Novice izhajajo v Ljubljani || 1 1 • 1 • 1 • v A 11« i • • T¥ i I • • 1 i t i y f i krajih zemlje, nar obilnisi blizo mertviga morja u H. Costa y ki je ga daje je gosp gospodarskih rečeh že marsikako Judeji najde. Imenuje se tudi zemeljna ali ju- hvaljeno knjigo spisal, razodel svoje mnenje: kak dej s ka smola. se d pot ? tlak a Xajverjetniši je ta smola ostanek razkrojitve čne oase od pra vij mnogoverstnih rastlín in morebiti ravno tistiga iz- prid vira, kakor zemlji no olje ali nafta. b del o vati ? y k d mlj ve s Ta smola, nekoliko premogu podobna, je cerna, ski deželi Gosp. pisatelj 5 ? včasih rumenkljato ali černkljato - rujava ; terda mastnosvitla, neprevidljiva. Dobiva se u kroglatih ali grozdnatih koscih, tudi drugim rudam vtisnjena ali primesana ? namenil svoj svet Kraj tu nimamo tacih sila veličili kmetij kakor v druzih deželah, da bi se ne dale z naje tega razvidi, da delavci obdelovati. kar vročini, pri kteri voda vre 23 □ m i I j a h poljá je vec kot 73.000 posestnikov ? se raz top i. Lahko se vname, gon s presvitlim pie menam in moćnim duhám, ter veliko saj zapustí. novejši dôbi se je asfalt tudi na Angleskim Francoskim in drugod najdel. in čez 120.000 ďavku podverženih zemljišnih de !ov ali parcelj; al v množili druzih deželah našega cesarstva imajo posestniki take sila velike kmetij 9 stva i/va, da po uupia» iji/iii uani, o i\iti u ou jjujiiu] emljiša obdelovali, jih sedaj nikakor ne morejo s d pra vij tlaki s ktero so poprej Pervi so bili Francozi, ki pred 15 leti so za- pridom obdelovati, ker je dnína previsoka čeli to smolo za mnogotere gospodarske potrebe vsem tem še delavci dobiti ne morej 1 • à • ÏA 1 V • t 11 1« • j %T I II« i «1 I l « V « * pri rabiti. Dan današnji se sploh rabi za mazite v ? kot palivo p ci ji i v u . kelje, tema m a i v « zjo. /it/iiz/jju nui naivui u a wu v tatiu uczjciíiii vciiivu /iCtiiijlS iicuu— Posebno je pa asfalt predobro gradivo, lípo- delanih obležalo in da bo potem zguba na vse straní Nasledki tacih okolj ne morejo drug cerna barva za železje itd. kakor da bo v tacih deželah veliko zemlj biti neob ? trebujejo ga tedaj í. za pokrivanje hiš velika Dva pomočka sta pravi gosp. pisatelj s ■ • /-ki pu rv i i v «. 11 j ^ iii£3 , r/v« om - jritivj piaaicij - o 2. za ob oke od zunej pre vie či, in jih tako kterima bi se dalo ti zadregi veličili kmetijstev v vode obvarovati uteernila y bi skozi zidovje noter vkapljati okom priti, in ta pomočka sta: ali prevelike zein y ljiša na manjši kose raz deli ti in jih na drobno 1 i • 1 • • ^ V , 1 ■ M m prodati, ali pa jih v naj em (štant) dati. 3. u z avez o kamnja pri obokih; 4. tla u kletih, podzemeljskih hrambah in po vlažnih krajih sploh na suho djati, posebno tam- na drobno bi ne bilo obćinstvu v škodo Razkosenje velicih zemljis in njih prodajanje kej kjer se imajo razne tekočine (vino y ako ? pivo in druge) u njih hraniti to razdrobljenje neizmerno ne tako male kmetijice na dan ne prišle bilo, da bi po ktere le tem ne 5. za dlažbo (tlak) ulic, javnih prostorov, . mogle gospodarja in družine njegove pošteno re dvorišc itd. ska m zmeša ta namen se asfalt z drob ni m pe diti ^ a a ui mj m t o d ^ ih převleče CJV/ Li 111 1111 Utljt«, ktera po tem gladka kakor po mizi in jako terdna postane. Kaj prijetno je po ? in ž njim zemlja, veliko trumo beračev imeli. » • • 1 I 1 XT V • 1 1 • Y f 1 t V « nazadnje namest premožnih kmetov le takim tlaku hoditi, tudi JH^eliko veliko boljsi kot tako razkosevanje brez konca in kraja, je: dajati zemljiša v najèm (štant, tak tlak na cestah arendo), kar je skušnja po množili deželah že dav vozove sterpel, kar pa ne more. Asfaltni tlak za nej poterdila; zato misli gosp. pisatelj, da bi v ta hodiša se vidijo u Beču, Gradcu in po druzih mestih. cih deželah, kjer prevelike zemljiša iz pomanjkanja voziti bi se bilo dobro ako Ker pa pravi asfalt ni ravno dober kup so delavcov neobdelane in puste ležé da bi gospodar, kar bila za zdaj ima zemljis začeli u met no ga napravljati. U ta namen so černo edina pomoč v tem, smolo, ki po vkuhanju premogniga katrana zastane, od več, jih dal za več let v najèm rabiti začeli. Skušnja je pa učila, da taki umetni binajemnik v pridelkih najemšino asfalt (kunstlicher Asfalt), če lih naravnimu zlo kor je n^ Laškem (Lombardsko-Beneškem) in na 11 V t v t t 1 V f 1 1 \ I i f I II i 1 I t 1 • 1 1 \ v t proti temu, da odrajtoval, ka Dalmatinskem, deloma tudi v ilirskem Primorju podoben, na sončni vročini se omehca, kar se na ravnimu ne primeri. Le poslednji je tedaj za dl a- Tirolih in nekoliko tudi v nadvojvodstvu Austrian žbo in pokrivanje vselej gotov in stanoviten. na skem navada « ) se ve da bi se najemstvo (Pacht Dobi se v tiskarnici gosp. Jož. B laz nik a v Ljubljani po 30 kr. system) moglo osnovati po posebnih razme-rah vsaktere dežele. Več o tem, kako so zlasti na Benečanskem, Furlanskem in na Angleškem najemstva osnovane, popiše gosp. pisatelj v omenjenem koledarju, kterega bi želeli v rokah vsih velicih posestnikov, da bi prevdarili o ti zadevi dane nasvete in jih pretresli po svojih okoljšinah : ali se dajo vpridkme-tijstvu i zgotovi ti ali ne,—da iz dobrega namena izrečena mise! ne ostane glas vpijočega v pušavi, in bi se še le takrat ne spoznala, ko bi že utegnilo ^prepozno" biti. Dosihmal so, kar je nam znano, leZagrebške „gospodarske novine" podale svojim bravcem v převodu omenjeni sostavek; rado-vedni smo , kaj bojo naši sosedje o tem nasvetu rekli. Iz nove gojzdne postave vodila, po kterih gre tarifo gojzdne škode sostavljati, in škodo povračevati. §. 1. V ustanovljevanju tarife za povračila gojzdne škode je treba les tako ločiti, namreč ali: 1. v derva (les za kurjavo) ali 2. les za stavbo in izdeIke, (deblovina , celot-nina, hlodi, les za razne priprave, mašine itd.) Ti poglavni versti lesa je treba daljej ločiti po bažah lesa, kakor je kje ta ali una važuiša, pri če-mur naj se pa vse tište baže, ki so blizo enake vred-nosti, v en razdelak jemljejo , in po njuni drugi last-nosti zopet razdeliti v a) najboljšo, 6) srednjo, in c) najnižjo versto. Za vsakega teh pod - razdelkov je treba po tem srednje gojzdne cene nastaviti, in sicer enkrat za en kubični čevelj ali pri prav niskem kapu lesa tudi za več kubičnih cevljev samega lesa, odštevši stroške oklestenja in sekanja, in drugič za mere v kraju navadne. Cena perve verste naj se obraća na stojeći in sploh na tak les, ki se da lahko za celotnino preceniti, prištevši stroške obdelovanja, če jih je kaj. Cena druge verste velja za posekáni in že oklesteni les , če se zavoljo pre-delanja in zavoljo ođpadkov več ne more meriti kakor celotnina. Les, ki bi ga kdo ukradel med obdelova-njem in obravnovanjem, je tako čislati, kakor da bi bil že čisto oklesten in obdelan. §. 2. Srednje cene druzih gojzdnih pridelkov, če se v kraju za gotov kup prodati zamorejo , naj se tudi v navadnih merah, z dobitnimi stroški vred, in brez njih nastavljajo. Tarife naj daljej obsegajo navadno dni no pro-stega delavca , obstoječe voznine in vrednost enega orala paše , po poglavnih razredih dobrote. §. 3. Ako se ukrade les, toda se verhi, veje ali mladike ne odsekajo ali odtergajo, in mladje ne odjemlje ali poškodje, je treba škodo vsikdar po tarifni ceni povračevati. Po ti ceni je plačevati: 1. po enkrat ali enojno za a) že posekáni ali oklesteni, ali za bližnji posek odbrani ali po naključbi na tleh ležeći ali odlomljeni les; b) za suhe ali do dobrega zarnorjene , po tem tudi za rastne drevesa in rante ali late, če se vzamejo po samič iz gostega gojzda , in če niso posebno drage sorte, od ktere bi se le tu in tam kako drevo našlo ; cj za izkopane štore, če se s tem narejene luknje zopet zaravnajo, in če niso bili štori potrebno za branilo, in se tudi ni bilo nadjati, da bi iz njih mlado drevje pognalo. 2. Po pol drugikrat, za: a) rastne drevesa in rante, in če se dvé ali več njih vzamejo eno zraven druzega iz gostega gojzda. in se s tem samo ena praznina naredi, ali če se po-samezne drevesa iz redkejšega gojzda vzamejo; Ô) za raztresene prihranjence in poveršnino in za les posebne vrednosti, pa vender ne prav primerne ka-kovosti, ki se v gostem gojzdu Ie tu in tam najde; c) za izkopane štore , ce je samo nekaj pod 1. našte- tih olajšev. Po dvakrat (dvojnato), za : a) rastne drevesa in rante, če se dvé ali več njih. eno zraven druzega iz redkejšega gojzda vzamejo. ali če se jih vzame toliko iz gostega gojzda 9 da se s tem več kakor ena praznina napravi ; bj za raztresene prihranjence in poveršnino, ali za les posebne vrednosti in dobre kakovosti , ki se le tu in tam najde; * c) za izkopane štore, če ni nobene izmed olajsav pod 1. naštetih. Za les (ki se rabi za stavbě in izdelke) pa ne ve-Ijajo tarifne cene kakor samo pri enojnih plačilih. Kadar se poldrugi ali dvojnati znesek placuje, je rajtati presežek samo po ceni najboljših derv. Ce je kaj stroškov za izpravljanja, jih je gojzdnemu gospodarju vselej posebej poverniti. (Dalje sledí.) i Življenje slavnih Sloyanov, XIV. , , /<>. M. Appendini. Omenimo tukaj moža, ki scer po rodu ni bil Slovan, kipa zavolj lj ubave do slovanské zemlje, na kteri je bival, in do slovanskiga naroda, med kterim je živel in kořistil, popolnoma zasluži, da njega epomin med Slaveni hvaležno se ohrani. Franc Maria Appendini, mašnik reda pobožnih sol, bivši vodja in nadučitelj blagorečnosti u Dubrovniku, je bil mož visoko učen in glasovit, ki, gledé na jezik slavenski in dalmatinsko-dubrovačko slovstvo, si je bil velike zasluge pridobil. Akoravno ptujic — rodu je bil iz Piemonta — je bil med ilirskimi Slovenci z enako iskreno gorečnostjo za blagor naroda slovanskiga nadušen, s kakoršno nekdaj Dobrowsky pri čeho-slavenskih bratih. Trudil se je bil verlo o podučevanju sebi izročene slovanské mladine, pa pismeno tudi dělal, kar je bilo na korist novi domovini njegovi. Tako je leta 1808 dal pervokrat na svitlo slovnico ilirsko (horvaško-dalmatinsko), poklonivši jo ta-dašnjimu ravnitelju Dalmacije, maršalu Marmontu. Ti glasoviti vojskovodja ni bil samo hraber vojak, temuč tudi ljubitelj učenosti, in sam visoko učen mož. Imel je on slovanski jezik, gledeč na njegovo notranjo vrednost in nezmerno množino narodov, ki ga govoré, posebno za vojaški stan za najpotrebniši. Zatorej je on dvé leti pozueje, ko je bil zapoveditelj Ilirije, u Ljubljani za svoje viši častnike učilišče slovansko bil utemelil pod imenom : Schola p alatin a si a vica. Appendini je postal eden naj izverstniših pisateljev u Dubrovniku. Dal je na svitlo: Pripovest od staroveč-nosti in slovstva Dubrovničanov u dvéh delih u talian-skim jeziku pod naslovam: Notifie istorico-critiche nulle antic hita, storia e lettera-tura de Ragusani. Ragusa 1802—1803. 2 vol. 4. Verlo razsvitljeni mož naučil se je z velikim tru-dam temeljito vsih slovanskih narečij, ter posluževal se jih z nenavadno marljivostjo tako u dogodivšini ilirskoj, kakor u jezikoslovju slovanskim. Poleg tega pa ni manje prekrasno u svojim materinskim , to je, laskim jeziku. u latinskim pa tako izverstno in zveršeno piša', da med naj slavniše taiste dobe pisatelje ga uverstiti i k i branit zamoremo. Umerl je Appendini 7. grudna leta 1834. Naj 6 i granice, i da ćete se pošten podnieti i s onu stranu granice po volji obadva cara. Nećete plaćati nikakvog danka, osim onoga, što će trebo bo verli ptujic lep izgled lastnim sinam matere Slave! J. S. vati za komu m d plaću ih na d hiah 1 7 hiah, i za ostale troškove i Slovanski popotnik # 8 Budući da će serdari od nahiah i vèrhovni serdar primati platj u, tako ce morati paziti, da narod nebude terpio ni— kakovo nasilj i zato će biti lično odgovorni. Kako budete izviestjeni od ovoga proglasa, treba da mi vV Vsakemu svoje!" Po tem geslu „popotnik" rad dostavi k naznanilu v 101. in 104. listu i. 1. zastran obćnega derž. zakonika", da gosp. dr. Krajne k hia odgovori, za da ja mogu vaše odgo 1 9 učenik „občnega ? misli podnieti mome slavnome caru. Toliko je, što ja vama mogu proglasiti, i za da budete dati mojima recima cielu vieru, podpisivam svojeručno i derž. zakonika" v slovenskem jeziku na vseučelišu Gradčkem ima velike zasluge o tem vazném delu, in če jih „popotnik" v tistem naznanilu ni v misel vzel delà , se je to zgodilo le, ker je bolj na dognanje in na pospešenje dolgo dolgo željno pričakovanega natisa mislil, kakor na vse g. izdelovavce njegove Na povabilo Ljubljan. slovenskega dr už t va, kteremu gré čast, da je to delo sprožilo, sta bila s pripomočjo mnogih gosp. pravoslovcov začetnika tega delà rajnki gosp. Maž gon in gosp. Cigale, ki staž veliko marljivostjo dodělala pervih 602 paragrafov; za tema je gosp. dr. Krajne zakonik přestavil od §. 621 do 1502, in zra- pečatim mojim muširskim pečatom Iz taborn u Martiniću 1853. Subota 10. sieenjapo sèrbski. Omer faša, mušir i seraskier sve vojske turske v - ^ J ( * u Europj. dajo; Omer paša Cernogorskemu knezu obrok do 31. januara, da se pomisli. Al Cernogorci so se že davno pomislili , ker je vsim dobro po-znana stara pesem (jz 11. pevanja Gunduličevega Osmana): V tem proglasu ven omenjenih tudi naznanilni patent in prikrajne Gdie kopito Konj turački jednom stavi: Da to miesto viekovito Neporaste već u travi. pazke ? ter je celo delo předložil potem vis. c. k. mini 5 sterstvu pravosodja, ki ga je za izverstno spoznalo pred natisom pa v pregled in popravo gosp. Ci gal et u izročilo, ki je delo iznovega pretresel in doverěil za na-tis. Prav ljubo nam je, da zamoremo „vsem hvalo dati, kterimhvala gré", ker v tako važnih slovenskih knjigah kakor je omenjeni „zakonik", naj se véjo vsi domorodci Vsled tega odgovor dali. si more vsak misliti, kakošin so mu 5 Novičar iz slovanskih krajev ? Iz Tersta, na pustni dan. Pri nas delo počiva, 1 šegi poslednje dni pred ki so si prijazno roke podali, dodelati ga Or ¥ v Od raz glasa, ki ga je izdal Omer paša na in vse se trudi po stari laski pusta veselo dokončati. Vè* živ je korso Çvelika mestna ulica). Stotero vozov derdrá gor in dol in od vsih strani Cernogorče omenile poslednje „Novice", zanimivo da bi se vernili pod tursko oblast ? so letí sladkorni drobiž v obraz deklicam in se y Ker bo mnogim bravcem listi proglas brat[, od besede do besede, kakor ga je Omer paša na Cernogorce poslal, ga podá iz Zagrebških „narodnih novin" slovanski popotnik čitateljem svojim : razumeli ga bojo lahko. Bo ve y tako koliko centov ^ospem y da je ž njim vsa ulica posuta. se ga je zmetalo in za koliko forintov ! Našemanih za-kritih in odkritih šem jenatisuče, ki uganjajo norce na vsako vižo , ktero se člověk le misliti zamore y po ginalni proglas takole : Cernogorci ! Glasi se ori- Jei° vriskajo, žvižs:ajo in plešejo, ropotajo in rožljajo, oblečeni v naj čudnišo in silo smešno obleko vsih naro-dov, vsih stanov; polovica města, bi rekel, jev šemah. Neki opaki ljudi medju vama, koji su vas varali, i koje Terst je danes zares podoben velki norišnici! ste slušali, i neki drugi, koji su vas s hitrostju i silom nagnali, da zabacite pravi put, i da oružje podignete protiv slavnoga va sega cara . pozvaše na vas jarost carsku i njegove čete. Vi ste sad vidili carsku moć. 0 ni, koji su pametni, biti ce dobro razsudili, da se nemožete oderžati. Budući vi naši sugradjani, nismo iskali ni jednu kaplju vaše kèrvi, i vi ste krivi sami onoj, sto se je do danas prosula, i onima štetama, što su propatile vaše kuće. Koliko je velika moć našega slavnoga cara, veća je još njegova milost, i videći ja, da vi nemožete odolieti mojoj Pa pustimo predpustne zmesnjave in norcije. Povém Vam bolj važno in veselo novico, da je naš slavni Kose ski, kteremu je tru i za domovino dolgo in hudo bolezen zavdal. se že toliko bati y y da bi nam ga nemila smert vzela. Hvala okrepčal, da se ni več Bogu ! Prijetno je tudi gotovo vsacemu domorodcu slišati, da se na tukajsnem gimnazii verii gosp. učitelji močno vojsci, naredio sam na sve strane, da vas netuče, a to sam učinio za odoliti od vaših kucah nova zla po želji mojega slavnog gospodara. Oni, koji se pokažu neposlušni, ja ću ih silom dovesti na pravi put blagonaklono. Zato na ime mog cara s ovim proglasom dajem vam na , a one, koji se pokoju i predaju, primit ću trudijo za slovenscino in ilirscino, kterih se tudi ucenei priduo učé ; pa tudi gosp. bogoslovci se marljivo v šoli ilirščine učé in so vsi uneti za dusno omiko; naročení so na več severo-slovanskih in na vse jugoslavenske časopise razun enega slovenskega. znanje: 1. 2. Kao što dosad, tako ćete i odsad imati slobodu viere i bogoštovja. Neće vam biti učinjeno ni jedno nasilje, no samo će se uvesti jedno uredno vladanje, kako mi je zapoviedio moj slavni gospodar. Ostati će nahie, kao što i dosada, i na čelu svake biti će postavljen jedan serdar, kojega ćete vi isti odabirati medju odličnim plemenima, koji će zavisiti od skadarskoga vezira. 3. II osveti kèrvnoj dogadjala su se ubojstva, to se neće unapred tèrpiti. % 4. Ako se podložite carskoj milosti, biti će vam dana prava kao ostalim podanicima carstva, i tako će vam biti slobodno hodati kroz sva miesta našega carstva, i tèrgovati i raditi. I oni, koji budu hodili, da tèr-guju kroz ostale deržave strane, uživat će pokroviteljstvo carsko po susčestvujućim ugovorima. .5. Nahodeći se vi na granici carstva, jednako , kao što ćete z Postojne 7. febr. M. Tišti Rabi Hirš Dâne- ki je zadnjikrat v letu 1847 v Ljubljani svoje čuda prodajal, na priliko, da je v vsacih hebrejskih bu- mark kvah f če jih tudi poprej ni dil besede b pamet poved stevilo vers ako mu gledavci le st ran in pa tic povéjo itd., je letos o začetku pusta tudi nas obiskal in svojo umetnijo razkazoval. Ker pa so „Novice" že takrat njegovo čudodelnost na m 1 pervi ogled zares nekako oti y po p ki člověka a v i m e r i se ne prederznem 1 kaj več o njegovih čudih porečete, kakor ste takrat „Ra vam govoriti, da mi ne bitu" rekli „pojdi rakom žvizgat !" Pustim tedaj „ H in povém vam raji zvečer večkrat pi , da smo se přetekli pust ob nedeljah iv dobro imeli in marsiktero veselo uro v postenem radovanju dozi veli, za kar gré nar veči uživati carsku milost, morate se obvezati, da ćete vierno hvala časti vredni gospé udovi Doxat j ki nam ja prijazne sobe v svoji hiši brez plačila odperala, da smo tombolo igrali in jo tudi enmalo zaplesali. Pa tombole tudi niso bile brez dobřena namena ; enkrat so Doxa- ških in svajcarskih begúnov. raj posilja velike armade na mejo Austrianska vlada še zrni- , in kakor ,?Terž. cas." pravi, bo še le 18. tega mesca vsa skupej ; vradni čas tovi dobrovoljno podarili lepe reci, za ktere smo igrali, niki francoske in posebno pa angleške vlade hvalijo ti in kar se je v igri skupilo , je bilo namenjeno kupiti krepki postop Austrie ; tudi v knezii Serbski se zbujajo Napoleon je pomilostil 4312 iz glasi za Černohorce. Postojnski mladini muzično orodje, da borno tako Po-stojnčani sčasoma svojo muziko imeti zamogli. G. Gotts- dežele pregnanih; pa imenitnih mož ni med temi, berger, ki je za našo šolo že veliko dobrega storil, dosti pa ťantov po 14 in 15 let starih; eden pregnan je sprožil tudi to misel, po kteri se je en večer v ome- cov je celo se le 10 let star.—Ko sta se na dan po njeni namen 62 Ker cena vina vedno roke césar in cesarica v cesarskem ženitnem vozu pe • v • visji gre, staja ceravno nabralo. vrednoët njegova vedno manjši po ljala je padla cesarska krona od voza, ker je bila pre cviček se po gostivnicah že po 20 krajc. toči slabo přibita, — cesarica seje zavoljo tega zlo prestrašila, so začeli po mnozih krajih o la rije napravljati y in ker misli, da je to kak pomén 6. t. m. so spet več V Londonu je taka tudi pri nas jo je g. Leban napravil, ki nam kaj okusno imenitnih moz iz stranke pravednega kralja za per li; pivo (ól) kuha. Kar je pri gosp. Lebanovi olarii po- nektere so kmalo spet izpustili. sebnega, morebiti edinega vodnjak , kterega si je napravil in po kterem za na Krajnskem, je Artezki megla, da noc in dan goré svetilke po ulicab. olarijo potrebno dobro vodo dobiva, Ker so njegove kleti (važna potreba za dober ól) tudi dobre, se sme pričakovati, da bo nova olarija prav dobro spod rok šla. Ker se pa tudi žalostnih novic ne smé med veselími zamolčati, vam povém: dva člověka sta v okolici zmerznila. Se bote čudili to slišati, ker je letošnja zima tako mehka (več kot 9 stopinj mraza nismo celo zimo imeli), pa je vendar taka: en hlapec je naši zmerznul na Gaberku poleg Senozec med 22. in 23. ja blizo Postojne ponoči med 2. in 3. fe nuarom drugi bruarom; oba dní je mrazila silna borja. Novičar iz mnogih krajev Nov cesarsk patent, veljaven za vse austrianske kronovíne razun vojne granice, doloci tarifo hranil za vsake sorte reci, ki se pri sodnijah shra sine nijo (položijo) ; hranilšina za položníje (Depositen) se ravná ali po vrednosti shranjene (položene} .|H|H řečí času shranbe , ali pa samo po času shranbe. m po Uriidan smopovedali, da pri vsaki nižji realni soli se ima učil nica za rokodelske učence (Lehrlin or • i • viti ? n a p r a- danes dostavimo , da na tacih hvale vrednih učilnicah se imajo le take reci učiti, ki zadevajo splošno omiko učencov, in pa take, po kterih se zamore vsak fantza- stran svojega rokodeistva veci vednosti pridobiti.—?)Ter-žaški časnik" je iz Dunaja zvedil, da se bojo ceh i (cunfti) prenaredili; ali je kdo pripraven mojstersko pra víco zadobiti, bojo razsodevali sodni možje (mojstri). v • ZI C. k. ministerstvo denarstva je ceno solí za pitanje vine na Laškem po ni žalo, in scer je za Beneško postavilo tarifo na 12, za Milansko na 15 lir (dvajse-tic) cent. — Prekucijska stranka je 6. t. m. v Milani iznovega poskusila prekucijo sprožiti ; pustno nedeljo popol-dne je namreč neka truma, orožena s stileti in samokresi, napadala posamne vojake in oňcirje po ulicah in nektere clo do smerti ranila; ali kmalo so jo zasačili, in ker se ljudstvo Milaneško nikakor ni vdeležilo hudodelnega po-četja , je bilo ob 8. zvečer že vse pokojno in je tudi pokojno ostalo; izmed 80 vjetih je 8. dan t. m. nagla sodba 6 obesiti, 3 pa vstreliti dala. — ïz Cernogore ni novega; zadnje dní januara je turška armada še zmi- nič raj na svojem městu stala 5 knez Cernogorski © in strica njegoya Peter in Juri so bili na Ce ti nju; da bi bil razpor vstal, ni res; to pa je po med Cernogorci kak i* Terž. časn." gotovo , da je mogel Omer paša 3000 Albancov in Skudarcov iz svojega tabora v Spuzu spo-diti, ker mu niso bili pokorni ; pri vsem tem se zamore turška armada, ki Cernogorcem nasprot stojí, na 50.000 šteti ; tudi majhne topove ( kanone") je dal Omer paša in osli na goro napraviti, z namenom , da jih bojo mezgi tovorili ; v turski armadi je.več ogerskih, poljskih, la Stoj í na skali terdni Grobnik, Pon osno gleda na dolino, Ki se poklanja spřed globoko. Na dalječ sijejo zidovi, Slavenske hrabrosti spominek, Sovražnikov pa groben kamen Ki so pustili duše tukaj I nam brez konca slavo dali. i y : i J 1 Pae Tepi so zidovi beli, Paó světla je na gradu streha! Snegovi to so na planini} Rumeno solnce z verha sije. Al koliko je ta lepota, Memo lepote , ki je notri! Ni se na serbskem ne bulgarskem, Ni se na ogerskem i ne slovenskem Ni se razcvetla taka roža, Ko Zlata v gradu tem je cvetla Jedina hćerka Radoslava, Ki je knežval nad Vinodolom Nad Vinodolom i sosesko. Ko raste jela med borovjem> Ko. skače serna po dolini, Takova Zlati je podoba. Spod čela rosno solnce sveti Iz lica mila luna sije, Bajilo sercem čudovito. Ogrinja svilo dragoceno, Po svili biserje i zlato, Lepota iz dežele rajske. Ni dolgo svetu nepoznana Slo veča deklica ostala; Od Vinodola se raznese V sosedne kraje govorica I ko bi jo trošili vetri, Se hvala Vinodoljke zale Od severa do juga pravi. Kamor se razglasuje slava, Lepote take, tako čudne, y y Se vzdigajo snubacev trume. Prostora v gradu pomanjkuje , Veliki dvori so pretesni Přejeti goste imenitne, Ki vrejo sèm od vetrov štirih. I kakošni so to snubači.' Baroni, grofje, ilahni knezi, Mog očni zlatom i gradovi, Ponosni svojimi junaštvi, I razglašeno slavo dedov. Vsih žlahnikov so cvetje bili, Kjer se ne derzne nikdor med-nje Ki ni enak po slavi, blagu. Poklanja sîednji se globoko. Vsak zna medeno govoriti, Vsak tudi med besede sladké Dari umetno mesa drage. (Dalje sledi). y