Prisrčno čestitamo za
27. april — dan OF,
in za 1. maj — praznik dela!
V____________________________________________)
Več
delegatske
odgovornosti
LETNA SKUPŠČINA KONFERENCE OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA SGP PIONIR NOVO MESTO
Konferenca osnovnih organizacij sindikata je organizirala letno skupščino 20. 3. 1981, vendar jo je morala zaradi nesklepčnosti odpovedati. Od 34 delegatov vseh TOZD in služb jih je bilo prisotnih le 13. Svojih predstavnikov na konferenci niso imele TOZD LO, Ljubljana, TOZD Togrel, MKO, interna banka, Keramika in Investgradnja, s samo enim delegatom pa so bile zastopane TOZD SPO, TKI, Krško in Zagreb.
Udeleženci so se skupno dogovorili, da bodo s skupščino nadaljevali in obravnavali samo tiste točke dnevnega reda, o katerih ni potrebno sklepati ter se hkrati dogovorili za ponoven sklic konference 30. 3. 1981.
Kritično so ocenili delegate, ki se seje niso udeležili in s sklepom zadolžili vodilne delavce TOZD in služb ter družbenopolitične organizacije, naj opo-zore delegate v raznih samoupravnih organih, organizacijah in komisijah, tako internih kot zunanjih, da so po svoji delegatski dolžnosti obvezni sodelovati na sestankih, ker s svojo odsotnostjo onemogočajo samoupravno delovanje organov in hkrati kradejo dragocen čas tistim, ki so sicer vestni delegati.
V nadaljevanju je tov. Gerši-čeva podala kratko poročilo o zaključnem računu za leto 1980 ter gospodarski plan DO Pionir za naslednje srednjeročno obdobje.
O trenutnem stanju v delovni organizaciji, tako glede stanja pogojenih del, problematiki zaposlovanja gradbenih delavcev, zamujanja rokov in slabi kvaliteti naših del, kar negativno vpliva na naše reference ter še o vrsti drugih problemov, je prisotnim spregovoril glavni direktor.
Med prisotnimi sta bila tudi sekretar Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije Stefan Praznik in predstavnik Občinskega sindikalnega sveta Novo mesto Somrak Marjan.
V svoji razpravi je tov. Praznik opozoril predvsem na to, da bo treba gradbenemu delavcu posvetiti večjo pozornost. Proizvodno delo bo treba naredili bolj zanimivo s stimula-tivnejšim nagrajevanjem in z večjim poudarkom na izboljšanju življenj skih in delovnih pogojev delavcev. Več sredstev, namenjenih za stanovanjsko gradnjo, bo treba usmeriti v izgradnjo samskih domov za delavce, manj pa za kreditiranje privatnih gradenj in nakup stanovanj. Zavreti bo treba nadaljnje bohotenje režije. Še posebno je to boleče prav v gradbeništvu, kjer se zaradi težkih pogojev dela vse manj ljudi odloča za poklic gradbenega delavca.
Predstavnik občinskega sindikata je opozoril, na osnovi pritožb občanov Novega mesta, na prepočasno reagiranje Pionirja pri odpravljanju napak na objektih in na predraga stanovanja. Ugotavlja, da gre tu za nedelo oziroma slabo delo gradbincev, ki pa ga vseeno plačujemo.
Med ostalimi problemi je opozoril tudi na dogovarjanja z Novomontažo za priključitev k Pionirju, ki so bila do sedaj neplodna. Ni družbeno sprejemljivo niti ekonomsko upravičlji-vo, da bi v Novem mestu razvijalo montažersko in instalacijsko dejavnost več delovnih organizacij. Nanizal je še nekaj problemov, predlogov in mnenj, med drugim tudi, da je potrebno spremljati izplačila osebnih dohodkov delavcev z najnižjimi OD ter njihovo materialno stanje doma in jim zagotavljati solidarnostno pomoč, da jim bo tako zagotovljen vsaj minimalni življenjski standard.
Na ponovno sklicani letni skupščini je bilo prisotnih nekoliko več delegatov, vendar ravno toliko, da je bila skupščina komaj sklepčna.
Letna skupščina je obravnavala in sprejela:
—	poročilo predsednika konference o delu konference v letu 1980 z manjšimi dopolnitvami,
—	zaključni račun konference za leto 1980,
—	poročilo nadzornega odbora,
—	program dela konference za leto 1981 z nekaterimi dopolnitvami,
—	finančni načrt konference za leto 1981 s predlogom, da se v bodoče odvajajo sredstva za delovanje konference sindikata po spremenjenem ključu in sicer procentualno od mase članarine vseh zaposlenih v
posamezni TOZD oziroma DSSS.
Skupščina je sklepala še o nekaterih ostalih tekočih nalogah sindikata.
Po poročilu glavnega direktorja in diskusijah prisotnih je bilo največ pozornosti posvečene obravnavi problema, ki je nastal s prekinitvijo dela na Cresu. Življenjski pogoji na tem gradbišču so neznosni, predvsem zaradi izredno slabe hrane, zato je prišlo do prekinitve dela. To predstavlja v današnjem času zelo zaskrbljujoč problem in si moramo vsi pri Pionirju prizadevati, da se kaj podobnega ne bo več ponovilo. Prisotni so mnenja, da je za nastalo situacijo povsem odgovorna TOZD Ljubljana, ki je s pogodbo prevzela obveznost za organizacijo prehrane za vse delavce na tem gradbišču.
Veliko je bilo tudi govora o novih cenah hrane in stanovanj, kajti predlagana povišanja bodo delavce zelo prizadela. S sklepom je naročeno TOZD TKI, da na osnovi izračuna ekonomske cene stanovanj in hrane ponovno pripravi cenik teh uslug, s tem da predvidi prispevek delavca v enakem procentu od ekonomske cene, kot do sedaj ter definira vire, iz katerih bo delavec pokrival povečane cene.
SONJA MEDEL
V času od 26. 2. 1981 do 2. 4.	1981 so bili dokončno
dogovorjeni z investitorji naslednji posli in podpisane ustrezne pogodbe:
TOZD gradbeni sektor NOVO MESTO:
—	z Zdravstvenim centrom Novo mesto za ureditev RTG prostorov Splošne bolnišnice Novo mesto — investicija vrednost 1,767.967.— din,
—	s Samoupravno komunalno skupnostjo Novo mesto za izgradnjo komunalnih naprav
Irča vas — Brod I. faza — investicijska vrednost
16.000.	000.- din.
TOZD gradbeni sektor LJUBLJANA:
-	s podjetjem „SOSESKA*1 Ljubljana za zunanjo ureditev Centra Most — II. faza in adaptacijo stopnišča pri objektu ATC Moste — investicijska vrednost 3,173.113.— din,
—	s podjetjem „ŽITO11 Ljubljana za dodatna dela temeljev silosov za moko—investicijska vrednost 2,578.376.— din.
TOZD gradbeni sektor KRŠKO:
—	s Tovarno celuloze in papirja „DJURO SALAJ11 Krško — TOZD „Papirkonfekci-ja“ Krško za izgradnjo nadstrešnice nad obstoječim dvoriščem
Investicijska vrednost
4.790.000.	- din.
TOZD Gradbeni sektor ZAGREB:
-	s podjetjem „ATM11 — radna organizacija za automatizaciju i tehniku mjerenja u industriji11, za izgradnjo hale I in II v Zagrebu — Žitnjak -investicijska vrednost 23,098.320,- din,
-	z „BRODARSKIM INSTITUTOM11 Zagreb za adaptacijska dela — investicijska vrednost 1,128.210.— din.
TOZD Gradbena operativa Metlika:
—	s Skupnostjo otroškega varstva Metlika za izgradnjo prizidka - III. etape otroškega vrtca v Metliki — pogodbena vrednost 6,331.678,00 din.
Delavski razred — cement naše skupnosti
„Nekoč so ravnali po starem reku: 'Spri se, pa vladaj!’ Danes pa je naša parola: ,Združimo se in naj ljudstvo vlada!’ Enotno ljudstvo mora biti danes gospodar vsega, kar imamo v naši državi. Delavski razred je steber naše socialistične države. Delavski razred vseh narodnosti v vseh republikah ima enake poglede in enake interese in to je cement, ki učvršćuje in krepi našo socialistično skupnost.” JOSIP BROZ TITO — Novi Pazar, 15. aprila 1971
Samo enotni lahko ubranimo vse naše pridobitve
„Samo taka Jugoslavija, kakršna je - enotna, z enakopravnostjo vseh narodnosti, je sposobna braniti svojo zemljo, ta svoj teritorij, na katerem živijo naši narodi. Samo enotna Jugoslavija je sposobna obvarovati vse tisto, kar smo pridobili doslej . .
JOSIP BROZ TITO - v Zenici,
5. aprila 1971
Praznovali bomo skupno delovno zmago
V razgovoru z delavci izvajalcev del - SGP „PIONIR11 in pstalimi predstavniki investitor-Ja je Andjelko Tomaševič, direktor TOZD „PLAŽA11, med ostalim povedal:
SPOŠTOVANI IN DRAGI
gradbinci!
Veseli me, da vas lahko vse skupaj toplo in prisrčno pozdravim v imenu investitorja — fGZD „PLAŽA” v sestavi GTRO „BOKA” Hercegnovi in v svojem imenu ter vam čestitam za veliko delovno zmago — Postavljanje hotela „PLAZA11 P°d streho. Spoštujoč tradicionalne in dobre navade gradbincev, smo se zmenili, da skupno organiziramo kosilo za vseh 450 gradbenikov našega in vašega totela „PLAŽA” na slovesen način s cvetjem mimoz, pesmijo ln muziko in na ta način
označimo zaključek prve, izredno pomembne faze dela tega velikega, sodobnega in po vsebini zelo pomembnega gostinsko "trgovskega objekta.
Posebej želimo povedati, da o skromno slavnost ne priprav-jamo, da bi „sužnjevali11 nava-am, pač pa izključno zaradi vas, dragi gradbinci, v imenu Priznanja, ki ste ga zaslužili, spoštovanja, ki ste ga pridobili m hvaležnosti, ki vam dolguj e-mojn izražamo.
Želim tudi poudariti, da smo Pred začetkom in v času gradnje imeli več srečanj, razgovorov in dogovorov s strokovni-nn in vodstvenimi strukturami ln Predstavniki izvajalcev del, Predvsem z glavnim izvajalcem GP „PIONIR11 in s številnimi. . ooperanti, ki so skupaj bili izbrani za izvajanje številnih gradbeno — obrtniških del na em hotelskem kompleksu. V nekaterih od teh srečanj, razgo-°r°v in dogovorov so bili eleženi, zaradi značaja in Pomembnosti investicije in ob-J_ekta, kot tudi želje za močnej-a gospodarska povezovanja na oirodkovnih odnosih, tudi Predstavniki mest prijateljev in mzbeno političnih skupnosti °vega mesta in Herceg—Nove-;T . a razliko od teh in takih j ecanj danes so predstavniki vestitorja prvič skupaj z vsemi ^Posrednimi graditelji hotela •’ j ZA11 — inženirji, tehniki pOcJavci SGP „PIONIR11, GP ” RV°BORAC“, Geološkega
zavoda, „MONTERA11, „ENERGOPROJEKTA11 in „PRVOBORAC11, Geološkega zavoda, „MONTERA11, „ENERGOPROJEKTA11 in „ELEMESA11, kar mene in tudi ostale predstavnike investitorja posebej veseli.
S posebno pozornostjo in zanimanjem smo spremljali vaše delo in ob tej priliki, dragi gradbinci, želim z zadovoljstvom ugotoviti in oceniti da smo zelo zadovoljni s kvaliteto in dinamiko gradnje, z vašo organizacijo dela in prizadevanjem na izgradnji našega hotela, ter se zaradi tega vam in vašim delovnim in temeljnim organizacijam združenega dela posebej zahvaljujem.
Naša edina želja je, da z enako hitrostjo in kvaliteto nadaljujete do konca svojih del in celotnega hotelskega kompleksa, da uresničite pogodbeni rok 12. julij 1981, da bi slavnostno odpiranje hotela in sprejem prvih gostov naredili za jubilejno 40-letnico vstaje črnogorskega naroda, s tem bi na najbolj slavnosten način praznovali veliko in skupno delovno znrago vseh izvajalcev del in graditeljev hotela „PLAŽA11, največjo v jubilejnem letu v Črni Gori.
Kaj
je
odgovornost?
Odgovornost je sociološki pojem, zato ga lahko opredelimo kot poseben odnos v družbi. Odgovornost je odnos, oz. razmerje človeka in njegove osebnosti:
—	do samega sebe in svojih lastnih interesov,
—	do dela v najširšem pomenu besede,
—	do ožje in širše družbe,
ki se zaradi različnih vplivov družbene sredine nenehno spreminja, oblikuje, rahlja in utrjuje.
V	tem razmerju se izraža zmožnost in moč človeka, da premaga in žrtvuje svoje kratkoročne interese v korist širših in dolgoročnih interesov ter interesov drugih ljudi ali skupnosti. To pomeni sposobnost odpovedati se večjemu osebnemu dohodku v korist novih proizvodnih zmogljivosti, ki bodo dale rezultate dolgoročno, šele v kasnejših letih.
V	naši samoupravni družbi temelji sistem odgovornosti predvsem na naslednjih osnovnih elementih:
—	da so vsi delovni ljudje in občani med seboj enakopravni in enakovredni, zato odgovarjajo drug drugemu vzajemno;
—	da delavci sami v samoupravnih odnosili in delegatskem sistemu določajo svoje pravice, obveznosti in s tem
tudi odgovornosti pri uveljavljanju po samoupravni poti sprejetih dolgoročnih ciljev in interesov;
—	da odgovarja posameznik v sorazmerju z obsegom njegovih pravic in dolžnosti ter njegovih subjektivnih človeških sposobnosti;
—	da je odgovornost spremenljiv družbeno-ekon omski odnos, na katerega vplivajo objektivni materialni in subjektivni faktorji.
V samoupravni družbi je odgovornost vedno pomembnejša. Zato ni naključje, da so o njej v zadnjih letih razpravljali in sprejeli zaključke naši naj višji politični in družbeni organi.
Sistem odgovornosti ne bi mogel biti učinkovit, če ne bi zajel vseh funkcij v procesu samoupravljanja.
Zato mora odgovornost urediti:
—	predlagalne funkcije oziroma njenih nosilcev,
—	funkcije odločanja — sprejemanja odločitev,
—	funkcije izvrševanja,
—	funkcije nadzora vseh predhodnih funkcij.
Za vse predlagatelje, ki posredujejo predloge sklepov in samoupravnih aktov v obravnavo in odločanje samoupravnim in drugim organom, velja splošno načelo, da so osebno odgovorni za pravilnost ter zlasti tudi za ustavnost in zakonitost predlogov.
Delavci, delegati v delavskem svetu, so osebno moralno in politično odgovorni delavcem, ki so jih izvolili. Člani DS in drugih organov kot so komisija (Nadaljevanje na 4. str.)
Hotel „Plaža11 Herceg — Novi (foto Rihter Branko)
(Nadaljevanje s 3. str.)
za delovna razmerja, disciplinska komisija, odbor za varstvo pri delu, gospodarski odbor in odbor delavske kontrole so kazensko odgovorni, če s svojim predlogom in vplivom izposlujejo sprejem nezakonitega sklepa ali sklepa, s katerim se prikrije kaznivo dejanje ali gospodarski prestopek. To določa 78. člen republiškega kazenskega zakona, ki se glasi:
—	kdor z zlorabo svojega položaja ali pooblastila kot član samoupravnega organa vpliva, da smoupravni organ sprejme odločitev, s katero se krši ustava, zakon ali drug predpis ali samoupravni splošni akt, pa je zaradi tega bila taka odločitev sprejeta, se kaznuje z zaporom do petih let.
—	enako se kaznuje tudi, kdor izkoriščajoč svoj položaj ali pooblastila ali kot član samoupravnega organa vpliva, da samoupravni organ prekrije kaznivo dejanje.
V Jugoslaviji so bila po uvedbi samoupravljanja od leta 1950 dalje zelo nasprotujoča si mnenja o odgovornosti delavcev, zlasti o odgovornosti članov delavskih svetov in drugih organov upravljanja, odgovornosti izvršilnih organov, direktorjev in drugih. Pojavljale so se težnje po doslednjem uveljavljanju kolektivne odgovornosti. Nosilci takih teženj so iskali sistem, v katerem bi lahko svojo osebno (ne)odgovornost vselej skrili pod okriljem kolektivne odgovornosti izvoljenih in imenovanih organov. Take in podobne težnje sicer niso v celoti izkoreninjene iz družbene prakse, vendar je vsaj v sprejetih dokumentih, pa tudi delno v praksi takim težnjam in kvazi dilemam napravljen konec.
V življenju čimbolj uveljaviti sistem samoupravne odgovornosti je eden od osnovnih pogojev razvoja moralnih vrednot in ustrezne družbene klime za odgovorno ponašanje vseh in vsakogar.
Pri tem imajo še posebno vlogo in odgovornost družbeno politične organizacije z na čelu Zvezo komunistov.
IVAN ILIJANIČ
- ' *$■ .. . _ - ' \ ' ~
Delo v
Projektivnem biroju, oddelek Zagreb
________________■_
V sestavi TOZD projektivni biro „PIONIR“ že dve leti obstoja projektivni biro, oddelek Zagreb. Oddelek je začel z delom v Zagrebu 1.1. 1979, sestavljali pa so^ga Aleksandra Kuntič, Dušan Šarič in Željko Pribanič. Prvi prostori oddelka so bili v sestavi TOZD gradbeni sektor Zagreb v Zagrebški ulici, v začetku 1980 pa seje oddelek preselil v nove prostore v centru mesta, v Dalmatinski ulici 12.
Premestitev je bila nujna zaradi neprikladnega in premajhnega prostora za opravlje-nje temeljne dejavnosti, kot tudi zaradi velike oddaljenosti od mesta in slabih možnosti za dobro komuniciranja z investitorji.
Na začetku 1980 je prišla v biro Lidija Gradečki iz TOZD gradbeni sektor Zagreb in tako se je ta skupina kompletirala za celotno izdelavo projektne dokumentacije arhitektonsko-gradbenih projektov visoke gradnje.
Od samega začetka dela tega
oddelka je čutiti prizadevanje in trud članov biroja, da vzpostavijo kontakte s tistimi investitorji, ki do sedaj niso imeli poslovnih stikov s „PIONIRJEM11 ter na ta način razširijo poslovne zveze pri projektiranju, potem pa tudi gradnji objektov.
Takšna prizadevanja članov oddelka so dobila razumevanje in podporo znotraj TOZD Projektivni biro, kar je hitro pripeljalo do prvih rezultatov.
Poslovni stiki, kakor tudi vse močnejša povezava, je vzpostavljena med D. I. „DELNICE11 iz DELNIC in oddelkom Zagreb. To je danes poslovno sodelovanje v obojestransko zadovoljstvo, vidi pa se v tem, da je investitor D. I. „DELNICE11 temu oddelku poveril projektiranje vseh objektov, kijih izvaja po lastnem sistemu.
Od pomembnejših objektov iz te gradnje je treba našteti naslednje:
—	šola za mladino s poškodovanim sluhom na Reki,
—	restavracijo družbene prehrane v Delnicah,
—	vrstne hiše v Mostarju,
—	nekoliko objektov poslovnih prostorov v Zagrebu in Splitu,
—	kompleks poslovnih prostorov in restavracij zaprtega tipa za potrebe Petrokemije na Krku z zunanjimi ureditvami (nekateri so objekti že narejeni, nekateri pa se še gradijo),
— I. faza izgradnje motela ob magistralni cesti Zagreb - Reka (prvi od več objektov je že pri koncu projektiranja).
Stiki so vzpostavljeni tudi s tehnično ekonomskim inženiringom iz Zagreba, v izdelavi pa je priprava ponudbe za izgradnjo upravnega objekta za „RE-GENERACIJO11 Zabok, po idejnemu projektu TEI, ter
-. <

%
ponudba za izgradnjo skladišne-ga prostora za istega investitorja, po idejnemu projektu našega oddelka. Mislim, da bodo tudi ti stiki rodili dobro sodelovanje.
Prvi koraki za sodelovanje z „EKSPORT DRVO11 iz Zagreba so že narejeni in že je narejen tudi projekt za razstavni paviljon na zagrebškem velesejmu. Ta investitor izdeluje stanovanjska naselja v Italiji, Alžiriji in Avstriji, zato vidimo tukaj možnosti za nadaljnje sodelovanje.
Vsa do sedaj navedena dela smo pridobili s prizadevnostjo tega oddelka, slika pa ne bi bila popolna, če ne bi navedli tudi objekte, ki jih je „PIONIR11 pridobil in poveril v izdelavo temu oddelku.
a.	Eden od največjih in najtežjih opravil je bilo prejekti-ranje stanovanjskega objekta 5 B v soseski „SLOBOŠTINA11 -Zagreb.
Projekt je bil težaven zaradi zelo velike horizontalne in vertikalne členovitosti objekta za 4 dilatacije in 8 stopnišč različne višine. Neto površina objekta je bila 10.910 m2, od tega pa 7.700 m2 stanovanjske površine.
V objektu so projektirana stanovanja različnih velikosti, od garsonjer do petsobnih stanovanj, oziroma skupaj 121 stanovanj. Ostali del v velikosti 3.210 m2 neto površine so komunikalije, skupni prostori, zaklonišče za 20 oseb ter prehodne terase in manjši lokali.
b.	Naslednja težka naloga je bila izdelava poslovno-proizvod-ne enonadstropne hale za investitorja „KRAJINA—PUTEVI11 Bihać.
Zapletenost arhitektonsko — gradbeno - investitorske naloge je izhajala iz sestavljenega namena objekta in sicer:
poslovno-administrativni del, garderobe in sanitarije skladišni prostor, skladišče, kuhinja z jedilnico, lakirnica, remontna delavnica za težko gradbeno mehanizacijo, kovačnica, preizkusna postaja za tehnični pregled težkih vozil in osebnih avtomobilov.
c.	Projektiranje enonadstropnih garaž v soseski „PODBREZ-NICA“ Velika Gorica. Narejene so tri vrste projektov teh garaž za 60—110 vozil.
d.	Izdelani so tudi idejni projekti mehaničnih delavnic za remont vozil za podjetja „PREVOZ11 Brežice in „UNA-TRANS11 iz Bihaća.
V teku so razgovori s temi investitorji, da bi se pridobila potrebna soglasja za nadaljevanje s projektiranjem.
ŽELJKO PRIBANIČ
Program
64
KRKA
Obsežna in pomembna gradnja objektov pod naslovom PROGRAM 64 KRKA zasluži verjetno nekoliko več podatkov kot jih zvemo iz samega naslova.
Investitor je Tovarna zdravil KRKA iz Novega mesta. Celotno investicijo je zaupal Pioniiju P° sistemu Inženiring. Pri nas Pa smo si delo razdelili takole: TOZD TKI vodi inženiring Posle, TOZD PB je prevzel celotno projektiranje, TOZD gr. sektor Novo mesto pa izvaja vsa gradbena in obrtniška dela. Takoj moramo omeniti, da se je 2a vsa instalacijska dela dogovoru investitor sam neposredno z IMP Ljubljana. No, zaradi tega nima nič manj dela in odgovornosti naš izvedbeni Inženiring, niti projektantje niso ostali brez Projektiranja instalacij.
Za gradbeno obrtniška dela smo sklenili osnovno pogodbo >n dodatek v skupni vrednosti
440.000,00 din. Vrednost posameznih objektov in dinamika gradnje je določena s pogodbami za posamezne objekte.
Vsi objekti, razen čistilnih ^aprav, so locirani v tovarniškem dvorišču, zato je bilo Potrebno opraviti obsežna pri-Pravljanlna zemeljska dela. Jese-m leta 1978 smo pričeli s Pripravljalnimi deli. Treba je il° pripraviti gradbiščne provizorije, premakniti del instalacij f11 nekaj začasnih objektov mvestitorja ter seveda izvršiti masivne izkope. Prvi stroji OZD SPO so zaorali v hrib oktobra 1978 in do marca 1979 izkopali in odpeljali v stalno eP°nijo, ■ oddaljeno 5 km, Približno 100.000 m3 izkopa.
verjetno ni potrebno našte-ati vseh težav, ki spremljajo emeljska dela; vremenske razmere, usklajevanje prometnega ^ezima v tovarniškem komplek-• ,U’ čiščenje in vzdrževanje cest
■ Kakorkoli že, zemljišče je
o pravočasno pripravljeno za Smdnjo objektov:
tem času gradbei Pripravljena, za ostale Pa smo izvršili zemelj ob Pričetku gradnje.
„j- J6118!3 1979 smo pri J0 farmacevtike, kompre;
staje, fermentacije in pilotne stene, v novembru istega leta smo pričeli graditi toplarno in tako realizirali za približno 91.000.000,00 din. V juliju 1980 smo zastavili skladišče surovin, čistilne naprave in energetske povezave. V novembru lanskega leta smo pričeli še z adaptacijo obstoječega dela fermentacije (Hala B in D), letos pa smo pričeli še z zunanjo ureditvijo.
Pri gradnji objektov visokoregal-no skladišče KRKA II in KRKA III, je nosilec Inženiring poslov Smelt Ljubljana, naša TOZD pa izvaja samo gradbena dela. Skladišče II smo že predali v letu 1979, skladišče III pa še izvajamo.
Sedaj že lahko komentiramo, kaj vse skriva v svojem naslovu investicija PROGRAM 64 in od kje tako skopo ime. Sklop objektov, ki je tesno povezan v reprodukcijsko celoto Krkinih proizvodovje investitor poimenoval z investicijsko vrednostjo 64 starih milijard, seveda v času investicijskih priprav. Danes lahko trdimo, da bi investicija zaslužila novo ime, saj je ni bilo možno izvesti programirano. Da bo ocena objektivnejša, naj navedem le nekaj osnovnih značilnosti gradnje in objektivnih težav, ki so in še vedno spremljajo gradnjo.
Izrazito kraški teren nam jo je zagodel že pri samem začetku, pri temeljenju. Tri četrtine objekta farmacevtike smo morali temeljiti na pilotih, kar seje pokazalo šele pri izkopih temeljev. Dimnik toplarne, ki je visok le 60 m, smo tudi morali postaviti na 5 pilotov. Del hriba je bilo potrebno zavarovati proti drsenju s 63 pilotov 0 100 do globine od 12 - 25 m. Tudi del skladišča surovin smo moral-temeljiti na pilotih. Ta dela smo izvedli s pomočjo Geološkega zavoda iz Ljubljane.
Seveda so ta dela presenetila tudi investitora, saj je moral pripraviti dodatna sredstva, nam pa so pobegnili dogovorjeni fazni roki.
Konstrukcijsko so objekti zasnovani predvsem iz armiranega betona,
le fermentacija, del farmacevtike in skladišča so iz jeklene konstrukcije, fasade in kritine pa so v pretežni meri izvedene z tipskimi elementi TRIMO. Delno je vključen tudi TOZD TOGREL s svojimi elementi in sicer na objektu kompresorska postaja in farmacevtika.
Do danes smo že v vse objekte vgradili približno 12.000 m3 betonov vseh vrst, 1700 t betonskega jekla in mrežne armature, postavili smo 20000 m2 vseh vrst opažev, sezidali 1500 m3 nosilnih zidov, 3000 m2 predelnih sten, ometali 10000 m2 zidov itd. Postavili smo približno 400 t jeklene konstrukcije, približno 7000 m2 TRIMO strešnih oziroma fasadnih elementov in izvršili precej ostalih obrtniških del.
Prav gotovo nam samo te številke ne povedo vsega, kar seje dogajalo na objektih, predno smo vse te mase prestavili na pravo mesto. Konstrukcije so izredno razčlenjene, gradnja je potekala fazno zaradi montaže težke opreme, namestiti je bilo potrebno tisoče odprtin za prehod instalacij, finalizacija prostorov je zahtevnejša kot pri ostali industrijski gradnji itd.
Veliko teh del smo opravili v poslovnem letu 1980. Približno 200 gradbenih delavcev in 50 kooperantov je v preteklem letu realiziralo 182.000.000,00 din gradbeno obrtniških del.
Kot sem že omenil, brez težav ni šlo. Ves čas gradnje nas je pestila dobava najosnovnejših gradbenih materialov:	cementa, betonskega
jekla, opeke, konstrukcijskega jekla, stekla, aluminija, itd. in nas še ves čas ovira pri napredovanju del. Tudi vreme nam ni naklonjeno, zlasti ne letošnja dolga zima. O tem, kakšne težave so pri zagotavljanju sredstev in pri dobavi opreme, bi verjetno bolje pojasnil investitor. Vsekakor pa se tudi on srečuje s podobnimi težavami.
Značilnost tega gradbišča je še ta, da so pogoji dela nekoliko drugačni kot na odprtem gradbišču. Tovarna
seveda redno obratuje, zato je potrebno tekoče vzklajati dela na gradbišču z dogajanji v tovarni. Del objektov smo morali celo fazno zaključevati. Uskladiti smo morali vse transporte in montaže, sinhronizirano izvajati podzemne tehnološke povezave, itd. Tudi redno vzdrževanje cest ni nepomembno.
Vsi zaposleni na tem gradbišču moramo upoštevati hišni red tovarne zdravil, zato je tudi na tem področju dosti problemov in usklajevanja.
Obilica problemov je, s katerimi se dnevno spoprijemamo na gradbišču skupno z investitorjevo skupino strokovnjakov za investicije ter s strokovnaki našega Inženiringa.
Lahko pa trdimo, da gredo dela h kraju in da bo PROGRAM 64 zaključen v avgustu letos. V objektih farmacevtika, fermentacija, kompresorska postaja in toplarna investitor montira in instalira tehnološko opremo, nam pa so preostala le finalna obrtniška dela, ki jih bo možno izvesti po končani montaži opreme. Čistilne naprave in pilotna stena bo zaključena v aprilu letos. Do konca junija letos moramo dokončati še energetske povezave, adaptacijo hale B in D, zunanjo ureditev in skladišče surovin v skupni vrednosti 70.000,00 din.
Dolga in ostra zima nas je samo letos prikrajšala za več kot 30 delovnih dni, zato bomo morali krepko poprijeti za delo v teh spomladanskih mesecih. Vsekakor se moramo potruditi in uresničiti dogovorjene roke, saj se takim investitorjem, ki obetajo še dosti dela, ni dobro zameriti.
JOŽE PRESKAR
Stanovanjska soseska Cesta herojev Stambeno naselje Cesta heroja (foto K. B.)
Seminar za tehnični in
vodstveni
kader
Izobraževalno središče je na podlagi sklepa strokovnega kolegija in v skladu s planom izobraževanja za leto 1981, organiziralo strokovni seminar funkcionalnega izobraževanja vodstvenih in tehničnih delavcev. Seminar smo organizirali v sodelovanju s Centrom za funkcionalno izobraževanje in svetovanje iz Kranja.
Zaradi velikega števila udeležencev je bil seminar organiziran v dveh terminih na Otočcu. Skupno ga je obiskovalo 240 udeležencev.
Program seminarja je bil dokaj obširen. Vseboval je teme iz dohodkovnih odnosov v gradbeništvu, izbrana poglavja iz gospodarskega prava, izvajanje investicijskih del v tujini, študij dela in njegovo oblikovanje v gradbeništvu, materialno poslovanje, betonska dela in varstvo pri delu.
Temo „Izbrana poglavja iz gospodarskega prava" je predaval dipl. ing. Tone Podgoršek iz Splošnega združenja gradbeništva in IGM, ki seje predvsem osredotočil na:
a. gradbeno pogodbo, projektantsko pogodbo, v zvezi s tem
obdelan zakon o obligacijah, posebne gradbene uzance, zakon o graditvi objektov;
b. Consulting, engineering (pogodbeni odnosi pri izvajanju zaključnih del v gradbeništvu) itd.
Temo „Dohodkovni odnosi v gradbeništvu" je predaval Jože Mali inje zajel predvsem:
—	družbeno ekonomski položaj združenega dela,
—	organiziranje OZD TOZD, DO, SOZD,
—	oblike pridobivanja prihodka in dohodka,
—	skupni prihodek, skupni dohodek,
—	osnove in merila urejanja dohodkovnih odnosov,
—	bilančni prikaz sredstev in dohodka iz skupnih vlaganj itd.
Temo „Izvajanje investicijskih del v tujini" je predaval dipl. oec. Marjan Ahačič. Med drugim je predaval o:
—	ekonomskih odnosih s tujino,
—	trgovinski in plačilni bilanci,
— SISEOTU kot organu samoupravnega urejanja ekonomskih odnosov s tujino ter njegov samoupravni sporazum,
—	oblikah poslovnega povezovanje z inozemskimi partnerje
—	zaključevanju pogodb in njihovem izvajanju ter reguliranju finančnih odnosov.
Temo „Študij dela in njegovo oblikovanje v gradbeništvu" je predaval dipl. ing. Jože Kretič, refa inženir v SGP Gorica. Med drugim je predaval o:
—	zgodovinskem razvoju študija dela,
—	razvoju študija dela v Nemčiji in razvoj metod in tehnik študija dela REFA
—	sistem in metode študija dela v SRS
—	študij dela v SGP Gorica itd.
Temo „Logistika" je predaval dr. Zdravko Kaltnekar, redni predavatelj na VŠOD Kranj in sicer:
—	logistika kot družbeni podsistem in materialno poslovanje kot podsistem v DO,
—	pomen in naloge preskrbe z materialom v gradbeništvu,
—	naloge in organizacije nabave,
—	naloge in organizacija skladiščenja,
—	naloge in organizacija transporta,
—	medsebojna povezanost med vsemi dejavnostmi, ki so zadolžene za materialno poslovanje.
Betonska dela sta predstavila delavca iz ZRMK: dipl. ing. Zdeslav Jamšek in dipl. ing. Tomo Gečev in sicer:
—	kritična analiza betonskih del pri pogodbenih sodelavcih,
—	nega betonov (zimsko betoniranje, kemijski dodatki)
Varstvo pri delu je predaval ing. Edo Frantar, kije imel tudi testiranje delovodskega in tehničnega kadra.
Zadnji dan seminarja je bil udeležencem seminarja posredovan vprašalnik o vsebini, organizaciji in poteku seminarja. Anketi se je odzvalo 147 udeležencev.
Iz ankete povzemamo, da so udeleženci na seminarju pridobili:
—	novo znanje, ki je potrebno za njihovo delo27 % anketiranih
—	odgovore na določena vprašanja	42 % anketiranih
—	potrditev lastnih izkušenj
18 % anketiranih
—	konkretne rešitve za delo
10 % anketiranih
—	nič novega 3 % anketiranih
Udeleženci seminarja so izrazili željo, da bi na podobnih seminarjih morali predavatelji posvetiti več pozornosti obravnavi konkretnih tem in primerov in manj teorije ter dati poudarek ožjim strokovnim področjem. Udeleženci želijo, da se jim pred začetkom seminarja posreduje pismeno gradivo, predavanja pa naj bi bila spremljana in dopolnjena z vizuelnimi in pisanimi materiali.
Udeleženci seminarja so bili mnenja, da je bil seminar koristen in da bi bilo potrebno v bodoče še organizirati podobne seminarje. Pri organiziranju novih seminarjev bi bilo potrebno posvetiti več pozornosti problematiki tehnologije v gradbeništvu, organizaciji dela in odnosom med posameznimi TOZD znotraj same delovne organizacije PIONIR.
VOJKA PEZDIRC
Neodgovorno
obnašanje
delegatov
27. 2. 1981 je bila sklicana seja skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Novo mesto, ki je bila prekinjena zaradi premajhne udeležbe in predčasnega odhoda določenih delegatov s seje.
PIONIR ima delegatska mesta v obeh zborih skupščine, v zboru uporabnikov in v zboru izvajalcev. Na seji skupščine 27. 2. 81 nekateri naši delegati niso sedeli na svojih mestih ali pa so oddali pooblastila in odšli oz. med sejo zapustili skupščino.
Mislim, da ne bom preveč zgrešil, če trdim, da pri nas kar precej kritiziramo Samoupravno stanovanjsko skupnost ali pa tudi obratno. Ugotavljamo namreč, da nimamo zadosti vpliva na oblikovanje stanovanjske politike v našem prostoru.
Naši delegati pa, namesto da se na Skupščini borijo in predlagajo rešitve, zastopajo interese in hotenja DO, gredo kar po svojih opravkih in niso zainteresirani.
Kdo je potem kriv, da nimamo vpliva?
To vprašanje naj bo v premislek vsem pred skorajšnjimi volitvami delegatov in delegacij.
IVAN ILIJANIC
Udeleženci na seminaiju funkcionalnega izobraževanja vodstvenih in tehničnih delavcev na Otočcu
V	sredo 25. marca, je bila v Domu JLA v Novem mestu V. skupščina splošnega združenja gradbeništva in IGM.
V	poročilu o delu 10 je bilo med drugim povedano o delovnih usmeritvah splošnega združenja, o intervencijski gradnji o osebnih dohodkih delavca in drugo. Izvolili so nov izvršni odbor in predsednika Alojza Zupančiča, dipl. ekonomista iz SGP Grosuplje.
Na sliki delovno predsedstvo: VUČANJK Jože, Kus Tomislav, in Škulj Marko, sedaj predsednik 10.
V________________________________________________________________/
Energetske težave pri gradnji novih objektov
V zadnjem času pri vseh Pogovorih o gradnji kakšnega novega objekta, ki jih imamo v TKI, prihaja v ospredje problem oskrbe novih objektov s toplotno energijo. Pri vodi, kanalizacija elektriki in telefoniji je situacija jasna, pri ogrevanju pa Se pri vsakem objektu ponovno odločimo za najboljšo varianto,
je ponavadi specifična za vsak objekt posebej. Pri teh odločitvah smo omenjeni z raznih strani. Predvsem nas vežejo zakoni o varčevanju z naftnimi derivati, zakoni o varovanju okolja, ekonomski izračuni, predvidevanja v bodo-ci nabavi posameznih goriv in Podobno.
Večina investitorjev se še vedno odloča za klasične kurilnice na lahko in srednje kurilno °de- Taka odločitev je sicer najmanj zapletena, najmanj neznank nosi v sebi, ima pa nekaj velikih hib in sicer:
„ J* zvezni zbor skupščine FRJ je 18. marca letos sprejel zakon o prepovedi uporabe družbenih sredstev za nove objekte, v katerih bi kurili kurilna olja in mazut. Torej bi vsak investitor, ki bi začel gladiti tak objekt počel kaznivo
- Energetska bilanca naše republike je izredno slaba prav na področju obskrbe z naftnimi derivati. Komite za energetiko Je predlagal za naslednje leto nvoz dodatnega milijona ton nafte, toda ni dobil dovoljenja, torej se večji naftni primanj-
kljaj v naslednjem obdobju nevarno približuje.
— Cena kurilnega olja je že danes takšna, da se zastavlja vprašanje ekonomske opravičenosti takšne kurjave. Težnje cen pa ne kaže znižanje ampak predvsem zvišanje, da ne govorimo o tem, da je uvoz nafte izredno težko devizno breme za ekonomijo vse naše skupnosti.
Torej, ta najbolj enostavna rešitev, za katero se še zmeraj ogrevajo investitorji, ni tako enostavna in vse kaže, da se bomo morali počasi usmeriti na drugačne načine. Seveda to ni enostavno. V samem mestu bo verjetno edina prava rešitev čimprej začeti z gradnjo skupne toplarne na trda goriva. Za to gradnjo bi morali biti zainteresirani vsi družbeni elementi, sam začetek dela na tem področju pa bi se moral zelo resno postaviti. Toplarna je za gradnjo izredno zanimiv objekt, zato bi se moral Pionir, zlasti pa TKI, aktivno vključiti v priprave, kar za enkrat še ni.
Objekti izven ožjega mestnega območja bi se morali bolj usmerjati na varčevanje s toploto, z dobro izolacijo, povratnimi sistemi, sončno energijo, toplotnimi črpalkami in podobno. Pionir se tu že nekaj let aktivno vključuje. BO je izvajalec del v hotelu Terme v Čatežu, kjer je največja toplotna postaja v Evropi za radij ator-ski sistem s toplotnimi črpalkami.
Zaradi izjemndi ugodnosti je cena ogrevanja 7 krat manjša kot ogrevanje z mazutom. Sedaj Pionir izvaja dokončna dela na tovarniški hali Iskre v Semiču, ki bo ogrevana s toplotno črpalko. Stroški ogrevanja bodo 4 krat manjši kot z mazutom.
Smo tudi pred začetkom izvajanja del za hotel v Šmarjeških Toplicah, kjer so tudi predvidene toplotne črpalke namesto mazuta. Stroški ogre-
vanja bodo 5 krat manjši kot z mazutom.
Torej so, razen kurjave z naftnimi derivati še druge rešitve, samo treba jih je poiskati ter investitorjem pokazati vse prednosti novih načinov. To bo pri prevzemanju kompleksnih poslov izredna naloga našega inženiringa.
TONE BLATNIK
Pred
kongresom samoupravi javcev
V pripravah na treji kongres samoupravljalcev Jugoslavije se tudi naša delovna organizacija SGP PIONIR vključuje v oblikovanja predlogov za pripravo dokumentov za kongres, ki bo letos 16., 17. in 18. junija v Beogradu.
V sklepu občinskega koordinacijskega odbora Novo mesto je zapisano, da se bo v delovni organizaciji SGP PIONIR obravnavalo drugo tematsko področje to je: samoupravno povezovanje in združevanje na osnovi dohodka — bistveni dejavnik družbene reprodukcije samoupravnega planiranja in razvoja.
Na to temo bo v aprilu pri SGP PIONIR za okroglo mizo tekla razprava, kjer bodo člani občinskega koordinacijskega odbora s strokovnimi delavci in člani konference sindikata SGP PIONIR ocenjevali dosedanje delo na tem področju.
Pri Pionirju imamo že veliko izkušenj na področju samoupravnega povezovanja in združevanja, saj je Pionir nosilec razvoja in povezovanja gradbeništva na Dolenjskem. Vidno mesto ima SGP PIONIR tudi na širšem Jugoslovanskem merilu.
Manj izkušenj pa imamo na področju dohodkovnih odnosov z zunanjimi partnerji.
V večini primerov je pri gradnji objektov znan samo glavni izvajalec, to je SGP Pionir. Vsi ostali izvajalci del (obrtniška in inštalaterska dela) pa so pogodbeno vezani na Pionirja, brez obveznosti ali rizika v končni predaji objekta.
Zakon o združenem delu je dal možnosti združevanja in povezovanja na dohodkovnih odnosih, vendar ga v praksi bolj malo izvajamo.
Morda bo dal kongres samoupravljavcev pobudo za tesnejše povezave organizacij združenega dela pri skupni gradnji objektov in dohodkovno povezanost, kar je tudi osnova našega socialističnega samoupravnega sistema.
IVAN DRAGINC
Pogled
Pogled Z m°stu na novo stanovanjsko sosesko na Cesti herojev.
KULTURA - KULTURA - KULTURA - KULTURA - KULTURA - KULTURA - KULTURA - KULTURA - KULTURA
Mina se je
prebudila
Lojze in Jaka sta naredila vsako leto nov plan. Letos sta hotela predramiti iz sanj tiste ceste, steze in ljudi, s katerimi sta sc srečevala med večletno borbo za svobodo.
Letošnja pot ju je zanesla v kočevske vasi in hribe, v kočevski pragozd. Poznala sta te kraje še iz časov, ko sta bila skupaj v partizanih, ko sta skupaj hodila v patrole in zasede. Imela sta srečo. Krogle, kot da bi se ju bale, so švigale mimo.
Seveda, vasi so postale med tem časom večje, nove, ljudje bogatejši in gozdovi mogočnejši. Prav to ju je še bolj privabljalo v te stare partizanske kraje, med stare znance — kolikor jih je še ostalo živih.
Prečkala sta veliko znano jaso. Košat gozd, poln opojnega zraka pa ju je vlekel vedno globlje v svoja nedra. Kmalu sta
se vsa utrujena usedla na deblo, obraščeno z vlažnim mahom in lišaji. Obujala sta spomine in poslušala simfonijo večno zelenih gozdov.
Pod njima, nekaj metrov niže, je ležala stara mina, ki je bila rahlo prekrita z zemljo in živopisanim jesenskim listjem.
Da, zaenkrat je spala. Bila pa je še vedno pripravljena, da opravi tisto, kar ji ni uspelo med vojno. Vseeno ji je bilo kdo naj bi bil tisti, v katerega bi lahko zasadila svoje jeklene, še vedno smrtonosne kremplje in izsesala kri. Čakala je svojega princa, ki bi jo poljubil in jo tako prebudil iz več kot tridesetletnega spanja. Bila je vitka, spočita, le malo zarjavela od dežja.
„Tukaj, Lojze, se spomniš, tukaj se je dvainštiridesetega leta udarila naša četa z nemškimi čeladami. Potem smo morali odstopiti zaradi neusmiljenega, smrtonosnega dežja min. Poglej, še zdaj po tolikih letih, je zemlja v brazgotinah. Sicer pa je vse zaraščeno z robido in grmovjem," je živo klepetal
Jaka in stopical zdaj v levo, zdaj desno.
Mina se je veselila, saj je Jaka vedno plesal okoli nje. Nekajkrat se jo je celo dotaknil.
„Ali se ti ne zdi, da je tu nevarno? Tu so bile borbe in kaj ves, kje tiči kakšna bomba, ki naju lahko tudi sedaj preseneti," ga je nenehno opozarjal Lojze. „Poglej, tam spodaj, če se ne motim, leži stara prestreljena nemška čelada. “
Jaka se ni zmenil za Lojzetova moledovanja. Skakljal je okoli kot kak zajec. Kmalu je našel mesto, odkoder so z italijansko strojnico „bredo“ tolkli po Nemcih. Vživel se je. Preselil se je iz sedanjosti v preteklost. Pobral je zvito čelado in se zmagoslavno usedel nanjo.
Vreme se je skoraj v trenutku spremenilo. Dopoldne je bilo še prav toplo sonce, ki je skozi goste veje delilo rumene cekine svetlobe. Zdaj, po nekaj urah, pa je postala prava mrzla in neprijetno vlažna jesen. Oblaki so rezali vrhove kočevskih gozdov. Veter je postal oster in pometal ,je suhljad v kotanje. Živali so preplašene iskale zavetja. Tudi Lojze in Jaka sta vstala in premišljevala. Naj počakata, da gre neurje mimo, ali čimprej v dolino?
Sklenila sta ostati in iskala primerno mesto za vedritev. V vrhovih stoletnih smrek je vršalo. Postalo je temno. Pragozd se je predramil. Vihar je sekal vrhove dreves. Vse vprek je vreščalo in ječalo. Veter je drvel kot brzec, se zaustavljal in zopet piskal, sopihal in lomil.
Lojze in Jaka sta se tiščala kot nekdaj v zasedi. Z očmi sta iskala boljše mesto.
Močan curek deževnice je spral zemljo z mine, jo pod-kopal, da se je hlastno obrnila. Veselila se je neurja, ker samo na ta način je lahko menjala svoj položaj in zopet gledala obiskovalce z drugega zornega kota.
„Mogoče pa še ni vse izgubljeno. Mogoče pa me bo vendar kdo poljubil in obudil, “ si je šepetala mina.
Ostri jeziki bliskov so lizali mokro zemljo kot žejni psi. Odmevi grmenja so se ubijali ob stene gora in kot divje ranjene zveri rjoveli do onemoglosti.
Popotnika sta ugledala kra-ško jamo, kamor bi se lahko z
nekaj skoki hitro skrila in varno počakala konec neurja. Pripravljala sta se kot bi šlo na juriš. Skok, dva - in že bi bila tam.
Mina ju je gledala. Vedela je, da morata mimo nje. Skoro gotovo bi moral eden od njiju skočiti prav nanjo, če bi hotela priti v obljubljeno zavetje. Napeto je pričakovala svoje odrešitve.
„Mogoče je to prav zadnja priložnost, da zaživim! Kdo ve, kdaj bo še kak norec prišel sem in me obudil, “ je drhtela mina in ponižno čakala.
Že sta skočila, pretekla nekaj korakov in se za trenutek ustavila kot v boju, kjer mora biti vsak korak premišljen.
Vihar je še močneje zasopel, se uprl v mogočno drevo, ki se je upiralo, pozibavalo in se končno vdalo ter začelo padati. S hrupom je žagalo veje sosednjih dreves in padalo, pada-
lo...
Ko sta Lojze in Jaka naredila še en, naslednji skok, je strašansko in oglušujoče počilo. Eksplodirala je mina. Po zraku je neslo suhljad in kamenPotem se je vse umirilo. Lojze in Jaka sta mirno ležala pred rešilnim zavetjem, prekrita z zemljo. Ob njiju pa je votlo gledala preluknjana čelada.
Staro drevo, ki je bilo med vojno večkrat obstreljeno, je s svojim padcem aktiviralo mino, dokončno umrlo in tako rešilo vojna veterana pred morebitno pogubo.
RUDI ROBIČ
V najhujših trenutkih ni nihče omahoval
„Ko je bilo treba reševati ranjence, tudi v najbolj kritičnih trenutkih ni nihče omahoval, noben borec, noben starešina. Vsakdo, kije bil ranjen v tej strašni bitki ali sploh v našem osvobodilnem boju, je vedel, da ga soborci ne bodo zapustili. Zgodilo se je, da sta pri reševanju enega ranjenca izgubila življenje dva, trije borci. Poleg vsega tega so bili borci, ki so častno opravljali veliko nalogo, tudi sami izčrpani od lakote in utrujenosti, mnogi tudi bolni od tifusa. Zato sem poudaril, da je mogoče brez pretiravanja reči, da je to bila najbolj humana bitka v vojaški zgodovini . .
JOSIP BROZ — TITO, iz govora ob 35. obletnici bitke na Neretvi
Priporočamo vam
Mesečna ljudska revija Prešernove družbe
Tokrat vam želimo predstaviti slovensko poljudno ljudsko revijo z zelo pisano in vsestransko zanimivo vsebino, ki jo že 29 let izdaja Prešernova družba. Gotovo bi se nanjo naročil še marsikateri delavec, če bi jo bolje poznal.
Razen kratkih novel domačih in tujih pisateljev prinaša
„Obzornik" na 80 straneh vsak mesec zanimive članke z vseh področij znanosti in človeškega zanimanja. Zgodovina, potopisi, narodopisje, problemi daljnih dežel in ljudstev, razvoj tehnike in znanosti revolucije in vojne, razvojna pot človeškega rodu ter perspektive prihodnosti, življenjske poti domačih in tujih znamenitih ljudi, zanimiv kulturni problemi in dogajanja, pa še pisane podobe iz narave in živalskega sveta. Revija posveča posebno pozornost umetniški in estetski vzgoji bralcev ter je bogato ilustrirana. Zanjo se navdušujejo tako prosvetni delavci kot mladina prav tako pa tudi ljudje vseh poklicev, od preprostih ljudi do izobražencev. V njej objavljajo tudi poročila o delovanju Prešernove družbe, pisma, ki jih pošiljajo njeni člani in odgovore nanje. Revijo ureja uredniški odbor z glavnim urednikom Tonetom Fajfarjem in odgovornim urednikom Stankom Janežem.
Letna naročnina (12 številk) „Obzornika" 1981 je 300 dinarjev, lahko pa jo poravnate tudi v največ 3 obrokih. Polletna naročnina je 150 dinarjev, posamezna številka pa stane 30 din. Naročite jo lahko na naslov: Prešernova družba, Borsetova 27, 61000 Ljubljana.
V________________________________________________J
Više
delegatske
discipline!
godišnja skupština
KONFERENCIJE OSNOVNIH ORGANIZACIJA
sindikata SGP „PIONIR" NOVO MESTO
Konferencija osnovnih organizacija sindikata organizirala je godišnju skupštinu 20. 3. 1981, ju je morala otkazati zbog nedovoljnog broja za punovažno dolučivanje. Od 34 delegata svih OOUR i službi bilo ih je Prisutno samo 13. Svoje učešće n® konferenciji nisu imali OOUR DP, Ljubljana, OOUR Pogrel, MKP, interna banka, Keramika i Investgradnja, s samo sa jednim delegatom bile su zastupljene OOUR SPP, TKI, Krško i Zagreb.
Učesnici su se zajednički dogovorili da će nastaviti sa skupštinom i raspravljati samo 0 onim točkama dnevnog reda u kojima nije potrebno zaključivati te se istovremeno dogovorili za ponovno sazivanje konferencije dana 30. 3. 1981.
Kritički su ocijenili delegate koji se nisu odazvali sjednici i zaključkom zadužili rukovodeće radnike OOUR i službi, te društveno — političke organizacije da upozore delegate u raznim samoupravnim organi-ma> organizacijama i komisij a-n’a> kako internih tako i vanjskih da su po svojoj dužnosti obavezni da sudjeluju na sastan-oiria, jer svojim ’neučešćem onemogućuju samoupravno djelovanje organa i istovremeno kradu dragocjeno vrijeme oni-uta koji su inače savjesni delegati.
U nastavku je drugarica Jeršič izložila kratak izvještaj o završnom računu za 1980 godi-nu> te privredni plan RO Pionir
dob11316^110 sre^nj°r°čno raz"
0 trenutnom stanju u radnoj organizaciji, kako obzirom na anje ugovorenih radova, pro-eniatiku zapošljavanja grade-nskih radnika, zakašnjavanje o mva i slab kvalitet naših radova, što negativno utječe na e erence, tako i o nizi drugih Problema prisutnima je govorio glavni direktor.
Medu prisutnima bili su i • ^ctar Republičkog odbora n dika ta građevinskih radnika ovenije Stefan Praznik i pred-avnik općinskog sindikalnog savieta Marjan Somrak.
U svojoj raspravi drug Praznik je uglavnom upozorio na to da će građevinskom radniku trebati posvetiti više pažnje. Proizvodni će rad trebati napraviti interesantnijim sa stimulativnijim nagrađivanjem i većim naglaskom na poboljšanju uvjeta života i rada radnika. Više sredstava namijenjenih za stambenu izgradnju bit će potrebno usmjeriti na izgradnju samačkih domova za radnike, a manje za kreditiranje privatnih gradnji i kupovinu stanova. Bit će potrebno zauzdati daljnji rast režije. To je posebno ranjivo mjesto upravo u građevinarstvu, gdje se zbog teških uvjeta rada sve manje ljudi odlučuje za zvanje građevinskog radnika.
Predstavnik općinskog sindikata upozorio je, na temelju pritužbi građana Novog mesta, na presporo reagiranja Pionira prilikom uklanjanja grešaka na objektima i na preskupe stanove. Konstatira da se tu radi o neradu, odnosno slabom radu građevinara, a kojeg svejedno plaćaju.
Između ostalih problema upozorio je i na dogovaranja sa Novomontažom za njeno priključenje Pioniru, koja su do sada bila neplodna. Nije društveno prihvatljivo ni ekonomski opravdano da bi u Novom mestu montažersku i instalacijsku djelatnost razvijalo više radnih organizacija. Naveo je još nekoliko problema, prijedloga i mišljenja, a između ostalih i to da je potrebno pratiti isplate osobnih dohodaka radnika sa najnižim OD te njihovo materijalno stanje kod kuće i osigurati im solidarnosnu pomoć da im tako bude osiguran bar minimalni životni standard.
Na ponovno sazvanoj godišnjoj skupštini bilo je prisutno nekoliko delegata više, ali samo toliko daje skupština bila jedva toliko brojna da može punovažno odlučivati.
Godišnja skupština je raspravljala i usvojila:
—	izvještaj predsjednika konferencije o radu konferencije u 1980 godini sa manjim dopunama,
—	završni račun konferencije za 1980 godinu,
—	izvještaj nadzornog odbora,
—	program rada konferencije za 1981 godinu sa nekim dopunama,
—	financijski nacrt konferencije za 1981 godinu sa prijedlogom da se ubuduće odvajaju sredstva za djelovanje konferencije sindikata po izmijenjenom ključu i to procentualno od mase članarine svih zaposlenih u pojedinoj OOUR odnosno RZZS.
Skupština je još zaključivala o nekim drugim tekućim zadacima sindikata.
Nakon izvještaja glavnog direktora i diskusija prisutnih više pažnje je bilo posvećeno raspravi problema koji je nastao prekidom rada na Cresu. Životni uvjeti na tom gradilištu su nesnosni, uglavnom zbog izuzeto slabe hrane, te je zbog toga došlo do prekida rada. Tu u današnje vrijeme predstavlja jako zabrinjavajući problem i svi u Pioniru moramo nastojati da se nešto slično više ne ponovi. Prisutni su bili mišljenja daje za nastalu situaciju prijesvega odgovorna OOUR Ljubljana, koja je ugovorom preuzela obavezu organizacije prehrane za sve radnike na tom gradilištu..
Bilo je mnogo govora i o novim cijenama hrane i stanovanja, jer će predlagana povišenja jako pogoditi radnike. Zaključkom je naručeno OOUR TKI da na temelju obračuna ekonomske cijene stanovanja i hrane ponovo pripremi cijenik tih usluga, time da predvidi doprinos radnika i istom procentu od ekonomske cijene kao da sada te definira izvore iz kojih će radnik pokrivati povećane cijene.
SONJA MEDLE
Prvomajska razmišljanja pred tretjim kongresom samoupravljavcev
Letošnji prvi maj ni samo praznik dela, temveč ima za naše delavce še veliko globji pomen. Daje mu ga naš socialistični družbeni red: pomen upravljanja po delu. Ta pomen je letos še močnejši zato, ker samoupravljanje vsako leto globlje prodira v vse plasti in vse kotičke naše družbe. Zlasti pa poudarjamo to letos zato, ker bodo prvomajski dnevi izzveneli v duhu priprav na tretji kongres samoupravljavcev, za katerega je dal pobudo tovariš Tito.
Ves april se vrstijo tematske konference, na katerih so razumljivo in jasno razgrnjeni problemi, ki ovirajo uveljavljanje samoupravnih pravic in onemogočajo enakopravne pogoje za delo in odločanje o rezultatih dela v posameznih delovnih organizacijah ali panogi na nekem področju. Ocenjujemo učinkovitost delegatskih sistemov in samoupravno povezovanje in združevanje na osnovi dohodka. Ugotovitve tematskih razprav ne bodo samo vodilo delegatom na 3. kongre-
su samoupravljavcev, ampak tudi osnova za reševanje in odpravljanje napak. Hkrati bodo to tudi smernice za nadaljnjo krepitev samoupravljanja.
Tradicionalni proletarski praznik je tako letos združil v sebi praznovanje boja za delavsko oblast in prizadevanja za vsebinsko in oblikovno poglabljanje te oblasti in njeno razširitev kot dokončno uveljavitev med vsemi pripadniki naše družbe. Velja naj za vse, ki nekaj ustvarijo in imajo o čem odločati. Vse bolj prihaja namreč v ospredje spoznanje, da je kvaliteta odločanja odvisna predvsem od tega, ali odločamo o rezultatih lastnega dela ali ne.
Ko bomo prvega maja zopet razvili rdeče zastave in si pripeli rdeče nageljne, bo naš korak še bolj odločen. To bo korak delavca samoupravljalca, ki se zaveda, da mu ni nič podarjeno, ki ne mara nič podarjenega in da je vse, kar mu je dano, delo njegovih lastnih rok. Da bo ta samozavest še močnejša, pa bo treba še veliko narediti. Temu so namenjene tudi priprave na tretji kongres samoupravljavcev, ki naj bi v delovnih organizacijah izzvale enotno fronto samoupravnih organov, vodilnih služb, družbenopolitičnih organizacij in delavcev samoupravljavcev.
Samo tisti, ki pozna lastne slabosti, je dovolj pripravljen in sposoben svoje napake odpraviti. Zato pri tem ne sme manjkati samokritičnega in poglobljenega ocenjevanja odnosov v posamezni delovni enoti, med posameznimi delovnimi enotami, v delovni organizaciji in izven nje. Oceniti je treba dohodkovne odnose in povezovanje in ne nazadnje, nagrajevanje po delu. Rezultati tega ocenjevanja pa naj gredo v javnost, da bodo vsi videli, kje smo bili dobri, kje smo se ušteli in kje nam še ne gre. Le tako se bodo vsi učili iz naših ocen in lahko tudi opazili, kdaj smo slabe strani odpravili in dobre stvari še izboljšali.
Zato ne sme biti nobeno samoupravno delo, pa naj razkriva dobre ali slabe strani, zaprto v okvire delovne organizacije same. Pri tem, ko poglabljamo ter širimo samoupravne odnose, smo hkrati vsi učitelji in vsi učenci. Tak pa je tudi duh tretjega kongresa samoupravljavcev.
N. S.
Proslavili budemo zajedno radnu pobjedu
Obraćajući se radnicima izvo-djača radova - SGP „PIONIR" i drugim, predstavnik investitora Andjelko Tomašević, direktor OOUR „PLAŽA" je, izmed-ju ostalog rekao:
POŠTOVANI I DRAGI GRADITELJI
Raduje mi i veseli što Vas sve skupa mogu toplo i srdačno pozdraviti u ime investitora — OOUR „PLAŽA" u sastavu UTRO ,,BOKA“ Herceg-Novi kao i u svoje ime i čestitati Vam ovu veliku radnu pobjedu — stavljanje pod krov hotela „Plaža".
Poštujući tradicionalne i dobre gradjevinske običaje, dogovorili smo da zajednički organi-zujemo ručak za svih 450 graditelja našeg i Vašeg hotela ,,Pla-ža“, na svečan način, sa cvijećem—mimozama, pjesmom i muzikom, obilježavajući na ovaj način završetak prve, izuzetno značajne, faze rada ovog velikog, savremenog, sadržajnog i po mnogo čemu jedinstvenog ugostiteljsko-turističkog objekta.
Želim posebno istaći da ovu skromnu svečanost ne činimo da bi „robovali" običajima već isključivo radi Vas dragi graditelji, u znak priznanja kojeg ste zaslužili, poštovanja kojeg ste stekli i zahvalnosti koju Vam dugujemo i izražavamo.
Takodje želim naglasiti da smo i prije početka kao i u toku gradnje imali više susreta, razgovora i dogovora sa stručnim i rukovodnim strukturama i predstavnicima izvodjača radova, prije svega osnovnog i glavnog izvodjača — SGP „PIONIR" i brojnih kooperanata, zajedničkih odabranih za izvod-njenje mnogobrojnih gradjevin-sico—zanatskih radova na ovom hotelskom kompleksu. U nekim od tih susreta, razgovora i dogovora učestovali su, zbog značaja i važnosti investicije i objekta, kao i želje za čvršća privredna povezivanja na dohodovnim osnovama i predstavnici gradova prijatelja i Društveno—političkih zajednica Novog mesta i Herceg—Novoga. Za razliku od tih i takvih susreta, danas su predstavnici investitora po prvi put zajedno sa svim neposrednim graditeljima hotela „Plaža" — inžinjerima, tehničarima i radnicima SGP „PIO-
NIR”, GP „PRVOBORAC”, Geološkog zavoda, „MONTERA", „ENERGOPROJEKTA" i „ELEMESA", što mene i ostale predstavnike investitora posebno raduje.
Prateći sa posebnom pažnjom i interesovanjem Vaš rad ovom prilikom, dragi graditelji, želim sa zadovoljstvom konsta-tovati i ocijeniti da smo veoma zadovoljni sa kvalitetom i dinamikom gradnje, Vašom organizacijom rada i angažovanjem na izgradnji našeg hotela zbog čega i Vama i Vašim radnim i osnovnim organizacijama udruženog rada posebno zahvaljujem.
Naša je jedina želja da sa istim tempom i kvalitetom nastavite do konačnog završetka svih radova i cjelokupnog hotelskog kompleksa, da ostvarite ugovoreni rok - 12. jul 1981. godine, kako bi svečano otvaranje hotela i prijem prvih gostiju učinili za jubilarnu 40-godiš-njicu ustanka crnogorskog naroda, čime bi na najsvečaniji način proslavili veliku i zajedničku radnu pobjedu svih izvodjača radova i graditelja hotela „PLAŽA", najveću u godini jubileja u SR Crnoj Gori.
Što
je
odgovornost?
Odgovornost je socijološki pojam i zato ga možemo odrediti i kao poseban odnos u društvu. Odgovornost je odnos između čovjeka i njegove osobnosti
—	prema samome sebi i svojim vlastitim interesima,
—	prema radu u najširem značenju te riječi,
—	prema uženoj i široj zajednici,
koja se zbog različitih utjecaja društvene sredine neprestano
mijenja, formira, slabi i učvršćuje se.
U ovom se razdoblju odražava mogućnost i snaga čovjeka da pobijedi i žrtvuje svoje kratkoročne — trenutne interese u korist širih i svojih dugoročnih interesa te interesa drugih ljudi ili zajednica. To npr. znači sposobnost odreći se višem osobnom dohotku u korist novih proizvodnih mogućnosti koje će dugoročno dati svoje rezultate tek u narednim godinama.
U našem samoupravnom društvu sistem odgovornosti prvenstveno temelji na slijedećim osnovnim elementima:
—	da su svi radni ljudi i građani međusobno ravnopravni i jednakovrijedni i zato jedni drugima uzajamno odgovorni;
—	da sami radnici u samoupravnim odnosima i delegatskom sistemu određuju svoja prava, obveze a time i odgovornosti kod sprovođenja samoupravnim putem usvojenih dugoročnih ciljeva i interesa;
—	da pojedinac odgovara srazmjerno obimu njegovih prava i dužnosti i njegovih subjektivnih ljudskih sposobnosti;
—	da je odgovornost pro-mjenjljiv društveno ekonomski odnos na kojeg utiču objektivni materijalni i subjektivni utjecaji i faktori.
U samoupravnom društvu odgovornost je uvijek najvažnija. Zato nije slučajno da su o njoj u posljednim godinama raspravljali i usvojili zaključke naši najviši političari i društevni organi.
Sistem odgovornosti ne bi mogao biti efikasan ako ne bi obuhvatio sve funkcije u procesu samoupravljanja. Zato mora urediti odgovornost:
—	iznošenja funkcije odnosno njenih nosioca,
—	funkcije odlučivanja — usvajanja odluka,
	Bfl
mak** 'fr.i	rH', %
Hotel „Plaža" Herceg Novi
—	funkcije izvršavanja i
—	funkcije nadzora svih prethodnih funkcija.
Za sve predlagače, koji posreduju prijedloge zaključaka i samoupravnih akata na raspravu i odlučivanje samoupravnim i drugim organima, važi opće načelo da su osobno odgovorni za pravilnost i posebno za ustavnost i zakonitost prijedloga-
Radnici, delegati u radničkom savjetu su osobno moralno i politički odgovorniradnicima koji su ih izabrali. Članovi RS i drugih organa kao što su: Komisija za radne odnose, Disciplinska komisija, Odbor za zaštitu na ranu, Privredni odbor, Odbor radničke kontrole, kazneno su odgovorni ako svojim prijedlogom i utjecajene izposluju usvajanje nezakonitog zaključka ili zaključka, kojim se prikriva kažnjivi čini ili privredni prijestup. Ta određuje član 78. republičkog kaznenog zakona koji glasi:
—	„Tko zlo upotrebom svog položenja ili punomoći ili kao član samoupravnog organa utiče da samoupravni organ usvoji odluku kojom se krši ustav, zakon ili drugi propis ili samoupravni opći akt, pa je zbog toga takva odluka bila usvojena, kažnjava se zatvorom do pet godina.
— Isto se kažnjava onaj tko koristeći svoj položaj ili punomoći, ili kao član samoupravnog organa utječe da samoupravni organ prikrije kaži vi čin."
U Jugoslaviji su poslije uvođenja samoupravljanja od 1950 godine dalje bila jako suprotna mišljenja o odgovornosti radnika, upravljanja, odgovornosti izvršnih organa, direktora i drugih. Pojavile su se težnje za isključivim uvažavanjem kolektivne odgovornosti. Nosioci tih težnji u biti su slijedili takav sistem u kojem bi mogli svoju osobnu (ne)odgovornost uvijek skriti pod okriljem kolektivne odgovornosti izabranih i imenovanih delegata. Takve i slične težnje doduše nisu u cijelosti iskorijenjene iz društvene prakse, ali je bar u usvojenim dokumentima u velikom dijelu prakse takvim težnjama i kvazi dilemama napravljen kraj.
Da bi u životu mogli što više sprovoditi sistem samoupravne odgovornosti, jedan je od osnovnih uvjeta razvoja moralnih vrijednosti i odgovarajuće društvene klime za odgovorno ponašanje svih i svakoga.
Kod toga posebnu ulogu i odgovornost imaju društveno političke organizacije na čelu sa savezom komunista.
IVAN ILI JANIČ
Rad u
Projektivnom birou -oddelek Zagreb
U sklopu TOZD-a projektiv-nog biroa „P10N1R“ već dvije Sodine postoji Projektivni biro oddelek Zagreb. Oddelek je započeo radom u Zagrebu 1. 1. 1979 god. u sastavu Kontič Aleksandra, Šarič Dušan i Pridanič Željko. Prve prostorije oddelica su bile u sklopu TOZD-a gradbeni sektor Zagreb o Zagrebačkoj ulici, a početkom 1980 god. oddelek se pre-selio u nove prostorije u centru grada u Dalmatinskoj ul. 12.
Preselenje je bilo nužno zbog neprikladnog i premalog prostora za obavljanje osnovne djelatnosti, kao i zbog velike udaljenosti od grada te nemogućnosti dobre komunikacije sa investitorima.
Početkom 1980. god. u biro dolazi Gradečki Lidija, iz POZD-a gradbeni sektor Zagreb, tako da se ova grupa ekipirala za kompletnu izradu projektne dokumentacije arhitektonsko—građevinskih projekata 'dsokogradnje.
Od samog početka rada oddelka prisutna je težnja i napor članova biroa da se uspostava kontakti sa onim investitorima koji dosada nisu imali Poslovne veze sa „PIONIROM11, te na taj način prošire poslovne
veze na projektiranju a nakom toga i izvođenju objekata.
Takova nastojanja članova oddelka naišla su na razumjeva-nje i podršku unutar TOZD-a Projektivni biro, pa je ubrzo došlo i do prvih rezultata.
Poslovni kontakti, a potom i sve čvršča veza uspostavljena je između D. I. „DELNICE11 iz Delnica i oddelka Zagreb; danas je to poslovna suradnja na obostrano zadovoljstvo, a vidljiva je iz toga što investitor D. I. „DELNICE11 povjerava ovom oddelku na projektiranje sve objekte koje izvodi po svom sistemu.
Od značajnijih objekata iz te suradnje spomenuo bi slijedeće:
-	škola za slušno oštećenu omladinu na Rijeci,
-	restoran društvene prehrane u Delnicama,
-	stambeni niz u Mostaru,
-	nekoliko objekata poslovnih prostorija u Zagrebu i Splitu,
-	kompleks poslovnih prostorija i restorana zatvorenog tipa za potrebe Petrokemije na Krku, sa vanjskim uređenjem (neki objekti su izvedeni dok su neki u toku izrade),
-	I. faza izgradnje motela uz magistralnu cestu Zagreb—Rijeka (prvi od nekoliko objekata je pri završetku projektiranja).
Sljedeći kontakti uspostavljeni su sa tehničko ekonomskim inžinjeringom iz Zagreba, pa je u fazi priprema ponude za izgradnju upravnog objekta za „REGENERACIJU11 Zabok, po idejnom projektu TEI-a, te ponuda za izgradnju skladišnog prostora za istog investitora, po idejnom projektu ovog oddelka. Vjerujem da će i ti kontakti rezultirati dobrom suradnjom.
Prvi koraci za suradnju sa ,,EXPORTDRVO-m“ iz Zagra-ba su učinjeni pa je isprojekti-ran izložbeni paviljon na zagrebačkom velesajmu. Taj investitor izgrađuje stambena naselja u Italiji, Alžiru i Austriji te tu vidimo mogućnost daljnje suradnje.
Svi dosad navedeni poslovi dobiveni su zalaganjem ovog oddelka, ali slika ne bi bila potpuna kada se ne bi naveli i objekti koje je „PIONIR11 pribavio i povjerio na izradu ovom oddelku.
a/ Jedan od najvećih, a i najtežih poslova bio je projektiranje stambenog objekta JBu naselju „SLOBOŠTINA1" — Zagreb.
Težina projekta proizlazila je iz veoma velike horizontalne i vertikalne razvedenosti objekta sa 4 dilatacije i 8 stubišta svaki svoje visine. Neto površina objekta iznosila je 10.910 m2, od čega 7.700 m2 stambene površine.
U objektu su isprojektirani stanovi u rasponu od garsonjere do petero sobnih stanova, odnosno ukupno 121 stan. Preostali dio od 3.210 m2 neto površine zauzimali su komunikacije, zajedničke prostorije, sklonište za 200 osoba te prohodne terase i manji lokali.
b/ Sljedeći težak zadatak bio je realizacija poslovno-proizvodne jednokatne hale za investitorka „KRAJI NA-PUTEVI” Bihać. Složenost arhitektonsko — građevinsko — instalaterskog zadatka proizlazio je iz složene namjene objekta i to:
poslovno - administrativni dio, garderobe i sanitarije, skladišni prostor, sklonište, kuhinja
Sejna soba v zgradbi ZAVAROVALNICE „TRIGLAV11 °ba za sjednice u zgradi Osiguravajućeg društva „TRIGLAV11 (foto K. B.)
sa blagovaonom, lakirnica, remontna radiona za tešku građevinsku mehanizaciju, kovačnica, ispitna stanica za tehnički pregled teških vozila i putničkih automobila.
c/ Projektiranje jednokatnih garaža u naselju „PODBREŽNI-CA“ Velika Gorica. Isprojekti-rana su tri tipa tih garaža veličina za 60 - 110 vozila.
d/ Izrađeni su i idejni projekti mehaničkih radiona za remont vozila za poduzeća „PREVOZ11 - Brežice te „UNA-TRAS11 iz Bihaća.
U toku su razgovori sa tim investitorima kako bi se pribavile potrebne suglasnosti za nastavak projektiranja.
PRIBANIĆ ŽELJKO
Program
64
KRKA
Obimna i važna gradnja objekata pod naslovom PROGRAM 64 ,,KRKA“ vjerojatno zaslužuje nekoliko podataka više nego što ih doznajemo iz samog naslova.
Investitor je Tovarna zdravil „KRKA11 iz Novog mesta. Cjelokupnu investiciju povjerila je „Pioniru11 po sistemu Inženjering, a kod nas smo ovako podijelili radove: OOUR TKI vodi inženjering poslova, OOUR PB preuzeo je kompletno projektiranje, a OUR građevinski sektor Novo mesto izvodi sve građevinske i obrtničke radove. Odmah moram napomenuti da je sve investicijske radove neposredno ugovorio sam investitor sa IMP Ljubljana. Ali zbog toga nema ništa manje posla i odgovornosti naš izvedbeni Inženjering, niti je bilo olakšano projektantima prilikom projektiranja instalacija.
Za građevinsko obrtničke radove zaključili smo osnovni ugovor i dodatek u ukupnoj vrijednosti oko 340.000 din. Vrijednost pojedinih objekata i dinamika gradnje određena je ugovorima za konkretne objekte.
Svi objekti osim naprava za čišćenje locirani su u tvorničkom dvorištu, te je zbog toga bilo potrebno obaviti obimne pripreme — zemljane radove. U jesen 1978 počeli smo sa pripremnim radovima. Bilo je potrebno pripremiti provizorije na gradilištu, premjestiti dio instalacija i nekoliko privremenih objekata investitora, te naravno (Nadaljevanje na 12. str.)
Gradnja novog vrtića na Cesti heroja (foto K. B.)
(Nadaljevanje zli. str.)
obaviti masivne iskope. Prvi Strojevi OOUR SPP zaorali su u brdo oktobra 1978 i do marta 1979 istopali i ođvezli u stalnu deponiju, udaljenu oko 5 km, oko 100.000 m3 iskopa.
Vjerojatno nije potrebno nabrojiti sve teškoće koje prate zemljane radove, od vremenskih prilika, usklađivanja prometnog režima u tvorničkom kompleksu, čišćenja i održavanja cesta itd. Bilo kako bilo, zemljište je pravovremeno bilo pripremljeno za gradnju objekata:
kompresorska stanica, sklonište, skladište sirovina, visokore-galno skladište „KRKA“ II i vis okoregalno skladište ,,KRKA“ III. U to je vrijeme bila pripremljena i građevinska jama za Farmaceutiku, a za ostale objekte obavili smo zemljane radove prilikom početka gradnje.
U avgustu 1979 počeli smo izgradnju Farmaceutike, kom-presorske stanice, Fermentacije i zidove od stupova, a u novembru iste godine počeli smo graditi Toplanu i tako realizirali približno ko 91.000.000 din. U julu 1980 zacrtali smo Skladište sirovina, Naprave za čišćenje i Energetsku povezanost. U novembru prošle godine još smo počeli adaptaciju postojećeg dijela Fermentacija (Hala B i D), a ove smo godine još počeli na vanjskim uređenjem.
Kod gradnje objekata Viso-koregalno skladište „KRKA“ II i ,,KRKA“ III nosioc Inženje-
ring poslovaje ,,Smelt“ Ljubljana, a naša OOUR izvodi samo građevinske radove. Skladište II već smo predali u 1979 godini, a skladište III još gradimo.
Sada već možemo komentirati što sve u svom naslovu skriva investicija PROGRAM 64 i odakle takvo škrto ime. Sklop objekata koji je tijesno povezan u reprodukcijsku cjelinu Krkinih proizvoda investitor je nazvao investicijskom vrijednošću 64 stare milijarde, naravno u vrijeme investicijskih priprema. Danas možemo tvrditi da bi investicija zasluživala novo ime, jer je nije bilo moguće programirano izvesti. Da bi ocjena bila objektivnija navešću samo nekoliko osnovnih karakteristika gradnje i objektivnih teškoća, koje postoje i koje još uvijek prate gradnju.
Izrazito kraški teren zapjevao nam je već na samom početku temeljenja. Tri četvrtine objekta Farmaceutike morali smo temeljiti na stupovima, što se je pokazalo tek prilikom iskopa temelja. Dimnjak toplane, koji je visok samo 60 m, također smo morali postaviti na 5 stupova. Dio brda trebalo je osigurati od klizanja sa 63 stupa 100, dubine od 12-25 m. Također smo dio skladišta sirovina morali temeljiti na stupovima. Te smo radove izveli pomoću Geološkog zavoda iz Ljubljane.
Naravno, ti su radovi iznenadili i investitora, jer je morao pripremiti dodatna sredstva, a nama su umakli dogovoreni fazni rokovi.
Objekti su konstrukcijski planirani uglavnom od armiranog betona, samo su Fermentacija, dio Farmaceutike i skladišta od čelične konstrukcije, a fasade i pokriveni djelovi pretežno su izvedeni od tipiziranih elemenata ,,TRIMO“. Djelomično je uključen i OOUR TOGREL sa svojim elementima i to na objektu kompresorska postrojenja i Farmaceutika.
Do danes smo u sve objekte približno ugradili 12.000 m3 betona svih vrsta, 1700t betonskog čelika i mrežne armature, postavili smo 20000 m2 svih vrsta oplata, sazidah 1500 m3 nosivih zidova, 3000 m2 pregradnih zidova, ožbukali 4000 m2 zidova itd. Postavili smo oko 400 t čelične konstrukcije, približno 7000 m2 TRIMO krovnih odnosno fasadnih elemenata i obavili dosta drugih obrtničkih radova.
Sigurno je da nam ovi brojevi ne mogu reći sve što se događalo na objektima, prije nego što smo sve te mase postavili na prvo mjesto. Toliko i tako što je komplicirana kemijska tehnologija morao je već projektant uzeti u obzir, a naravno i kod gradnje. Konstrukcije su izuzetno raščlanjene, gradnja se odvijala po fazama zbog montaže teške opreme, bilo je potrebno namjestiti tisuće otvora za smještanje instalacija, finalizacija prostorija teža je nego kod ostalih industrijskih gradnji itd.
Mnogo tih radova obavili smo u poslovnoj 1980 godini. Oko 200 građevinskih radnika i
50 kooperanata prošle godina su realizirali 182.000.000 din građevinsko obrtničkih radova.
Kao što sam već napomenuo nije išlo bez teškoća. Za cijelo vrijeme gradnje mučila nas je nabavka najosnovnijih građevinskih materijala. Cement, betonski čelik, opeka, konstrukcijski čelik, staklo, aluminij itd. i još uvijek nas koči u napredovanju radova. Ni vrijeme nam nije naklonjeno, a posebno ovogodišnja duga zima. O tome kakve su teškoće kod osiguravanja sredstava i nabavke opreme vjerojatno bi bolje objasnio investitor. Svakako se i on suoreće sa sličnim teškoćama.
Karakteristika ovog gradilišta je još i ta da su uvjeti rada nešto drukčiji nego na nekom otvorenom gradilištu. Naravno tvornica je u redovnom pogonu, zato je potrebno tekuće usklađivati radove na gradilištu sa događajima u tvornici. Dio smo objekata čak morali fazno zaključivati. Morali smo uskaditi sve transporte i montaža, sinhronizirano izvoditi podzemne tehnološke povezanosti itd. Ni redovno održavanje cesta nije nevažno.
Svi zaposleni na ovom gradilištu moramo uzimati u obzir kućni red tvornice lijekova, te je zbog toga i na tom području dosta problema i usklađivanja.
Stvarno postoji kupa problema sa kojima se na gradilištu svakodnevno hvatamo u koštac zajedno sa investitorom, grupom stručnjaka za investicije te stručnjacima našeg Inženjeringa.
Možemo potvrditi da se radovi privode kraju i da će PROGRAM 64 biti završen u kolovozu ove godine. U objektima Farmaceutika, Fermentacija, kompresorska stanica i Toplarna investitor montira i instalira tehnološku opremu, a nama su ostali samo finalni obrtnički radovi koje će biti moguće obaviti poslije završene montaže opreme. Napave za čiščenje i zid od stupova bit će završeni u aprilu ove godine. Do kraja juna ove godina moramo dovršiti i Energetsku povezanost, Adaptaciju hale B i D, Vanjsko uređenje i skladišne sirovine u ukupnoj vrijednosti 70.000 din.
Duga i oštra ovogodišnja zima prihvatila nas je za više od 30 radnih dana, zato ćemo se morati dobro primiti rada u ovim proljetnim mjesecima. Svakako se moramo potruditi i ostvariti dogovorene rokove jer se takvim investitorima, koji obećavaju još dosta posla, ne treba zamjeriti.
JOŽE PRESKAR
Seminar za tehnički i rukovodeći kadar
Obrazovno središte je na temelju zaključka stručnog ko-legij a i u skladu sa planom obrazovanja za 1981 godinu organiziralo stručni seminar funkcionalnog obrazovanja rukovodećih i tehničkih radnika. Seminar smo organizirali u suradnji sa Centrom za funkcionalno obrazovanje i savjetovanje iz Kranja.
Zbog velikog broja učesnika seminar je u Otočcu bio organiziran u dva termina. Na semina-ru je ukupno učestvovalo 240 učesnika.
Program seminara bio je prilično obiman, sadržavao je teme iz dohodkovnih odnosa u građevinarstvu, izabrana poglavlja iz privrednog prava, izvođenje investicijskih radova u inozemstvu, studij rada i njegovo formiranje u građevinarstvu, materijalno poslovanje, betonski radovi i zaštita na radu.
Temu „Izabrana poglavlja iz Privrednog prava” predavao je dipl. ing. Tone Podgoršek iz građevinarstva i IGM, koji se uglavnom usredsrijedio na:
. a) građevinski ugovor, projektni ugovor, s tim u vezi obrađen zakon o obligacijama, posebne građevinske uzance, zakon o gradnji objekata,
b) Consulting, Enginnering (ugovorni odnosi kod izvođenja
završnih radova u građevinarstvu i td.).
Temu „Dohodkovni odnosi u građevinarstvu” predavao je drug Jože Mali i uglavnom je obuhvatio:
—	društveno ekonomski značaj naruženog rada,
organiziranje OUR, OOUR, RO, SOUR,
—	oblika sticanja prihoda i dohotka,
—	zajednički prihod, zajednički dohodak,
—	osnove in mjerila uređivanja dohodovnih odnosa,
—	bilančni prikaz sredstava i dohotka iz zajedničkih ulaganje itd.
Temu “Izvođenje investicijskih radova u inozemstvu” predavao je dipl. oec. Maijan Ahačič. Između ostalog predavao je o:
—	ekonomskim odnosima sa inozemstvom,
—	trgovinskoj i platnoj bilanci,
— SISEOTU kao organu samoupravnog uređivanja ekonomskih odnosa sa inozemstvom te njegov samoupravni sporazum,
—	oblicima poslovnog povezivanja sa inozemnim partnerima,
—	zaključivanju ugovora i njihovom izvođenje, te o reguliranju financijskih odnosa.
Temu „Studij rada i njegovo formiranje u građevinarstvu” predavao je dipl. ing. Jože Kretič, refa inženjer u SGP Gorica. Između ostalog predavao je o:
—	provijesnom razvoju studija rada,
—	razvoju studija rada u Njemačkoj i razvoj metoda i tehnika studija rada REFA,
—	sistem i metode študija rada u SRS,
—	studij rada u SGP Gorica itd.
Temu „Logistika” predavao je dr. Zdravko Kaltnekar, redovni predavač na VŠOR Kranj i to:
—	logistika kao društveni podsistem i materijalno poslovanje kao podsistem u RO,
—	važnost i zadaci opskrbe materijalom u građevinarstvu,
—	zadaci i organizacija nabave,
—	zadaci i organizacija skladištenja,
—	zadaci i organizacija transporta,
—	međusobna povezanost između svih djelatnosti koje su zadužene za materijalno poslovanje.
Betonske radove predstavili su radnici iz ZRMK: dipl. ing. Zdeslav Jamšek i dipl. ing. Tomo Gečev i to:
—	kritička analiza betonskih radova kod ugovornih suradnika,
—	njega betona (zimsko betoniranje, kemijski dodaci).
Zaštitu na radu predavao je drug ing. Edo Frantar, koji je imao i testiranje rukovodećek i tehničkog kadra.
Posljednjeg dana seminara učesnicima seminara je bio posredovan upitnik o sadržaju, organizaciji i odvijanju seminara. Anketi se odazvalo 147 učesnika.
Iz ankete zaključujemo da su učesnici na seminaru dobili
—	novo znanje koje je potrebno za njihov rad 27 % anketirani!^
—	odgovore na određena pitanja 42 % anketiranih,
—	potvrdu vlastitog iskustva
18 % anketiranih,
—	konkretna rješenja za rad
10 % anketiranih,
—	ništa novo 3 % anketiranih.
Učesnici seminara izrazili su
želju da bi na sličnim seminarima predavači morali više pažnje posvetiti raspravi konkretnih tema i primjera, a manje teoriji, te dati naglasak na uža stručna područja. Učesnici žele da im se prije početka seminara dostavi pismeno gradivo, a predavanja bi trebali popraćena i dopunjena vizuelnim i napisanim materijalima.
Učesnici seminara bili su mišljenja da je seminar bio koristan i da bi i ubuduće trebalo organizirati slične seminare. Prilikom organiziranja novih seminara trebalo bi više pažnje posvetiti problematici tehnologije u građevinarstvu, organizaciji rada, odnosima između pojedinih OOUR unutar same radne organizacije Pionir.
VOJKA PEZDIRC
Neodgovorno
ponašanje
delegata
27. 2. 1981 bila je sazvana sjednica skupštine Samoupravne stambene zajednice Novo mesto koja je bila prekinuta zbog premalog učešća i prijevremenog odlaska određenih delegata sa sjednice.
„PIONIR” ima delegatska mjesta u oba zbora skupštine, u zboru korisnika i u zboru izvođača. Na sjednici skupštine 27. 2. 1981 neki naše delegati nisu sjedili na svojim mjestima, ili su predali punomoći i otišli odnosno tokom sjednice napustili skupštinu.
Mislim da neću previše griješiti ako postavim tvrdnju da kod nas ima dosta kritika i prigovora protiv Samoupavne stambene zajednice ili ona protiv „PIONIR—a”. Naime konstatiramo da nema dosta utjecaja na kreiranje stambene politike u našem kraju.
A naši delegati umjesto da se na skupštini bore i predlažu rješenja, zastupaju interese i htijenja RO, idu za svojim poslom i nisu zainteresirani.
Tko je onda kriv da nemamo utjecaja?
0 tom pitanju neka razmišljaju svi do novih izbora delegata i delegacija, koje će biti uskoro.
^___________IVAN ILI JANIČ j
Pred trećim
kongresom
samoupravljača
J__________;___
U pripremama za treći kongres samoupravljača Jugoslavije i naša radna organizacija SGP PIONIR uključuje se u formiranje prijedloga za pripremu dokumenata za kongres, koji če biti 16., 17. i 18. juna ove godine u Beogradu.
U zaključku koordinacijskog odbora Novo mesto zapisano je da će se u radnoj organizaciji SGP PIONIR raspravljati o drugom tematskom području tj.: Samoupravno povezivanje i udruživanje na temelju dohotka — bitnom činitelju društvene reprodukcije samoupravnog planiranja i razvoja.
Na tu temu će se u aprilu u SGP PIONIR za okruglim stolom voditi rasprava, gdje će članovi koordinacijskog odbora sa stručnim radnicima i članovima konferencije sindikata SGP PIONIR ocjenjivati dosadašnji rad na tom području.
U Pioniru već imamo dosta iskustva na području samoupravnog povezivanja i udruživanja, jer je Pionir nosioc razvoja i povezivanja građevinarstva u Dolenjskoj. SGP „PIONIR" ima vidno mjesto i u širem jugoslavenskom mjerilu.
Manje iskustva imamo na području dohodovnih odnosa sa vanjskim partnerima.
U većini slučajeva u gradnji objekata poznat je samo glavni izvođač tj. SGP Pionir. Svi osta-
li izvođači radova (obrtnički i instalacijski radovi) ugovorno su vezani na Pionir, bez obaveza ili rizika u konačnoj predaji objekta.
Zakon o udruženom radu je dio mogućnosti udruživanja i povezivanja na dohodovnim odnosima, ali u praksi ga veoma malo provodimo.
Možda će kongres samoupravljača dati podsticaj za tješnje povezivanje organizacija udruženog rada u zajedničkoj gradnji objekata i dohodovnoj povezanosti, što je također osnova našeg samoupravnog sistema.
IVAN DRAGINC
Energetske
teškoće
kod gradnje
novih
objekata
U zadnje vrijeme kod svih razgovora o gradnji nekog novog objekta koje imamo u TKI, u središte dolazi problem opskrbe novih objekata toplinskom energijom. Naime, dok kod vode, kanalizacije, elektrike i telefonije imamo čistu situaciju, kod zagrijavanja se kod svakog objekta moramo ponovo odlučiti o najboljoj varijanti za taj objekt, kojaje po navici specifična posebno za svaki objekt. Kod tih smo odluka ograničeni sa raznih strana. Uglavnom nas
vezuju zakoni o štednji naftnih derivata, zakoni o zaštiti okoline, ekonomski obračuni, predviđanja o budućoj nabavci pojedinih goriva i slično.
Večina investitora se još uvijek nepokolebljivo odlučuje za klasične ložionice na lako i srednje lož ulje. Doduše, takva je odluka najlakša, u sebi nosi najmanje nepoznanica, ah ima nekoliko velikih nadostataka i to:
1. Savezni zbor skupštine SFRJ je 18. marta ove godine usvojio zakon o zabrani upotrebe društvenih sredstava za nove objekte u kojima bi ložili lož ulja i mazut. Dakle, svaki investitor koji bi počeo graditi takav objekt, potpao bi pod krivičnu odgovornost.
— Energetska bilanca naše republike izuzeto je slaba upravo na području opskrbe naftnim derivatima. Komitet za energetiku predložio je za iduću godinu da se uveze dodatnih milijun tona nafte, ali nije dobio dozvolu. Dakle, veći manjak nafte opasno se približava u narednom razdoblju.
— Cijena lož ulja već je danas takva da se postavlja pitanje ekonomske opravdanosti takvog grijanja. Trend cijena na pokazuje smanjenje već samo povećanje cijene, da ne govorimo o tome da je uvoz nafte izuzetno veliki devizni teret za ekonomiju cijele naše zajednice.
Dakle ovo najjednostavnije rješenje za koje su još uvijek zagrijani investitori nije tako jednostavno, i sve govori u prilog tome da ćemo se postepeno morati oijentirati na drukčije varijante. Naravno to nije jed-

V ospredju gradbišče novega prizidka ESŠ, v ozadju gradnja ceste Ceste herojev.
U prvom planu gradilište novog dozitka ESŠ, a iza gradnja ceste Ceste heroja (foto K. B.)
nostavno. U samom gradu če najvjerojatnije jedino pravo rješenje biti da se što prije počne sa izgradnjom zajedničke toplane na tvrda goriva. Za tu bi izgradnju morah biti zainteresirani svi društveni elementi, a sam početak rada na tom področju morao bi se jako ozbiljno postaviti. Toplana je izuzetno zanimljiv objekt za gradnju i „Pionir” bi se morao, a specijalno TKI aktivno uključiti u pripreme, što za sada još nije učinjeno.
Objekti izven užeg gradskog područja morali bi se bolje orje-ntirati na štednju toplote dobrom izolacijom, povratnim sistemima, sunčanom energijom, toplinskim pumpama i slično. „Pionir” se tu već nekoliko godina aktivno uključuje. Tako je bio izvođač hotela Terme u Čatežu, gdje je napravljena naj-aća toplinska stanica u Europi za radijatorski sistem sa toplotnim pumpama.
Zbog izuzetno povoljnih prilika cijena grijanja je 7 puta manja nego grijanje mazutom. Sada Pionir izvodi završne radove na tvorničkoj hali Iskre u Semiču, koja će se grijati toplinskom pumpom. Troškovi grijanja bit će 4 puta manji nego sa mazutom. Nalazimo se pred početkom izvođenja radova za hotel u Šmarješkim Toplicama, gdje su također predviđene toplinske pumpe umjesto mazuta. Troškovi grijanja bit će 5 puta manji nego sa mazutom.
Dakle postoje rješenja osim grijanja naftnim derivatima, samo ih treba potražiti i investitorima pokazati sve prednosti novih načina, što će kod preuzimanja kompleksnih poslova biti izuzetan zadatak našeg inženjeringa.
TONE BLATNIK
KULTURA - KULTURA -
- KULTURA - KULTURA -
- KULTURA - KULTURA - KULTURA
Mina se probudila
Lojze i Jaka su svake godine napravili novi plan Ove su godine htjeli iz snova probuditi one ceste, staze i ljude sa kojima su Se susretali tokom višegodišnje borbe za slobodu.
Ove ih je godine put odveo u kočevska sela i planine, u ko-čevsku prašumu. Poznavali su tc krajeve još iz vremena kada su zajedno bili u partizanima, kada su zajedno išli u patrole i zasjede. Imeli su sreću. Kugle su letjele mimo kao da su ih se bojale.
Naravno sela su u međuvremenu postala veća-nova. Ljudi bogatiji a šume silnije. Upravo t0 ih je još više privlačilo u te stare partizanske krajeve, među stare znance, koliko ih je još ostalo živih.
Išli su preko velikog pozna-tog proplanka. Razgranata šu-tna, puna opojnog zraka vukla ib je sve dublje u svoja njedra.
Uskoro suu jako umorni sjeli na deblo, obraslo vlažnom mahovinom i lišajevima, istruleto deb-
lo. Oživljavali su uspomene i slušali simfoniju vječno zelenih šuma.
Ispod njih, nekoliko metara niže, ležala je stara mina koja je rahlo bila pokrivena zemljom i živopisnim jesenskim lišćem Da, zasada je spavala. Ali bila je još uvijek spremna da obavi ono, što joj nije uspjelo tokom rata. Svejedno joj je bilo tko će biti onaj u kojega bi mogla zasijati svoje čelične, još uvijek smrtonosne kandže i isisati krv.
Čekala je svog princa koji bi je poljubio i tako je probudio iz više od tridesetgodišnnjeg sna. Bila je vitka, odmorna, samo malo zahrđala od kiše.
„Ovdje Lojze, sjećaš li se, ovdje se četrdeset i druge godine naša četa sudarila sa njemačkim šljemovima. Zatim smo morali da se povučemo zbog nepoštedne, smrtonosne kiše mina. Pogledaj, još i sada poslije toliko godina zemlja je još u brazgotinama. „Inače sve je zaraslo kupinom i grmljem”, živo je čavrljao Jaka i spoticao se čas lijevo, čas desno.
Mina se je veselila, jer Jaka je stalno plesao oko nje. Nekoliko puta ju je čak dotaknuo.
„Zar ti se ne čini da je ovdje opasno? Ovdje su bile borbe i
šta znaš gdje čuči kakva bomba koja nas i sada može iznenaditi”, neprestano ga je upozoravao Lojze. „Pogledaj tamo dolje, ako se ne varam, leži stari prostreljen njemački šljem”.
Jaka se nije osvrtao na Lojzetova moljakanja. Skakao je okolo kao neki zec. Uskoro je našao mjesto odakle su talijanskom strojnicom ,,bredom” tukli po Njemcima. Uživio se je. Preselio se je iz sadašnjosti u prošlost. Digao je iskrivljenu kacigi i slavodobitno sjeo na nju.
Vrijeme se je skoro u trenutku promijenilo. Prije podne je bilo zbilja toplo sonce, koje je kroz guste grane dijelilo žute cekine svjetlosti A sada, poslije nekoliko sati, nastala je prava hladna i neprijetna jesen. Oblaci su rezali vrhove kočevskih šuma. Vjetar je postao oštar i meo suharke u vrtače. Životinje su prestrašene tražile sklonište A Lojze i Jaka su također ustali i razmišljali Pričekati da prode nevrijeme, ili što prije u dolinu?
Zaključili su da će ostati i potražili su odgovarajuće mjesto do razvedravanja. U vrhovima stogodišnjih smreka je šum-jelo. Postalo je tamno. Prašuma se je probudila. Vihar je rezao drveća. Svuda okolo je vrištalo i ječalo. Vjetar je bučao kao brzac, zaustavljao se i opet piš-tao, dahtao i lomio.
Lojze i Jaka su se stiskali kao nekada u zasjedi. Očima su tražili bolje mjesto.
Jaki mlaz kiše sprao je zem Iju sa mine, potkopao je tako da se je pohlepno okrenula.
Veselila se nevremenu, jer je jedino na taj način mijenjala svoj položaj i opet gledala posjetioce iz drugog vidnog kuta.
„Možda ipak još nije sve iz-gubljeno. Možda će me ipak netko poljubiti i probuditi”, šaptala je mina.
Oštri jezici munja lizali su mokru zemlju kao žedni psi Odjeci grmljavine odbijali su se od zidova planina i kao divlje ranjene zvijeri urlikali do iznemoglosti
Putnici su ugledali krašku jamu, gdje bi se u nekoliko skokova mogli brzo sakriti i pričekati kraj nevremena. Pripremali su se kao da se radi o jurišu Skok, dva i već bi bili tamo.
Mina ih je gledala. Znala je da moraju ići pored nje. Skoro sigurno bi jedan od njih morao skočiti baš na nju, ako bi htjeli doći u obećanu zavjetrinu. Napeto je čekala svoje spasenje.
„Možda je baš ovo posljednja mogućnost da oživim! Tko zna kadi će opet kakav bedak doći ovamo i probuditi me”, drhtala je mina i ponizno čekala
Već su skočili, pretrčali nekoliko koraka i za trenutak se zaustavili kao u borbi, gdje svaki korak mora biti promišljen.
Vihar je još jače zapuhao, odupro se o jako drvo koje se odupiralo, ljuljalo i končno se predalo te počelo padati S bukom je rezao grane susjednog drveća i padalo, padalo.........
Kad su Lojze i Jaka napravili još jedan, slijedeći korak, strašno je i zaglušujuće puklo. Eksplodirala je mina. Po zraku su letjeli suvarci i kamenje, zatim se je sve umirilo. Lojze i Jaka su mirno ležali pred spasilačkom zavjetrinom, prekriveni zemljom Pored njih je šuplje gledala probušena kaciga.
Staro drvo koje je tokom rata više puta bilo ostrijeljeno, svojim je padom aktiviralo minu, konačno umrlo i tako spasilo vojne veterane od moguće pogibije.
RUDI ROBIČ
„Takoj mije bilo jasno, da so vse zgodbe o njem neosnovane in lažne ter da ta človek v najboljšem smislu te besede predstavlja jugoslovansko ljudstvo. Tipičen Jugoslovan in prav v tem je njegova moč . . . Pod vplivom položaja v svetu sem ga vprašal, ali bo Jugoslavija po vojni svobodna dežela ali bo postala ruska kolonija. Nekaj trenutkov je molčal, me pogleda] in odgovoril:
— Ali res veijamete, da bi bili po vseh teh žrtvah, ki jih doprinaša naše ljudstvo v boju za neodvisnost, pripravljeni to neodvisnost nekomu pokloniti? ”
Sir Fitzroy MacLean - Prvo srečanje s Titom, 1943
„Tito se je znal prilagoditi ritmu revolucije. Vedno je znal biti na pravem kraju in se na pravi način ravnati v zgodovini. V svojem življenju se ni nikoli umaknil. Tito ni bil žrtev zgodovine, marveč je zgodovino živel.”
ALBERTO MORA VIA, italijanski pisatelj, 1980
f --------—----------------------- ~
Preporučujemo vam...
Ovoga puta jelimo vam predstaviti slovensku popularnu narodnu reviju s jako šarenim i svestrano zanimljivim sadržajem, koju već 29 godina izdaja Prešernova družba. Sigurno bi se naručilo još mnogo radnika kad bi je bolje poznavalo.
Osim kratkih novela domaćih i stranih pisaca „Obzornik” na 80 stranica svakog mjeseca donosi zanimljive članke iz svih područja nauke i čovjekovog interesovanja. Povijest, putopisi, etnografija, problemi dalekih zemalja i naroda, razvoj tehnike i nauke, revoluciji i rata, razvojni put čovječanstva te perspektive budućnosti, životni putevi domaćih i stranih zanimljivih ljudi, zanimljivi kulturni problemi i dogadžaji, a još i šarolike slike iz prirode i životinjskog svijeta. Revija posebnu pažnju posvećuje umjetničkom i estetskom odgoju čitalaca, te je bogato ilustrirana. Njome su oduševljeni kako prosvjetni radnici, tako i omladina, a isto tako i ljudi svih zvanja, od jednostavnih ljudi do obrazovanih ljudi. U njoj takodjer objavljuju i izvještaje o djelovanju Prešernove družbe, pisma koja šalju njegovi članovi i odgovore na njih. Reviju uredjuje urednički odbor na čelu sa glavnim urednikom Tonetom Fajfarjem i odgovornim urednikom Stankom Janežem.
Godišnja narudžba (12 brojeva) „Obzornika” 1981 je 300 din, a možete je platiti najviše u 3 obroka. Polugodišnja pretplata je 150 din, a pojedini broj košta 30 din. Možete je naručiti na adresu: Prešernova družba, Borsetova 27, 61000 Ljubljana.
V______	________________J
Lovrencija Flak je oskrbnica našega doma v Bohinju. Vedno nasmejana, pa tudi pripravljena na „hece”. Letošnjo zimo je imela kar veliko dela. Dom je ostal brez vode in kaj ji je drugega preostalo, kot, daje topila sneg.
Lovrencija Flak je upravnica našeg doma u Bohinju. Vedno nasmijena, a spremna i na šale. Ove je zime imala zbilja mnogo posla. Dom je ostao bez vode i što joj je drugo preostalo nego da topi snijeg, (foto K. B.)
Pionir
petnajsti
Dve prosti soboti v marcu so se odvijale XIX. zimske športne igre gradbenih delavcev Slovenije. Tokrat so bile v Kranjski gori v organizaciji SGP Grosuplje.
Kar 93 delovnih organizacij gradbeništva potrjuje, da so gradbeni delavci odločeni nadaljevati z ustaljeno dolgoletno tradicijo, saj sami iz svojih sredstev skrbijo za nujno potrebno rekrativno športno udejstvovanje.
Tudi naša DO se je udeležila, tako v veleslalomu kot v tekih. V tekih ni sodelovala ženska ekipa.
V	posameznih disciplinah so se naši takole uvrstiti: VELESLALOM:
ženske nad 30 let: 37. Šuštar Majda, 59. Borsan Katjuša (od 123 uvrščenih). Ženske do 30 let: 19. Vitasovič Jelka, 68. Pugelj Irena (od 117 uvrščenih). Moški nad 40 let:
38.	Grandovec Anton, 74. Kauzlarič Željko, 75. Verček Milan (od 170 uvrščenih), moški od 33 - 40 let: 17. Vesel Tone, 46. Lipnik Tomaž, 53. Slapšak Janko (od 178 uvrščenih), moški do 33 let: 20. Kušar Rudi, 28. Tratar Božo, 36. Šonc Marjan (od 219 uvrščenih).
V	veleslalomu je ,,PIONIR” dosegel 6. mesto.
Teki: moški nad 40 let: 71. Majes Jože (od 76 uvrščenih), moški od 33 - 40 let: 14. Strniša Jože, 44. Lipnik Tomaž, (od 77 uvrščenih) moški do 33 let: 35. Novak Branko,
39.	Grm Janez (od 109 uvrščenih).
V	tekih smo dosegli 22. mesto. Skupna uvrstitev PIONIRJA: 15.
mesto od 90 udeleženih DO.
KB.
živa
kronika
V času od 1, 3. 1981 - 31, 3, 1981 je prišlo do naslednjih kadrovskih sprememb:
DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI:
TOZD MKO: Kastelec Janez
-	ključavničar, Korbar Jernej
-	strojni ključavničar, Kovač Ferdo — avtoličar, Švajger Milan — varilec, Hrovat Alojz — avtoelektričar, Sredič Dragan — elek. mehanik.
TOZD SPO: Podržaj Branko
-	strojnik TGM, Zore Jože — strojnik, Ivanič Vukašin — ključavničar, Tratnik Janez — obrat. električar, Čižmič Jusuf — žerjavist, Božič Rado — voznik, Raduha Edo - voznik, Rangus Mirko — elektromojster, Kunšič Jože — voznik.
DSSS: Matek Alenka - ekonomski tehnik iz TOZD grad. oper. Metlika, Štrucelj Helena material, knjigov. iz TOZD grad. oper. Metlika, Begulič Justina — čistilka.
TOZD Keramika: Markovič Dragan — keramičar, Vučkovič Dobrosav — keramičar.
TOZD Lesni obrat: Golob Silvo — delavec.
TOZD METLIKA: v JLA je
odšel: Krištof Edvard - strojnik iz TOZD SPO.
TOZD METLIKA: Matakovič Zoran - elektroinstalater.
Dopisujte v svoje glasilo!
Iz JLA SO SE VRNI U: Maj-han Josip - mizar, Gregel Zlatko—NK delavec, Boldin Janko —zidar.
Novosprejetim delavcem želimo dobro počutje v naši delovni organizaciji, delavcu, ki je odšel v JLA pa, da bi mu rok čimprej potekel.
METKA BUČAR
Sport v TOZD Gradbena operativa Metlika
Telesnokulturna skupnost občine Metlika je organizirala v nedeljo, 14. 2. 81, na Jugorju občinsko prvenstvo v veleslalomu, kjer so se pomerili tudi delavci PIONIRJA TOZD GO Metlika.
Ekipno se je naš TOZD uvrstil na 5 mesto od 8 sodelujočih, posamezno pa takole:
-	v skupini od 15 — 30 let: na 6. mesto Stezinar Bojan (22,1), na 15. mesto Mikešič Marjan (24,8), na 24. mesto Matjašič Igor (30,9) (od 27 nastopajočih).
—	v skupini nad 30 let, kjer jih je tekmovalo 24 pa so se uvrstili: na 14. mesto POPOVIČ Drago (26,3), na 19. mesto GOLEŠ Željko (30,1), na 20. mesto JAKLJEVIČ Franc (30,2).
Tekmovalcem čestitamo za dosežene rezultate!
A. BEDNARŠEK
PIONIR je glasilo kolektiva SGP „PIONIR" Novo mesto. Izhaja enkrat na mesec v nakladi.3500 izvodov. Odgovorna urednica: Katjuša BORSAN, namestnik Ivan ILIJANIČ, člani uredniškega odbora: Pavle HOLOZAN za TOZD gradbeni sektor Ljubljana, Ivan MARKOVIČ za TOZD gradbeni sektor Krško, Peter BRAČKO za TOZD strojno prometni obrat, Erna LOGAR za TOZD mehansko— kovinski obrat, Rudi ROBIČ za TOZD Projektivni biro, Bruno POTOKAR za TOZD TOGREL, Anica BEDNARŠEK TOZD za gradbeno operativo Metlika, Mario PEČAR TOZD za Keramiko, Alojz LENARČIČ za TOZD lesni obrat in Vida SAJE za DSSS. Naslov uredništva: PIONIR, glasilo kolektiva SGP PIONIR, 68000 Novo mesto, Ljubljanska 3. Stavek, filmi in prelom: DITC Novo mesto, TOZD Dolenjski list, tisk: TOZD Tiskarna, Novo mesto.
Na sliki skupina tečajnikov, na Kobli željni znanja o smučanju in snega, katerega letos ni primanjkovalo.
Na slici grupa polaznika tečaja, na Kobli željni znanja o skijanju i snijegu kojeg ove godina nije manjkalo (foto K. B.)