o p i s iE Iz Tolminskega. V 1. št. »Učit. Tov.« brati je na prvej strani, da se je osnovalo več »novih šol po goratih krajili Goriške«. Ta »gorati kraj Goriške« je gotovo mislil gosp. pisatelj Tolminsko. — G. pisatelj sara priznava, da nima potrebnih statističnih dat iz Goriškega. Tega so krive nekatere osebe, katere ne marajo, da bi kedo pisal in razpravljal o šolskih, zlasti pa učiteljskih zadevah po listih. — Meni je znana ena sama šola — na Libušnjetn —, ki se je premenila iz šole »za silo« v redno šolo. Torej samo ena. Znano pa je, da je prenehala šola za potovalnega učitelja Reka-Ravne, ker ni hotel "prevzeti gosp. P. te zelo težavne službe z letno plačico 300 gold., 80 gold. stanarine in 100 gold. potne doklade. Ene učiteljske moči manjka tudi na štirirazrednici v Kobaridu. Z zadnjim dnem 1. 1886. odstopil je tudi g. Ant. Urbančič na Grahovem od učiteljstva. Za Grahovo je odločen g. Miklavič, dozdaj v Bolcu. Tam bo torej zopet manjkalo ene moči. — Na Tolminskem imamo torej eno samo štirirazrednico in sicer v Tolminu, 2 trirazrednici v Bolcu in Kobaridu, 2 dvorazrednici v Cerknem in na Srpnici, v Volčah in na Mostu (sv. Lucija) poučuje poleg učitelja tudi g. kaplan po 5 poldnevov na teden; 12 jednorazrednic: v Soči, Breginju, Sedlu, Kredu, Drežuici, Podmelcu, Otaležu, na Grahovem, Št. Viški Gori, Karunem, Libušnjem in Livku; šole »za silo« so: v Novakih, Jagerščah, Šebreljah, Tribuši, Eočah, Nemškem Eutu, Stržiščih, Oblokah, Podbrdom, L)geh, Borjani, Starem Selu, Čezsoči, Logu, Trenti, na Pečinah, Ponikvah, Bukovem, Idriji pri Beči, Trnovem. Vikarjata Orehek in Poljice sta brez šole, ker ni tam duhovnov; dalje ostane najbrže vse leto brez pouka pridružnica Tolminska na Lubinji zarad bolehnosti učiteljeve in Otaležki gosp. učitelj ima odpust za tri mesece. Slednjih dveh tudi ne nadomestuje nihče. — Jeli pri nas res napredek glede števila ? — Marsikedo je radoveden, kaj je krivo tolikemu pomanjkanju učiteljev? To pa prepustim čast. bralcem »Tovariševim«. Iz Trsta. V ponedeljek po novem letu se je tii pri sv. Jakobu slovesno otvorilo in začelo otročje zabavišče, katero »Edinost« primerno imenuje »narodno trdnjavo«. Tej prekoristni novi napravi želimo srečo in uspeh 1 Iz Harij. (Zahvala.) Slavno društvo »Narodna Šola« je naši šoli poslala raznega šolskega blaga, za katero se lepo zahvaljuje šolsko voditeljstvo. Iz Knežaka. Podpisani izreka v svojem in v imenu uboge šolske mladine slavnemu odboru »Narodne Šole« za pusluno mnogovrstno šolssko blago najtoplejšo zahvalo. Pin, oadučitelj. Iz ZagTadca. Za mnogo šolskega blaga in krasen zemljevid »Palestine«, kar je »Narodna Šola« za mali donesek tukajšnji šoli doposlala, izreka najprisrčnejšo zahvalo in »Bog plati« ! Iyn, Vrancic,Anton Vrančič, župnik in predsednik krajnemu šolskemu svčtu.učitelj, Iz Kameniškega okraja. — Da se bodo mogle plače ljudskim učiteljem po Kranjskem prej ali slej zboljšati, tega niti ne dvomimo. Pred vsem treba se bode ozirati na 3. in 4. učitelja na čveterorazrednicah. A tudi se bode moralo pomagati onim selskim učiteljem, ki imajo le po 400 gold. letne plače. Kako naj bi preživel omikani človek sebe in družino svojo v današnjih časih z enim gold. na dan! Kje pa je obleka, drago obuvalo itd. ? Ni torej čudno, ako večina naših selskih učiteljev dan na dan bridko toži, da komaj, komaj vegetirajo! Pa kje vzeti novcev, da bi se zboljšale učiteljske plače? — Gosp. Batog nasvetoval je v prvi številki letošnjega »Učit. Tovariša« nekaj prav pametnega, namreč, da naj se povikša davek pri žganji. In če se to uresniči, potem so učitelji na Kranjskem na konji. — Žilibog, da je istina, da se te »strupene vode« vedno več in več popije! Sicer so jeli snovati »družbe treznosti«, a dvomimo, da bi te zatrle šnops. Zatorej bi res najbolje bilo, ako se povikša davek temu strupu. Ako se to zgodi, odprt bo našim gg. deželnim poslancem bogati vir, iz kojega prav lehko zboljšajo uoiteljske plače. Radostno torej pozdravljamo dobrohotni nasvet gosp. B a t o g a 1 Naj bi ga pač naši gg. deželni poslanci ne prezrli 1 Prijatelj ndroda in učiteijev. — 0 zavratnem napadu sporoča se iz Kamenika »Laib. Ztg.«: Zanikrnež Leopold Pečar iz Vidma domd strelil je pred malo časom na Dolskega učitelja g. Henrika Bizjaka skozi okno, ko je ta s svojo soprogo pri mizi sedel. Svinčenka je šla v mizo, in ni bil nobeden poškodovan. Pištola, s katero je malopridnež strelil, prišla je orožnikom v roke, hudodelec pa je ušel. — Taka je hvaležnost sedanjega hudobnega sveta! Iz Ljubljane. Iz deželnega zbora v 30. dan dec. preteč. 1. Poročilo finančnega odseka o proračunu normalno-šolskega zaklada za 1. 1887. Poroča poslanec prof. Šuklje tako-le: Slavni deželni zbor! Pinančni odsek pretresal je po deželnem odboru izročeni proračun normalno - šolskega zaklada za 1. 1887. ter poroča o njem tako-le: A. Potrebščina. I. Aktivitetni prejemki učiteljev. Po izkazu c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 11. maja 1886. 1. znašalo je število javnih ljudskih šol v vojvodini Kranjski vsega skupaj 278, 472 učiteljev. Te številki treba nekoliko zvišati, ker se je tekom druge polovice tekočega leta nekaj šol na novo ustanovilo, dočim so se nekatere druge šole z novimi razredi pomnožile. Od učiteljev, službujočih na javnih ljudskih šolah izvun Ljubljane, spada 28 v I. kategorijo z letno plačo 600 gold., 136 v II. kategorijo z letno plačo 500 gold., 140 v III., 143 v IV. kategorijo z letno plačo 450, oziroma 400 gold. Na mestnili šolah ljubljanskih službuje sedaj 13 učiteljev z letno plačo 700 gld., 8 učiteljev z letnimi 600 gold,, 2 podučiteljici z letnimi 500 gold., poleg tega 3 pomožni učitelji z remuneracijo 400 gold. Pri tej priliki bodi omenjeno, da je visoko naučno ministerstvo, rešujoč priziv deželnega odbora proti odredbi c. kr. deželnega šolskega sveta zastran odprave podučiteljic na ljubljanski dekliški šoli, v toliko ustreglo intencijam slavnega zbora, izraženim v XIII. seji z dne 13. januvarija 1886. 1., da je z odlokom z dne 16. oktobra 1886 1., štev. 13473 odločilo, naj ostaneti tudi za naprej dve p odučiteljski službi na opominanem zavodu. Eazdelitev izvun Ljubljane službujočih učiteljev glede plač se v obče ujema z raztnerjem, koje je zakonito uvedeno po §§. 38. in 39. deželnega zakona z dne 9. marcija 1879. 1. (dež. zak. štev. 13). Kar se tiče tangent, spadajočih na učiteljske službe, katere so 1. 1886. z nova bila ustanovljene, oziroma bolj dotirane, ne da bi se bilo skrbelo za pokritje v proračunu, postavil je deželni odbor doticne svote v potrebSčino 1. 1887. Finančni odsek pa, sodeč da gre v proračun postavljati izključno to, kar je v istini prouzročeno po potrebščini, oziroma zakladi dotičnega leta, sklenil je nasvetovati slavnemu deželnemu zboru, da se te svote izbrišejo iz proračuna. Pokrijejo se naj iz prihranjenih interkalarov in v kolikor ti ne zadostujejo, iz gotovinskih preostankov deželne blagajnice. 1. Deželni odbor predlagal je plače učiteljev z 216G40 gold. ali po odbitku prihranjenih interkalarov za 1. 1887. v znesku 5000 gold. samo z 211640 gold, — kr, Pinančni odsek pa nasvetuje: a) za šolski okraj črnomaljski 12926 gold. menj za 200 gold. ker se šola v Božjako vern in drugi razred v Podzemlji baje še ne otvorite 1. 1887.; b) za šolski okraj kameniški 15100 » menj za 63 gold., ker se je sicer učit. služba na Brdu iz IV. postavila v III. plačiluo kategorijo, za to se pa drugi razred na Goričici tekom 1. 1887. ne bode odprl; c) za šolski okraj kočevski neizpremenjeno . . 24250 » d) za šolski okraj kranjski neizpremenjeno . . 20050 » e) za šolski okraj krški neizpremenjeno . , 19900 » f) za žolski okraj litijski 16150 » menj za 113 gold., ker se ni nadejati otvoritve jednorazrednice v Prežganji tekom 1. 1887.; g) za šolski okraj logaški 16200 » v e č za 450 gold., ker se je šola naČruem V r h u pričetkom šolskoga leta 1886/7. razširila v dvorazrednico; h) za šolski okraj ljubljanskega mesta . . 14900 » več za 600 gold., ker se na mestni dekliški šoli mesto pomožne učiteljice postavi redna učiteljica z letno plačo 600 gold.; i) za šolski okraj Ijubljanskaokolica . . . 19700 » menj za 230 gold, ker je iz proračuna izbrisati tangente za zadnji kvartal 1886, spadajoče na šolo v Hrušici in Šiški; k) za šolski okraj novomeški neizpremenjeno . 18550 » 1) za šolski okraj postojinski 25613 » več torej za 113 gold,, ker se bode šola v Trnovem pričetkom šolskega leta 1887/8. razširila v čveterorazred. ter namestil nov učitelj s 450 gold. letne plače; rn) za šolski okraj radovljiški neizpremenjeno . 13850 »  vsega skupaj . 217189 gold. ali po odbitih interkalarih, katere je finančni odsek proračunil s . . . 5000 » skupna svota . 212189 gold. katero finančni odsek nasvetuje za pokritje učit. plač. 2. Dopolnilne doklade k plačiim neizpremenjeno po pred- logu deželnega odbora s 1600 gold. 3. Službene doklade neizpremenjeno s 16420 » proti lanskemu proračunu več za 1192 gold. 4. Opravilne doklade, iu sicer nasvetuje finančni odsek: a) za okraj črnomaljski 708 gold. menj za 13 gold., ker odpade tangenta zaBožja- kovo in se zmanjša funkcijska doklada za Podzemelj; b) za okraj kameniški 920 » menj za 5 gold. vsled zmanjšane tangente za šolo na Goričici; c) za okraj kočevski neizpremenjeno .... 1320 » d) za okraj kranjski 1155 •» e) za okraj krški 1100 » f) za okraj litijski 920 > — kr. — kr. — kr. menj za 8 gold., ker odpade tangenta za Pre- žganj; g) za okraj logaški 910 gold. v e č za 20 gold., ker se je šola na Č r n e m V r h u za en razred razširila; h) za okraj ljubl janskega mesta neizpremenjeno 540 » i) za okraj ljubljanska okolica . . . . 1105 » menj za 14 gold., ker je odtegniti tangenti spa- dajoči na zadnji kvartal 1886 pri šolali v Hru- šici in Šiški; k) za okraj novomeški 1190 » več za 30 gold. zarad novo ustanovljene šole v M a 1 i V a s i; 1) za okraj postojinski 1505 » v eč za 25 gold. vsled razširjenja trnovske šole; m) za okraj radovljiški neizpremenjeno . . . 840 » skupaj . 12213 gold. — kr. proti proračunu deželnega odbora več za 35 gold., v primeri z lanskim proračunom več za 4199 gold. Uzrok nenavadno velikemu zvišku iskati je v prvi vrsti v potrjenem deželnem zakonu , s kojim so se voditeljem jednorazrednic dovolile opravilne doklade 30 gld. 5. Opravilne dopolnilne doklade neizpremenjeno s . . . 175 gold. — kr. 6. Stanarine neizpremenjeno 2418 > — » 7. Dotacije neizpremenjeno 2771 » — » skupaj . 247787 gold. — kr. tedaj v primeri s proračunom deželnega odbora več za 584 gold., proti lanskemu proračunu več za 9419 gold. ali če se prihrani pri interkalarih tako proračnnijo kakor lansko leto, več za 12419 gold. V očigled tako pomenljivemu naraščanju šolskih troškov, izvirajočih po aktivitetnlh prejemkih učiteljskega osobja mora finančni odsek le nujno priporočati slavnemu dezelneuiu šolskemu svetu, da se pri ustanovi novih šol in pri razširjatvi uže obstoječih kolikor le mogoče ozirati blagovoli na neugodni flnančni položaj dežele Kranjske, katera skoraj ne bode več mogla zmagati bremena, prouzročena po troških ljudskega šolstva. II, Remuneracije in pripomočki. 1. Za vzdrževanje šol za silo neizpremenjeno 3000 gold. proti lanskemu preliminaru več za 800 gold., ker se je več šol sa silo na novo ustanovilo in so se remuneracije za dotično učiteljsko osobje deloma zvišale. 2. Za pouk v kmetijstvu neizpremenjeno . . 1500 » 3. Za pouk v ženskih ročnih delih . . . 1200 » več za 200 gold., ker dosedanja svota 1000 gold. ni več zadostovala rastočim potrebam, 4. Za pripomoči in podpore neizpremenjeno 1900 » 5. Za neobligatni pouk slovenščine na večrazrednih nemških in nemščine na večrazred- nih sl o venskih ljudskih šolah neizpremenjeno . . 600 » 6. Remuneracije za substitucije . . . 1300 » več za 500 gold., kar je razlagati iz remuneracij onih ljudskili učiteljev, kateri pri veronauku nadomestijo duhovnika. 7. Stalne re m uneracije neizpremenjeno . . 5978 » kajti dasiravno odpade pomožna učiteljica na slovenski de- kliški šoli v Ljubljani, se vender ne predrugači konečna številka, ker treba na I. mestni deški šoli drugega pomožnega učitelja. 8. Za ekskurendn i pouk neizpremenjeno . . 810 gold. skupaj . . . 16288 gold. — kr. proti proračunu deželnega odbora več za 700 gold., v primeri z lanskim proračunom več za 1300 gold., kar se dii opravičiti z ozirom na posamezne naslovne številke. III. Penzije za učiteljske vdove neizpremenjeno .... 764 gold. 16 kr. IV. Miloščine neizpremenjeno 357 » 50 » V. Različni troški neizpremenjeno 450 » — » vsega skupaj . . . 265646 gold. 66 kr. katere flnančni odsek nasvetuje kot skupni znesek potrebščine normalnošolskega zaklada za 1. 1887. B. Zaklada. I. Aktivneobresti lieizpreuienjeiio 3847 gold. 20 kr. II. Doneski neizpremenjeno 17416 » 95 » mimo lanskega proračuna več za 2654 gold. 70 kr., ker se je več pro- računilo pri doneskih iz zapuščin. IIT. Eazlični dohodki neizpremenjeno 205 » 25 « skupni znesek zaklade . . . 21469 gold. 40 kr. v primeri s proračunjeno potrebščino . . . 265646 » 66 » kaže se primanjkljaj . . . 244177 gold. 26 kr. ali okroglo . . . 244200 » — » za katerega je razpisati 10 % naklado za normalno-šolski zaklad na vse direktne davke (ordinarij z vsemi državnimi prikladami) po vsej deželi. Tako uredjeni davki so po razkazu računskega departementa c. kr. flnančne direkcije z dne 20. aprila 1886. 114/R. D. 1. Zemljiščni davek 629800 gold. 2. Hišnorazredni davek 139700 » 3. Davek od hišnih najemščin 216302 » 4. Pridobnina 125275 » 5. Dohodkarina 305168 » skupaj . . . 1416254 gold. tedaj znaša 10 % priklada za normalno - šolski zaklad 141625 gold. 40 kr. ali v okrogli svoti 141600 gold. in po odbitih 1000 gold. za elementarne nezgode 140600 golcl. — kr. tedaj se kaže konečni pri manjklj ej . . . 103600 gold. — kr. ali v primeri s proračunom deželnega odbora več za 1307 gold., nasproti lanskemu proračunu in njegovemu nepokritemu primankljaju 97721 gold. več za 5879 gold. Finančni odsek predlaga torej: Slavni deželni zbor naj sklene: 1. Proračun noraalno-šolskega zaklada za 1. 1887. s potrebščino 265646 gold. 66 kr. z zaklado 21469 » 40 » in s primanjkljajem 244177 gold. 26 ki\ ali v okrogli svoti 244200 » — » se odobri. V pokritje tega primanjkljaja pobirala se bode 1. 1887. 10 % naklada na celo predpisano svoto vseh neposrednih davkov, tedaj zlasti od rednega zneska z vsemi državnimi prikladami vred pri zemljiškem, pri hišnorazrednem in pri davku od hišnih najemščin, pri pridobnini in dohodkarini po vsej deželi. Nedostatek v znesku 103600 gld., kateri se potem še pokaže, naj se po krije iz deželnega zaklada. 3. Deželnemu odboru se naroča, pridobiti sklepu pod točko 2, Najvišje potrjenje, 4. V podrubrikah 1., 2., 3., 4., 6., 7., 8., rubrika II. »Potrebščina« dovoljuje se c. kr. deželnemu šolskerrm svetu revirement po dogovoru z deželnim odborom. 5. Dovoljuje se, one potrebščine normalno - šolskega zaklada za leto 1886., katere so nastale vsled veljavnih naredeb deželnega šolskega sveta in deželnega odbora, pokriti iz blagajničnih zastankov leta 1886. (Dalje prih.) — Tukajšnji cerkveni list »Duhovni Pastir« bode v prilogi donašal »Pedagogiko« t. j. nauk o vzgojevanji in poučevanji, ki ga je spisal prof. Anton Zupančič, učitelj vzgojstva na Ljubljanskem bogoslovskem učilišči. Šlovensko učiteljstvo veselo pozdravlja to koristno delo! — Vseji mestnega zbora 11. t. m. sejeza zgradbo novega šolskega poslopja za I. mestno 5razredno deško Ijudsko šolo dovolilo 50.000 gold. kateri se vzamo iz loterijskega posojilnega zaklada. Kje bode nova šola stala, o tem bode mestni zbor še le odločil. Po želji mnogih mestjanov in učiteljev bi bil prostor v frančiškanskih ulicah pač naj primerneji. — Jezičnik. Knjiga Slovenska v XIX. veku B t. j. II. del. Spisal J. Marn. XXIV. leto. V Ljubljani. Natisnil in založil J. Eudolf Milic. 1886., 8., str. 98. Tudi tega najnovejšega letnika se nekaj odtiskov posebej dobiva a 60 kr. (po pošti 65 kr.) v Katoliški Bukvarni. — Znanstveno-zabavni večeri »Slovenskega učiteljskega društva« so zdaj vsako sredo zvečer v grof Blagajevi hiši (v I. nadstr., na levo) na Šent - Jakobskem trgu in se prav zanimljivo razvijajo. — V odborovi seji »Slov. učiteljskega društva« 30. preteč. m. pomenkovalo se je o raznih rokopisih, ki jih je društvo vzprejelo za mladinsko knjižnico. Tudi se je ukrenilo, da se bodo uljudno opominjali vsi p. n. gg. udje, ki z letnimi doneski zaostajajo. — j1 Eavnokar prišla je iz Gorice prežalostna novica, da je ponoči 12. t. m. nagloma uinrl profesor Fran Erjavec. Njegova nepričakovana smrt je hud udarec za ves slovenski narod. Njegovo ime bode vedno slovelo. — "f" Poštenega Nemca, učitelja na tukajšnji evang. šoli — g. Ern. Fruhwirt-a smo na novega leta dan spremili na mirodvor evang. občine. Naj mirno počiva!