolka Zvonko lin Marinkica. __*____ Dragi sestri Mariji Sušilo iz Zagreba, Flitvička 22, želijo vse dobro za njeno praznovanje brata Matija in Drago z družinama ter sestra Ančka. — *____ Jožetu Lavriču iz Klinje vasi želijo za njegov god vse najboljše mama. žena s hčerko, sestra Ivanka z možem in sinčkom. __ * ___ Dragemu JOŽETU MAJESTICU iz New Yorka želimo vse najboljše za njegov god in mu kličemo še na mnoga leta. Južničev! iz Barija loke in teta. — *____ Hčerki Jožici Leskovšek iz Kočev ja želijo vse najboljše za 19. rojstni dan in praznik mama, stara mama in ata. — *____ Dragemu možu in atu Jožetu Vi-dervolu iz Kočevja, hčerki Jožici in sinu Jožku želijo vse najboljše za praznik, žena oziroma mama, hčerke Dragica, Hermina, Vida in Nan-dica. __*____ Matildi Koleta iz Šalke vasi želi za njen praznik mnogo lepega, ostale pa lepo pozdravlja prijateljica Zinka Bobek. __*____ Pepci in mali Jožici Križman želi za njun praznik vse lepo, družina Križman. KOLEDAR Sobota, 14. marca — Matilda Nedelja, 15. marca — Klemen Ponedeljek, 16. marca — Julijan Torek, 17. marca — Jerica Sreda, 18. marca — Edvard Četrtek, 19. marca — Jožef Petek, 20. marca — Igor GIBANJE PREBIVALSTVA DOBREPOLJE V Ljubljani so se poročili: Godec Ivan iz Ceste 28, star 24 let in Kralj Gabrijela-Milena dz Male vasi 26, stara 24 let; Babič Alojzij, delavec iz Podgore 1, star 23 let in Mestek Angela, delavka iz Velikih Lašč 19, stara 22 let; Škoda Anton, delavec iz Male vasi 23, star 25 let in He-gler Rozalija, delavka iz Ljubljane, Gosposvetska 13, stara 24 let. KOSTEL. Rodila je Mavrovič Marija, kmeto-valka iz Kuželja 5 — deklico Amalijo. V novomeški bolnišnici je umrl Oza-Viič Alojz, kmetovalec iz Slov. Brige 3, star 57 Bet. VELIKE LAŠČE Poročila sta se: Cimperman Janez, kmetovalec iz Neredov 6, star 28 let in Nered Angela, gospodinja jz Mohorjev 1, stara 24 let. V ljubljanski porodnišnici so rodile: Žužek Ana, gospodinja iz Jakičevega 1 — dečka Antona, Pur-kart Danica, gospodinja iz Turjaka 14 — dečka Čopa, Zalar Vida, gospodinja iz Vedike Slevice 13 — dečka Ahtona, Klančar Ivana, kme-tovalka iz Pečkov 2 — dečka Zvonka, Mali Marija, uslužbenka iz Velikih Lašč 112 — dečka Dušana, Škulj Veronika, uslužbenka Iz Logarjev 3 — deklico Marušo. Umrli so: Žganjar Janez, kmetovalec iz Vintarjev, star 74 let, Zabukovec Frančiška, roj. Levstek, pre-užitkarica iz Jakičevega 3, stara 77 let in Zadnik Dušan, otrok iz Majih Lašč 33, star 7 mesecev. KOČEVJE Poročili so se: Figar Vekosjav, uslužbenec iz Kočevja, Črnometjska cesta 24, star 48 let in Skodič Hilda, delavka iz Kočevja, Črnomeljska 24, stara 28 let; Božič Marjan, krojaški pomočnik iz Kočevja, Ul. Jože tla' Šeška 13, star 24 iet in Bukovec RAZPIS Komisija za imenovanja in odstranitve direktorjev podjetij pri Občinskem ljudskem odboru Sodražica razpisuje mesto direktorja Trgovskega podjetja »LOŠKI POTOK« v Loškem potoku. Pogoji: kandidat mora imeti odslužen kadrovski rok, dovršeno ekonomsko fakulteto ali pa večletno prakso v trgovski stroki. Pismene prijave vložite na naslov: Komisija zb imenovanja in odstranitve direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru Sodražica. Rok za prijave je 1. april 1959. Nastop službe bo možen takoj. Stanislava, šiviljska pomočnica iz Kočevja, Kolodvorska 10, stara 31 let. Rodile so: Lukežič Štefanija, učiteljica iz Kočevja, Ljubljanska c. 8 — deklico Mojco. V ljubljanski porodnišnici pa so rodile: Vlašič Kristina iz Mozlja — deklico Vido, Kožar Alojzija iz Livolda 42 — deklico Alenčico, Križ Marija iz Stare cerkve 39 — dečka Petra, Hren Marija iz Kočevja, Rudnik 32 — deklico Margareto, Turk Pavla iz Kočevja, Rudnik 23 — deklico Lidijo, Antolin Marija iz Cvišlarjev 2 — deklico Zdenko, Žog ar Milena iz Kočevja, Trg 3. okt. 1 — deklico Nevenko, Smrekar Vera iz Kočevja, Roška c. 4 — deklico Tatjano, Repar Dragica iz Kočevja, Podgorska ul. 5 — deklico Eriko, Sladič Ivanka iz Kočevja, Trg svobode 47 — deklico Ivico in OsvaldTavlina iz Kočevja, Ul. Jožeta Šeška 6 — deklico Mojco. Umrla je Pavlič Marija, roj. Malnar, gospodinja iz Srednjih Loži n 7, stara 57 let. LOŠKI POTOK Rodila je Vesel Marija, delavka iz Travlnlka 21 — dečka Janeza. Umrla je Kordiš Marija roj, Koš-mrlj, gospodinja iz Reti j 63. stara 62 let. KINO JADRAN, Kočevje: od 13. do 15. marca francoski barvni cinema-scopski film »Grenka zmaga«, od 15. do 17. marca ameriški barvni film »Nenavadna pravljica«, 18. in 19. marca amer. film »Glavna ulica«, od 20. do 22. marca ameriški barvni cinemascopski film »20.000 milj pod morjem«. SVOBODA, Rudnik: 14. in 15. marca film »Vlaki gremo mimo«, 21. in 22. marca francoski film »Beležka majorja Tompsona«. RIBNICA: 14. in 15. marca francoski barvni film »Sakramenska frk-Ija«, 21. in 22. marca nemško-franooski film »Salemske čarovnice«. SODRAŽICA: 14. in 15. marca ameriški barvni film »Opustošena idžungla«, 21. in 22. marca mehi-iški film »Poslednja želja«. LOŠKI POTOK: 15. marca češki barvni film »Jan Hus«,, 22. marca ameriški barvni film »Med nebom in zemljo.« VELIKE LAŠČE: 14. in 15. marca italijanski film »Kruh, ljubezen in fantazija«, 21. in 22. marca ameriški film »Izkušnja zvestobe«. KOČEVSKA REKA: 14. in 15. marca jugoslovanski film »Naša pota gredo narazen«. 21. in 22. marca ameriški film »Ona je vedela, kaj hoče«. OSILNICA: 15. marca franc, barvni film »AR baba in 40 razbojnikov«, 22. marca slovenski film »Ne čakaj na maj«. PREDOR AD: 14. in 15. marca francoski film »Ne umira se tako«. 21. in 22. marca kitajski film »Belolaso dekle«. BROD NA KOLPI: 15. marca jugoslovanski film »Zen'ca«, 22. marca mehiški film »Ukradena sreča«. DOBREPOLJE: 14. fn 15. marca amer. barvni cinemascopski film »Princ študent«, 18. marca fran- coski film »Polnočni ljubimci«, 21. in 22. marca amer. barvni film »Dvoriščno okno«. PONIKVE: 18. marca francoski film »>Polnočni ljubimci«. DEŽURNE TRGOVINE Dežurno službo imajo: v soboto, 14. marca, od 8. do 12. ure in od 14. 30 do 17.30 ure, trgovina »Špecerija«, Roška cesta. V sobota, 21. marca ob istem času pa ima dežurno službo trgovina »Hrana«, Kolodvorska ul. PRODAM Ker se nameravam odseliti, bom prodal naslednje stvari: levoročnj čevljarski stroj »Singer«, čistilni stroj (auspucmaschina), stroj valjar za usnje (valze), omaro, nočne omarice, mize, kuhinjsko omaro, lonec za vkuhavanje sadja s termometrom, lonec za perilo, žimnice s čisto žimo, posteljo — medeninasto — kromirano, veliko zrcalo, gosli, ptičje kletke in druge predmete, ▼se po ugodni ceni. Schneider Ivan, Rudnik 32, Kočevje. ZAHVALA Ob izgubi naše drage stare mame MARIJE KOPAČ iz Koblarjev se Iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, (»osebno sle zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njen zadnji počitek. Družina kopač. _•___ Iskreno se zahvaljujem BAUCER Nuški, medicinski sestri iz Petrine za njeno skrb pri zdravljenju, požrtvovalne usluge z nasveti in za vsakodnevne obiske v času moje bolezni. Za ves njen trud ji bom vedno hvaležna. Mari ja Mrzel ZAHVALA Ob nepozabni izgubi naše žene, mamice in sestre KORDIŠ MARIJE, roj. Košmrlj iz Reti j pri Loškem potoku se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala krajevnim množičnim organizacijam za vence, govornikoma tovarišu Samsi Sn tovarišici Tončki Bartol. Nadalje se zahvaljujemo) sosedom, ki so nam polagali v težkih urah in vsem, ki so sočustvovali z nami in nam izrazili sožalje. Posebna zahvala tovarišu Stanetu Bratušu za njegovo pomoč. Žalujoči: mož Janez, sin Jože, hčerki Ivanka in Pavla z družinama, bratje Jože, Lojze in Tone z družinama ter ostalo sorodstvo!. Izdaja In tlaka ČZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Matiji Cetinski — Uredništvo in upravi v Kočevju, Ljubljanska cesta 14 % telefon 3-89. Naročnina je 400 din, polletna 200 din in je plačljiva * naprej. Za Inozemstvo je 800 din, oziroma 2,5 ameriškega dolarja. Tekoči račun 600-713 1-265 pri KB, podružnica za Kočevje. — Poštnina plačana v gotovini, Št. 12 »NOVICE«, 14. marca 1959 Stran 4 f. Iz Stare cerkve \r i„, „ po praznovali. Zveza ženskih društev HOVEGA SPOMINA. Sdj T61 V Stari filmi' ki so bila dobro obiskana, je skupai z društvom prijateljev Kašni IšIIl MSI iislif V. M. la najlepše zahvaljujejo. Franca Trpina s polmihutnim mol- druga leta lepo uspela kom. Po poročilu o delu RK je slelila razprava. Govorili so o potrebi raznih tečajev — zdravstvenih in kul- taSzffvsfvfnoTošve^ode: tok s^dtleL^ števHo^a-' 800 din za enodnevno delo. javnost itd. ran 17. februarja 1945 umrl v par- j tizanski bolnišnici v Sremski Mi-! trovici. IGNAC DEJAK Rodil se je leta 1920 v družini j Odbornik nhr n t D , x . nov- Med ostalim je bil na zboru po- štor, kjer bi imeli sestanke. Sedaj -1e čin kapetana in bil komandant peljan v internacijo v Terviso, po-seznanii j w moca.r- Je dan tudi obračun prostovoljnega de- imajo sestanke v šoli ali v gostilni Belokranjskega odreda. Bil je do- zr.eje pa v Padovo in na Rab. Po 9 Ložin Hr,h,h h arexb‘XalC1 la v ,etu 1958- Pri delih — kopanju kar pa ni primemo. Mogoče bi se ber eian Komunistične partije. Pa- mesecih internacije se je vrnil do-« elektriko V b''zn" bodočnosti jarkov za vodovod so prispevali va- to uredilo tako, da bi uredili pro- del je 16. avgusta 1944 v Kumrovi mov, kjer je nadaljeval delo za Os-v ... °' . , ščani Vasi in Potoka 2600 ur, kar štor nad gasilskim domom, Delo bi vasi‘ Pri Koprivlniku. Prav tisti čas vobodilno fronto. Dne 15. januarja! e ike težave za zdravo pitno vo- predstavlja vrednost 200.000 din. S stalo kakih 150.000 din, člani SZDL 80 odpel jali Nemcj njegove starše 1945 [je bil ranjen ter na posledicah srresMr ctss sr nMmsv ,mern*l,,°v Nemait- =. sansk ssr m -, *. ■»*“vodovod od Stare cerkve do Kuzelič prispevali 3254 prostovolj- Govorili so tudi o steljnikih. Leta lav_ski družini v Srednji vasi pri ten vasi. nih uir, kar predstavlja vrednost 1926 so bili stelniniki raizmeieni in Loškem potoku. Nekaj let pred voj- Samtarnj inšpektor, Franc Šilc, je 291.900 din. postavljeni, .so bili meijniki Med no se -le Preselil v Kočevje in delal srednjega kmeta v Blatih Dri Do-, seznam! ljudi s pomenom cepljenja Na zboru so sprejeli sklep, da bo- zadnjo 'vojno so bili načrti stelnji- na ža9>- Leta 1942 .1e Sel v parti- ,eni' vasi- Po končani osnovni šoli I otrok proti Inalezljivim boleznim.. do člani SZDL tudi v tem letu so- kov zamešani, kar je ostalo do da- zane v IX- brigado. Udeležil se je se Je izučil mesarske obrti iin za-Potem je prikazal film »Dolg ve- delovali s prostovoljnim delom. Iz- našnjih dni. Te stvari je treba ure- raznih borb, med drugimi tudi borbe P08**'1 v Kočevju kot mesarski po- roSoJi? 5?V,°r''.kau° važna 'e kri za kopali bodo jarke ža vodovod v Vasi diti čim prej in meje steljnikov za Turjak. Oktobra 1943 je padel m°čnik- , . , rešitev življenja bližnjemu in film Ln popravili vsa vaška in gozdna po- vnesti v mape. v borbi za Rakitno. Po okupaciji Jugoslavije leta 1941 se je takoj vključil v narodnoosvobodilno gibNnje. Julija 1942 pa j« stopil v partizane in padel kot borec J Za >>0r dojenčkov«. ta. Sprejet je bil tudi sklep, da bodo Člani so se pritoževali, češ da so Lansko leto so imeli v Stari cerk- morati tisti, ki se ne bodo hoteli prizadeti, ker je zemlja nepravilno vi štiri zdravstvena predavanja s udeležiti dela,- plačati v denarju ' ijSflšos* POSREDUJEJO Rada bi vedela kak obratovalni bas ima pošta v Kdpevju in kdaj se lahko še odda pismo, da bo isti dan odpremljeno? M. S., uslužbenka, Kočevje Od 16. maja do 15. septembra je letni čas in pošta je odprta vsak dan od 8. do 13. ure in od 17. do 19. ure, zimski čas je od 16. septembra do 15. n a ja ib pošta ;jy odprta od 8. do 13. in od 16. do 18. ure. Vsak dan od 6. do 21. ure pa lahko kupite znamke in oddate vse vrste pisem in brzojavk, na okencu telefonske centrale. Vhod je pri zadnjih vratih v prvem nadstropju. Poštni nabira lnik na stavbi pošte praznijo vsako uro in nazadnje točno ob 17. url. Vsa ta ,pošta •e še isti dan odpremi. Nabiralnike v mestu praznijo ob pol enajstih in pol petih. Nabiralnike ina Rudniku, Dolgi vasi, Mahovnliku in drugod pa izprazni pismonoša ob rednem obhodu. Ob nedeljah izpraznijo nabiralnik na pošti ob 9. Mri ib pošta gre z vlakom, ki odpelje ob 10.35. Pisma lahko oddate tudi v poseben nabiralnik poštnega vagona, ki pride v Kočevje ob 7.52 in stoji na železniški postaji do 18.05. __*__ Mlada sem še, pa že zelo nesrečna. Po obrazu in pod nosom mi poganjajo vidne dlačice in ne vem, kako naj jih odstranim? »Nesrečna« (Svetujemo Vam, da greste v Ljubljano in vjprašate za nasvet v kateremkoli kozmetičnem salonu. Če gre za trdožive dlačice, ki bi se kljub barvanju še videle, pa pojdite k zdravniku >in Vam jih bodo s posebno električno metodo za vselej odstranili. Samo pogum, pa bo Šlo. __*__ Sem uslužbenka in sem gmotno vzdrževala svojega fanta-študen-ta. Bila sva zaročena in dala sem mu zlat zaročni prstan, te dni je naredil izpite, odpotoval v drug kraj in se ne zmeni več zame. Ati lahko zahtevam, da mi vrne vsaj prstan? Vaša naročnioa iz Ljubljane. Imamo slovenski pregovor, ki pravi: »Kar je dano, je v zemljo zakopano.« in verjetno nobena sodlnija ne bo mogla dosti pomagati. Pišite mu in če Vam ga vrne, ga dajte fantu, ki Vas ne bo pustil na cedi-lfu! * * * Sem polkvalijiciran ključavničar pa bi rad opravil izpit za kvalificiranega oziroma pomočnika, kakor se temu pravi. P. K., Kočevje Če že 5 let delate kot polkvali-ficiran ključavničar, napišite prošnjo za opravljanje privatnega izpita na vajenski šoli in po teh izpitih čez prvi, drugi in tretji letnik, se lahko prijavite za pomočniški izpit. Zberite voljo in šlo bo! __*__ le pet let poznam fanta in nameravam se z njim poročiti. Razumeva se dobro, moti me le to, da izredno veliko kadL Prav zaradi te okolnosti večkrat resno razmišljam, ali naj se z njim sploh poročim ali ne. M. M. Nase mnenje: odkrito in na miren način mu povejte to, kar vas teži. Mislimo pa, če ste ga lahko prenašali pet let, pa le ni tako hudo. Sicer pa malo počakajte, kajti po poroki bo moral Vaš mož kajenje znižati na minimum, saj družinska blagajna bo verjetno v Vaših rokah, ljev skozi vas Hrib. Da, žrtve so -pa- števila udeležencev. oeoeoRORORoeoRCDeoRoeoeoeoioacDioeoECDeGi K RUDOLF RUS Rodil se je 2. IV. 1912 na Pppži, prt ŠTEVILNE SO BILE ŽRTVE, KI SO JIH NAŠI KRAJI DALI ZA SVO- ___________ _________________ BODO IN BOLJŠE ŽIVLJENJE. PRI- Kočevski Reki v obrtniški d;*Jžini OBČUJEMO NJIHOVE KRATKE ŽIV- Takoj po okupaciji Jugoslavije sc Dan žena so tudi v Dobrepolju le- LJENJEPISE V POČASTITEV NJI- je vključil v delo Osvobodilne fronte in podpiral narodnoosvobodilne! ZA 8. MAREC V DOBREPOLJU O nalogah na zboru v Vasi - Potok v Osvobodilno fronto ter jo podpiral po svojih močeh. borbo. Po kapitulaciji Italije je šel v par- i tizane in meseca oktobra padel pri Rakitni v boju z Nemci. IVAN RUS Rodil se je 14. aprila 1909 v obrt- j niški družini na Preži. Ko je kon-j čal osnovno šolo, se je posvetil te- | Potrebovali bi tudi primeren pro- Ko je dopolnil 17 let, je šel ju- sarskemu poklicu. Po okupaciji Ju- j nija 1942 v partizeine, v belokrajn- goslavije se je takoj Vključil v osvo-ski odred. Bil je izredno hraber in bodilno gibanje, kjer je aktivno so-požrtvovalen borec ter se kot tak deloval. Zaradi izdajalstva ;je bil j izkazal v številnih borbah. Dosegel že meseca junija 1941 prijet in od- ' _______ JAKOB ŠERCER klasirana. Klasiranje j’e bilo izvr- Rodil se je 20. 2. 1905 v Ribjeku. 97 1Q.„ , , . šeno že pred 130 leti. Na hrvatski V borbj za kruh ga je pot zanesla .j. p v rbl strani so to vprašanje že ugodno v Kočevje, kjer se je zaposlil kot rešili, na slovenski strani Kolpe pa rudar. JOŽE SELJAK se zadeva nikakor ne more spraviti Po kapitulaciji Italije je stopil v Rodil se je leta 1914 delavski dru-iz mrtve točke. partizane v IX. brigado. Bil je v žini v Kočevju. Po okupaciji Jugo- adca* so zaključni z obširno raz— borbi zb Turjak in inato pri Rakitni, slavi ja s© jo vključil v narodno* pravo o pomenu in namenu koope- kjer je padel kot borec 9. oktobra osvobodilno gibanje, septembra 1941 racije v kmetijstvu. 1943. leta. pa je stopil v partizane v Kočevsl® batal jon. Še istega leta je padel n« T-)^ —— 7 —. T'A________________ v hrvaškem v borbi z ustaši. rroslave Dneva zena FRANC SKODA ŽENE V ORTNEKU oriteala borbo žena pred vojno za Rodil se je leta 1910 v Marinč* V turističnem domu so se zbrale Pridobitev pravic in vlogo žena po vasi pri Grosuplju v družini malega Številne žene v/ širše okoliice da osvoboditvi. Potem so nastopili šol- kmeta. Ker ni bilo doma dovdU proslavijo svoj praznik. Sprav! »ki otroci; peli sp in deklamirali. k^ha-.š‘-ilno družbo si je na- nost je dala našim ženam možnost, s Pevskimi točkami so nastopile tu- sel zaslužek v Borovcu, kjer si Je da tudi one odločalo v politik1 -n d* mladinke. Proslave se je udete- ustvari1 lastno družino, gospodarstvu. žilo veliko ljudi, 'ki so bili! s 'pro- . Takoj po okupaciji Jugoslavije se j Pionirji in pionirke Poljanske šo- slavo zelo zadovoljni. JvjUČil,v N0Bter podpira! 0s' j le so pod vodstvom svojih učiteljic vobodilno fronto. Septembra 1. 19 I Ud novembra 1958 prejemam vas dale, med temi tudi imenovani in pripravili zbranim mamicam pira v TUDI V POLOMU LEPA PROSLAVA !e 8el v partizane. Do leta 1944 .1* tednik »Novice« in sem zelo zada- še drugi; bili so mučeniško umor- ganljiv spored, saj smo opazili mar- Tudi v Polomu smo lepo proslavili bl1 v Kočevskem rajonskem odbo- Voljen z njim. Prinaša vse aiktual- jeni na Taboru in pri Mrtalosu. sikatero solzno oko. Pozdravljene so praztnik žena 8. marec. Na prire- tu, potem v XII. brigadi XV. di- nosti tamkajšnjega področja, kar je Članek v zadnji številki »Novic« bile tudi od množičnih organizacij. d‘tvj so poleg šolske mladine sode- , lle vodnik. kjer je marcu pa najbolj zanimivo zame osebno, opisuje tudi delo tovarišici Ivanci- Razvila se je nato prisrčna domača lova le tudi žclne same. Ljudje so 1943 Padel v borbi z Nemci rt1 je zadhja stran lista »Kot žrtve ste čeve z Gore. Da, resnično je bila zabava. Žene so se pogovarjale o se udeležili proslave v lepem številu, belogardisti v Strugah, padli v borbi za nas«. Več tovarišev ena najbolj zavedlnih aktivistk tega vsakdanjih težavah ter d veselih in ° pomenu praznika je govorila uči- JOŽE rlAUSTEINER f poznam in všeč mi je, da pisec ka- območja. Poznal sem jo kot tako že srečnih doživljajih v njihovih dru- teljica Miheličeva. Ženam so daifi Rodi, ip ,pta 1q9- „ Tphariu > kor tudi organizacija, ki obravna- prve dni NOB, ker sem bil povezan žinah. ' šopke v spomin na njihov praznik. CpHu v uradniški dr,,5 n, Po ' vajo te objave, vedno misli na dra- z njenim sinom Slavkom, s katerim Prav iz sj-ca želimo, da bi naše p° proslavi so žene organizirale končani osnovni šoli in nh.Jkoval g ocene žrtve, ki so kakorkoli da- sva se večkrat sestajala in reševala žene pomembno posegale tako v po- majhno zakusko in zabavo. Ob tej airrinazHo v Cdl i„ J. ,h tvi rovali svoja življenja za izgon oku- razne naloge, ki jih je prinesel on Htično kakor tudi v gospodarsko Priliki so obujale spomine' na dlni L'šev ' Kočevie Z nndsHeval I Patorja ter odvzem oblasti kapita- in naloge, ki siem jih prejemal od življenje in tako pomaga,le k na- Pred vojno in med njo, ko so žene štuiii KočeViu ' 1 j Vas pri Fari Bralec iz Kranja nam piše dietičnemu sistemu in za boljšo bo- Vrtačlnika in Stanka Turk. predku naše socialistične domovine, veliko prispevale za osvoboditev do- gBSSSSŠSHI Knjigovodski tečaj v Kočevju kor “S S6x nanote vPra8am: V Kočevju deluje sekcija, ki ima Sekcija knjigovodij vabi vse tiste L,™ pr‘?a dogodka, zakaj med nalogami tudi skrb za strokov- ki se za tečaj zanimajo, na sestanek’ tovariš n i if ' n * 80 'mi^a no vzgojo knjigovodskega kadra. ki bo v ponedeljek, dlne 16 marca tovarišev Rudolfa Bartola, Antona v ta namen nmam>,ra epkciia ig-ig oh iš „ h . , iD- marca li-reKuva ~oa,je rra Mikoliča in Jurasovega Korleta, ki trimesečni tlčaj knjigovodstva J Sčevjtf #Pu9,ed<< Centa tedružini na MaH Slivnici za- otrok na žagi. drugih. Le nekaj bi pripomnil. V predzadnji številki »Novic« je objavljan članek o delu in smrti tovariša Mirka Kordiša in se nehote vprašam, zadeli, in sicer dva v državni loteriji nota n a noiitv^v I,1 c.uvv<^ v. Vm.140 v po 50.000 din in eden v zadnji že- t t ^ lezničarski loteriji 40.000 din. Kar “hy d'ne 26v -ianuarj! lepo! Radi bi, da obišče tudi nas v 945 v Kortah na Koroskem' Ortneku. »c« EDVARD BARTOL Rodil se je 14. 3. 1907 v delavsl' , SOŽALJE^ družini v Kočevju. Ko !je končal Izrekava gjoboko sožalje Francki osnovno šolo se je zaposlil še kot Im rl mi irtlni nn lini! Pl.'._ - .. Izvedbo tečaifl cn ■ , - radi bridke izpube ljubljene sestre Že leta 1942 se je vkl jučil v na- jn.ii___.materialno ?e Pepce Lah, ki je preminula pred rodnoosvobodilno gibanje. Po ka- vi trenutku, ko se je pomikala "ko- "Večaj bo po potrebi začetniški in pftudl V ted-ni V C,®Xe'andd- Pokojnici pituiač[ji" nalije" je” ‘^topn v^parid- !^a^“„,^i^h v(>dite- nadaljevalni, kar bo odvisno od prizadevanje sekcije knjigovodu! saj !“ lV,tU.ji ze.m,ji' zane'. v Ix- brigado. Udeležil se je je tak tečaj koristen za vsa pod- land, Ohio. T M . . -.1» ““"••J -' ---- » Ul {JUL/. VJUrilCill sc J ndZenhio Angea Drobnič' Cleve- raznih borb ter 21. 11. 1943 padel v borbi z Nemci na Vrhu pri Fari. 40 let zgodovinske poti Revolucionarni valovi delavskega Sibanja v Jugoslaviji v letih 1918 do 1921 in dalje so zajeli tudi našo lepo ribniško dolino. Delavski razred, tedaj še maloštevilen, se je tudi v Ribnici vključil v nepremagljivo armado svetovnega proletariata, ki je stopil v borbo za preobrazbo tedanjie družbe in njenih odnosov. Tudi delavci ribniške doline so zahtevali pravično družbeno ureditev in tako začeli lomiti tradicionalna načela slovenskega klerikalizma, ki je prevladoval v ribniški dolini. Pod zaščito starega obdobja in njegovih nazorov so po končani prvi svetovni vojni prevzeli oblast klerikalni veljaki, k; si sploh niso mogli predstavljati', da hočejo sedaj to imeti tudi bajtarji in delavci. Zato so se vladajoči krogi takoj povezali z ostalo jugoslovansko burfuaziio in pričeli preganjati KPJ tud; v Ribnici. V Ribnico se je iz Rusije vrnilo več vojnih ujetnikov, ki so se borili na strani boljševikov - in prinesti duh Velikega oktobra tudi v ribniško dolino. Kako sta buržoazija in njena oborožena sila žandarme-rija gledali na delavsko gibanje, nam pripovedujejo naslednji dokumenti: V. Orožniška brigada 3. četa, 1. vod. Postaja Ribnica VI. št. 810 16. aprila 1920 g Ribnica OKRAJNEMU GLAVARSTVU V KOČEVJU Stavka delavcev v Ribnici. Se poroča, da bodo začeli delavci na »Cigterni« in parni žagi v Ribnici Anton Petrlin in drugod 60 oseb z 17 aprilom 1920 stavkati in sicer radi povišanja dnevnice. Gori imenovani plačajo delavce 5 K na uro in 4 K 3 vrste (ženske) 3 K na uro, ako delajo čez uro imajo 50°/« poviška. Prosim potrebne ukrenitve. Komandir postaje, narednik Ivo L. Rutar Stavka, ki jo omenja ta dokument, se je v resnici začela. Delavci Opekarne v Ribnici so stopili v stavko. Več kot deset dni so Imeli delavci zasedeno tovarno in v njej držali delavske straže. Žandarmeri-ja je zato prosite okrajno načelstvo v Kočevju za vojaštvo in pomoč, ker se je bala neredov in revolucije. Delavci v Opekarni so zahtevali povišanje plač, izenačenje domačih delavcev v plači z italijanskimi delavci, ki so bili tedaj v Opekarni, pa so bili bolje plačani. Domači delavci so zahtevali, da se zaposlijo še vsi ostali domači delavci, ki so bili brez dela. Delodajalci so sprejeli vse te pogoje delavcev in tako se je potem stavka končala. Delavski razred ribniške doline je spoznal, da se je potrebno za svoje pravice boriti. Delavci so se zavedali kakšna moč je svetovni proletariat, zato so se tudi borili. Volitve v ustavodajno skupščino leta 1920 so v Ribnici potekale v boju za uveljavljanje delavskega razreda na političnem polju. Pri teh volitvah je bil kot čuvar volilne skrinjice KPJ Nosan Alojz iz Bukovice št. 26. Vsa klerikalna in nacionalna reakcija buržuazije je z veliko propagando nastopala proti KPJ in njenim predstavnikom. KPJ je v Ribnici pri teh volitvah dobila od 90 do 100 glasov. Upoštevajoč, da je imel klerikalizem v ribniški dolini absolutno premoč' je bil to velik uspeh KPJ. Zaradi stavke v Opekarni in volitev v ustavodajno skupščino leta 1920 je Nosan Alojz iz Bukovice v Opekami izgubil delo in v Ribnici ni mogel dobiti nobene zaposlitve. Pri delodajalcih je bil zapisan kot komunist in prevratni element, zato ga niso hoteli nikjer sprejeti na delo. Pozneje je dobil delo v rudniku v Kočevju, Sledila je Obznana in zakon o zaščiti države, ki je KPJ postavila izven zakona. Za komuniste so nastali težki časi. Kako je vladajoča bur-zoazija zasledovala komuniste v ribniški dolini, nam pričata naslednja dokumenta: Postaja Ribnica 1. vod 3. četa, 1. bata! V. orožniška brigada VI. št. 59/1 pov. 29. julija 1921 v Ribnici. OKRAJNEMU GLAVARSTVU V KOČEVJU Na pod’ani tamkajšnjega naročite ? dne 26. 7. 1921 št. 97/pr. se sledeče poroča: Prostorov komunističnih društev in gostiln ni v tuk. okolišu. Na podlagi zanesljivih poizvedb in testnega poznavanja komunizma sumljivih agitatorjev je dne 28. 7. 1921 pri mizarju Ivanu Češarku z Brega št. 24 fn Francu C varu z Brega št. 20, občina Ribnica, patrola sestoječa iz narednika Ivana Rutarja In orožnika Ivana Grudna v prisotnosti dveh občinskih odbornikov z ,Brega, občina Ribnica, poduzela hišne preiskave in osebne raziskave, rti še pa v njih prostorih nič pomembnega našlo. Pri Ivanu Češarku je patrola zaplenila 4 ostre naboje., Češarek pravi, da je naboje 7 letnemu sinu Andoljšku Janezu z Brega št. 28 odvzel, ko se je isti z njimi na Vasi igral. Podpisani se je o zadevi prepričal, zagovor odgovarja resnici. Nadalje je patrola narednika Vincenca Dernulca in kaplarja Avgusta Skamena v navzočnosti župana Antona Kluna iz Bukovice št. 6 pri Rudarju Alojziju Nosanu iz Bukovice št. 26, občina Dane, tudi poduzela hišno raziskavo, katera je bila tudi brezuspešna Drugi komunizma sumljivi agita torji v tuk. okolišu podpisanemu niso znam, ako bi takšni voditelil v rajonu uskrsnili, se bo proti njim strogo po zakonu postopalo Komandi* postaje: narednik Ivan 1. Rutar Postaja Ribnica 1 vod 3; 5eta 1- bataljon V. orožniška brigada VI. štev. 1050 27. avgusta 1921 Ribnica OKRAJNEMU GLAVARSTVU KOČEVJE Temeljem tamkajšnjega naloga z dne 24. 8. 1921 štev. 10040 se po- roča, da je prišla soproga bivšega komunističnega poslanca Milana Le-meža, Mara Lemež, s triletno hčerko dne 22. 8. 1921 na Breže, občina Jurjeviča, k svojemu očetu Ivanu Rusu za nekaj časa stanova- > tt Mara Lemež je bila dne 26. 8-1J21 od patrole narednika Iveri8 | Rutarja m orožnika Franca Voljča j po njenemu možu vprašana, izpove- ! da!a. le- _da je njen mož pred -tedni odšel na Gorenjsko in se ni: vec vrnil, s pripombo, da če se V 8 dneh ne vrne, da bo pisal. Milan Lemež se z Gorenjskega š< : ni vrnil in kakor njegova žena trdi-njej tudi še ni pisal. Kolikor se je moglo iz nemški*1 časopisov posneti, se nahajata bivš* komunistična poslanca Milan Leme* in Vladislav Fabjančič vže v Nemški Avstriji. Komandir postaje: narednik Ivan L. Rutar Došlo Okrajno glavarstvo v Kočeviu Dne 2/9 1921. Št. 132/pr Po vseh teh udarcih, ki jih j* 1 doživljala KPJ, je njeno delo v rib' niška dolini po letu 1921 zastalo, h' pa prenehalo. Borba delavskega ra*' deda se je nadaljevala v drugih oblikah do zmage naše ljudske revolucije. (Se nadaljuje)